Seznam matematikov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126</id>
    <revision>
      <id>6762751</id>
      <parentid>6691611</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:20:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6762751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89935" sha1="rjrnvh0ljppvke5lt2poppnadnxk57s" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922 – 2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768 – 1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802 – 1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738 – 1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896 – 1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930 – 1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975 – 1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922 – 2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709 – 1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775 – 1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718 – 1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol. – okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901 – 1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907 – 1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890 – 1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896 – 1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928 – 2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827 – 1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780 – 850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922 – 1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801 – 873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807 – 1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582 – 1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848 – 1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936 – 2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543 – 1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916 – 1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759 – 1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875 – 1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910 – 1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768 – 1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714 – 1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937 – 2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946 –)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847 – 1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257 – 1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843 – 1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929 – 2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746 – 1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950 – )
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791 – 1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902 – 1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980 – 1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934 – 2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874 – 1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939 – 2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866 – 1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533 – 1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892 – 1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942 –)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901 – 1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874 – 1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912 – 1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630 – 1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616 – 1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702 – 1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588 – 1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803 – 1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925 – 2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835 – 1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946 – 2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926 – 2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880 – 1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654 – 1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759 – 1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667 – 1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710 – 1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744 – 1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687 – 1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695 – 1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880 – 1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822 – 1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933 –)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953 – )
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730 – 1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856 – 1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897 – 1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903 – 1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876 – 1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889 – 1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909 – 1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887 – 1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950 – 2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925 –)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775 – 1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802 – 1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857 – 1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781 – 1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526 – 1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223 – 1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919 – 2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944 –)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892 – 1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815 – 1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810 – 1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871 – 1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905 – 1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868 – 1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901 – 1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923 – 2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819 – 1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879 – 1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295 – 1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796 – 1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783 – 1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561 – 1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842 – 1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817 – 1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924 –)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620 – 1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881 – 1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885 – 1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872 – 1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911 – 1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837 – 1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859 – 1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947 –)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804 – 1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861 – 1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852 – 1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948 –)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865 – 1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947 –)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845 – 1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873 – 1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928 – )
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928 – 2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904 – 2008)
* [[Pierre Cartier]] (???? – )
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900 – 1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922 – 2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814 – 1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548 – 1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789 – 1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821 – 1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859 – 1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540 – 1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647 – 1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888 – 1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793 – 1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970 – )
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845 – 1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945 –)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819 – 1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910 – 1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680 – 1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743 – 1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937 – 2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949 – )
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682 – 1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907 – 2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704 – 1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893 – 1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780 – 1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941 –)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910 – 2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894 – 1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821 – 1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893 – 1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933 – 1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902 – 1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965 –)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202 – 1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965 – )
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]],  1907 – 1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922 – 2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841 – 1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948 – )
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794 – 1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842 – 1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907 – 1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823 – 1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929 – )
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831 – 1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939 – ) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890 – 1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856 – 1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ???? – 1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884 – 1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806 – 1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591 – 1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925 – 2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št. – okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938 –)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924 – 2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214 – okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št. – okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925 – 1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805 – 1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987 –)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929 – 1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910 – 1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935 –)
* [[Adrien Douady]] (???? – )
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965 –)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797 – 1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784 – 1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856 – 1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št. – 37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270 – 1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805 – 1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934 – )
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823 – 1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966 –)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861 – 1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945 –)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830 – 1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871 – 1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913 – 1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878 – 1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838 – 1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901 – 1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št. – 275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480 – ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825 – 1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871 – 1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901 – 1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902 – 1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522 – 1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465 – 1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924 – 2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170 – 1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888 – 1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923 – 2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853 – 1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882 – 1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858 – 1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891 – 1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929 –)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878 – 1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866 – 1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848 – 1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605 – 1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682 – 1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520 – 1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849 – 1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906 – 1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833 – 1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755 – 1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797 – 1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871 – 1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811 – 1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919 – 2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913 – 2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906 – 1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909 – 1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938 – 1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776 – 1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799 – 1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816 – 1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958 –)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871 – 1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934 – 2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912 – 1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906 – 1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929 – 2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690 – 1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951 – )
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779 – 1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912 – 1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837 – 1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925 – )
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876 – 1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858 – 1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930 – 1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850 – 1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671 – 1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809 – 1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863 – 1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806 – 1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602 – 1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977 –)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911 – 1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472 – 1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943 – )
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878 – 1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928 – 2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766 – 1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908 – 1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831 – 1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916 – 2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945 –)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885 – 1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952 – 2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865 – 1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879 – 1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904 – 1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877 – 1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839 – 1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938 – )
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924 – )
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877 – 1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898 – 1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960 – )
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917 – 2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868 – 1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908 – 1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905 – 1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821 – 1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685 – 1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678 – 1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822 – 1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923 – 1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811 – 1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859 – 1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633 – 1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920 – 1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898 – 1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917 – 2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070 – okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862 – 1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894 – 1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370 – 415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830 – 1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946 – )
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894 – 1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901 – 1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859 – 1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661 – 1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816 – 1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – )
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875 – 1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915 – 2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881 – 1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628 – 1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934 – 2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859 – 1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737 – 1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932 – 2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832 – 1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900 – 1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913 – 2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862 – 1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920 – 2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946 – 1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765 – 1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804 – 1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882 – 1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238 – 1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897 – 1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869 – 1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859 – 1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675 – 1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838 – 1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893 – 1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587 – 1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869 – 1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886 – 1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910 – 1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959 –)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912 – 1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905 – 1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937 – 2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902 – 1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719 – 1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671 – 1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911 – 1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918 – 2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 – )
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847 – 1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942 – )
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806 – 1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849 – 1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931 – 1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893 – 1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898 – 1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928 – 2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926 – 2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882 – 1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856 – 1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631 – 1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915 – 1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924 – 1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922 – 1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903 – 1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884 – 1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837 – 1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837 – 1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848 – 1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865 – 1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850 – 1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760 – 1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892 – 1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648 – 1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823 – 1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921 – 1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899 – 1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št. – 222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921 – 2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810 – 1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896 – 1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908 – 1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – 2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867 – 1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891 – 1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701 – 1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866 – 1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922 – 2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600 – 1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924 – 2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877 – 1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921 – 1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868 – 1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932 – 2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813 – 1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875 – 1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752 – 1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646 – 1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956 –)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949 –)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916 – 2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860 – 1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886 – 1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873 – 1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886 – 1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192 – 1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803 – 1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842 – 1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924 – 1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852 – 1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777 – 1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932 – 2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928 – 2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809 – 1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822 – 1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885 – 1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220 – okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911 – 1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899 – 1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792 – 1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893 – 1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863 – 1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842 – 1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878 – 1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883 – 1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911 – 1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809 – 1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865 – 1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851 – 1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698 – 1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854 – 1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690 – 1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669 – 1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790 – 1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814 – 1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899 – 1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924 – 2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854 – 1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937 – )
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927 – 2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856 – 1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904 – 1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871 – 1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940 –)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942 –)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750 – 1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853 – 1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835 – 1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947 –)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859 – 1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905 – 1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888 – 1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854 – 1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70 – okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902 – 1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626 – 1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892 – 1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840 – 1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956 –)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896 – 1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920 – 2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846 – 1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910 – 1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667 – 1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746 – 1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888 – 1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876 – 1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931 – 2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866 – 1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891 – 1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932 – 2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915 – 1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637 – 1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932 – 2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946 –)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848 – 1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937 – 1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832 – 1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895 – 1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897 – 1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654 – 1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905 – 2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60 – okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444 – 1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882 – 1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844 – 1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885 – 1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901 – 1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938 – 2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792 – 1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925 – 2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899 – 1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801 – 1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548 – 1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640 – 1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445 – 1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863 – 1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863 – 1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907 – 1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290 – okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857 – 1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858 – 1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945 –)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611 – 1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890 – 1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880 – 1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827 – 1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839 – 1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868 – 1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901 – 1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765 – 1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856 – 1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859 – 1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950 –)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910 – 1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št. – 496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929 – 2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873 – 1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956 –)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841 – 1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864 – 1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873 – 1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788 – 1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908 – 1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942 – 2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891 – 1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929 – 2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411 – 485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755 – 1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85 – okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801 – 1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906 – 1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887 – 1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903 – 1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924 – 2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 – 2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905 – 1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921 – 1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928 –)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ???? –)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913 – 2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676 – 1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853 – 1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808 – 1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492 – 1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929 – 2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880 – 1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499 – 1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923 – 2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919 – 1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652 – 1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561 – 1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831 – 1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925 – 2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765 – 1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856 – 1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872 – 1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798 – 1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667 – 1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927 – 2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584 – 1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819 – 1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618 – 1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698 – 1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ???? –)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682 – 1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937 – 2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814 – 1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843 – 1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876 – 1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911 – 1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853 – 1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615 – 1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851 – 1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841 – 1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875 – 1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875 – 1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843 – 1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932 –)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2 –)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642 – 1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882 – 1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490 – okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710 – 1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938 – 2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887 – 1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826 – 1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974 –)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546 – 1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908 – 1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842 – 1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842 – 1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931 –)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ???? – 1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920 – 1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796 – 1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887 – 1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864 – 1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487 – 1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856 – 1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692 – 1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803 – 1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902 – 2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400 – okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894 – 1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927 – 2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832 – 1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923 – 2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895 – 1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911 – 2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910 – 2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940 –)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963 –)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919 – 2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926 – 2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905 – 1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917 – 2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941 – 1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908 – 946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927 – 1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902 – 1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866 – 1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906 – 1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685 – 1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901 – 1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952 – )
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944 – )
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št. – okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838 – 1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863 – 1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906 – 1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880 – 1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899 – 1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873 – 1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930 – 2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949 – )
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930 – 2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564 – 1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682 – 1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944 –)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 –)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651 – 1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910 – 1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912 – 1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917 – 2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906 – 1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920 – okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928 – 2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898 – 1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872 – 1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899 – 1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836 – 1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645 – 1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969 –)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754 – 1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834 – 1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804 – 1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933 – 2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918 – 2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902 – 1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540 – 1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891 – 2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898 – 1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910 – 1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929 – 2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891 – 1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622 – 1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923 – 2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868 – 1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940 –)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866 – 1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903 – 1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902 – 1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936 –)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616 – 1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229 – 267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617 – 1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736 – 1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886 – 1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887 – 1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815 – 1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906 – 1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806 – 1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938 –)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745 – 1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667 – 1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861 – 1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861 – 1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873 – 1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884 – 1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919 – 1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714 – 1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741 – 1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865 – 1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546 – 1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816 – 1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773 – 1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849 – 1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632 – 1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711 – 1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957 – 2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921 – 2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951 –)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848 – 1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837 – 1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941 – 2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920 – 2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863 – 1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864 – 1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822 – 1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št. – okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871 – 1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804 – 1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964 –)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936 – 1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847 – 1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>rjrnvh0ljppvke5lt2poppnadnxk57s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poiseuillov zakon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>525</id>
    <revision>
      <id>6762627</id>
      <parentid>6553120</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2252" sha1="01mfqsqwzjx6lwvplfnd6aeppnejuo5" xml:space="preserve">{{Prevedi|angleščina}}
'''Poiseuillov zákon''' [poazêjev ~] (pogosto tudi ''Hagen-Poiseuillov zakon'' ali ''Poiseuille-Hagenov zakon'') podaja [[prostorninski pretok]] pri [[laminarni tok|laminarnem toku]] [[stisljivost|nestisljive]] [[viskoznost|viskozne]] [[tekočina|tekočine]] po gladki [[valj]]asti cevi s stalnim [[Presek (geometrija)|presekom]] pri majhnih vrednostih [[Reynoldsovo število|Reynoldsovega števila]]:

: &lt;math&gt;\Phi_{V} = {dV\over dt} = \frac{\pi r^4}{8\eta} \frac{\Delta p}{l}&lt;/math&gt;

Pri tem je &amp;Phi;&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; prostorninski pretok, &amp;pi; [[Ludolfovo število]], ''r'' [[polmer]] cevi, &amp;eta; [[viskoznost|dinamična viskoznost]] tekočine, &amp;Delta;''p'' [[tlak|tlačna razlika]] in ''l'' [[dolžina]] cevi.

Poiseuillov zakon je moč izpeljati iz splošnejše [[Darcy-Weisbachova enačba|Darcy-Weisbachove enačbe]].

== Podobnost z električnim tokokrogom ==

Poiseuillov zakon je analogen [[Ohmov zakon|Ohmovemu zakonu]], ki povezuje [[električni tok]] z [[Električna napetost|napetostjo]]. Električnemu toku tu ustreza prostorninski pretok, napetosti [[tlačna razlika]], koeficient 8&amp;eta; ''l'' / &amp;pi;''r''&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; pa je [[viskozni upor]], analogen [[električni upor|električnemu uporu]].

== Uporaba ==

Poiseuillov zakon je uporaben v [[hemodinamika|hemodinamiki]] in [[hemoreologija|hemoreologiji]] za opis toka [[kri|krvi]] po [[kapilara]]h in [[vena]]h, za opis toka zraka v [[pljuča|pljučnih]] [[alveol]]ih, ipd.

== Zgodovina ==

V letu [[1839]] je prve sistematične raziskave laminarnega toka nestisljivih viskoznih tekočin pri nizkih [[hitrost]]ih opravil [[Nemci|nemški]] [[fizik]] [[Gotthilf Heinrich Ludwig Hagen]].

Neodvisno od njega se je z raziskavami stacionarnega laminarnega toka viskoznih tekočin ukvarjal tudi [[Francozi|francoski]] [[fizik]] in [[fiziolog]] [[Jean Louis Marie Poiseuille]], ki je na osnovi svojih meritev iz leta [[1838]] v letih [[1840]] in [[1846]] izrazil izkustveno pridobljen zakon, danes znan kot Poiseuillov zakon.

Leta [[1891]] je L. R. Wilberforce razširil Poiseuillov zakon na [[turbulentni tok]] na podlagi dela E. Hagenbacha.

[[Kategorija:Dinamika tekočin]]
[[Kategorija:Fizikalni zakoni]]
[[Kategorija:Enačbe]]
[[Kategorija:Matematika v medicini]]</text>
      <sha1>01mfqsqwzjx6lwvplfnd6aeppnejuo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1952</title>
    <ns>0</ns>
    <id>733</id>
    <revision>
      <id>6762657</id>
      <parentid>6637772</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Jože (Ljubo) Domjan, slovenski grafični oblikovalec</comment>
      <origin>6762657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5798" sha1="f0cg5fb3aoeesgd57ygtr0siegyok6t" xml:space="preserve">{{leto|1950|20}}
'''1952''' ('''[[Rimske številke|MCMLII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].

== Dogodki ==

[[Slika:Olympiatuli 1952.jpg|thumb|Finski atlet [[Paavo Nurmi]] prižiga [[olimpijski ogenj]] na otvoritvi poletnih [[Poletne olimpijske igre 1952|olimpijskih iger v Helsinkih]]]]

* [[20. januar]] - na Železniški postaji Novo mesto [[Zažig Antona Vovka|zažgejo ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka]]
* [[6. februar]] - [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] postane [[Seznam britanskih kraljev|britanska kraljica]] po smrti svojega očeta [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]]
* [[14. februar|14.]] – [[25. februar]] - v [[Oslo|Oslu]] ([[Norveška]]) potekajo [[Zimske olimpijske igre 1952|6. zimske olimpijske igre]]
* [[26. februar]] - [[Winston Churchill]] oznani, da [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] poseduje [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]
* [[27. marec]] - neuspel poskus [[atentat]]a na [[Zahodna Nemčija|zahodnonemškega]] [[Kancler Nemčije|kanclerja]] [[Konrad Adenauer|Konrada Adenauerja]]
* [[9. april]] - v revoluciji v [[Bolivija|Boliviji]] je strmoglavljena vlada generala [[Hugo Ballivián|Huga Balliviána]]
* [[15. april]] - krstni polet [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[strateški bombnik|strateškega bombnika]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]]
* [[1. junij]] - za promet je odprt plovni [[Prekop|kanal]] med [[Volga|Volgo]] in [[Don (reka)|Donom]]
* [[19. junij]] - ustanovljene so [[Specialne sile Kopenske vojske ZDA]]
* [[19. julij]] – [[3. avgust]] - v [[Helsinki]]h ([[Finska]]) potekajo [[Poletne olimpijske igre 1952|15. poletne olimpijske igre]]
* [[23. julij]] - v [[državni udar|državnem udaru]] pod vodstvom [[Mohamed Nagib|Mohameda Nagiba]] je strmoglavljen [[egipt]]ovski kralj [[Faruk]]
* [[25. julij]] - [[Portoriko]] pridobi samoupravo znotraj Združenih držav Amerike
* [[5. avgust]] - s podpisom mirovne pogodbe v [[Tajpej]]u se uradno konča [[druga kitajsko-japonska vojna]]
* [[2. september]] - v učni bolnišnici [[Univerza Minnesote|Univerze Minnesote]] izvedejo prvo operacijo na odprtem [[srce|srcu]]
* [[5. december|5.]] – [[9. december]] - »[[Veliki londonski smog|veliki smog]]« zajame [[London]] in širšo spodnjo dolino [[Temza|Temze]]

== Rojstva  ==
[[Slika:Ivan Jurkovič.jpg|sličica|173x173_pik|[[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]]]]
[[Slika:Vlado Novak 2019.jpg|sličica|Vlado Novak|215x215_pik]]
*[[1. februar]] - [[Geza Erniša]], prvi škof slovenske evangeličanske cerkve († [[2022]])
*[[11. marec]] - [[Douglas Adams]], britanski pisatelj († [[2001]])
*[[9. april]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], slovenski igralec
*[[1. maj]] - [[Andrej Šifrer]], slovenski glasbenik
*[[4. maj]] - [[Jacob Miller|Jacob »Killer« Miller]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik († [[1980]])
*[[11. maj]] - [[Jože Domjan|Jože (Ljubo) Domjan]], slovenski grafični oblikovalec
*[[14. maj]] - 
**[[David Byrne]], škotski pevec, glasbenik
**[[Robert Zemeckis]], ameriški filmski režiser, pisatelj
*[[19. maj]] - [[Grace Jones]], jamajška pevka, manekenka, filmska igralka
*[[10. junij]] - [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]], slovenski rimokatoliški nadškof, diplomat in apostolski nuncij
*[[29. junij]] - [[Don Carlos (pevec)|Don Carlos]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik
*[[12. julij]] - [[Ivo Milovanovič|Ivo Milovanović]], slovenski športni novinar in reporter
*[[17. julij]] - [[David Hasselhoff]], ameriški igralec in pevec
*[[1. avgust]] - [[Zoran Đinđić]], srbski politik († [[2003]])
*[[17. avgust]] - [[Janez Zmazek - Žan]], slovenski kitarist in pevec († [[2020]])
*[[25. september]] - [[Christopher Reeve]], ameriški filmski igralec († [[2004]])
*[[7. oktober]] - [[Vladimir Putin]], ruski predsednik
*[[29. oktober]] - [[Valerij Ivanovič Tokarev]], ruski častnik vojaški pilot, kozmonavt
*[[1. november]] - [[Bora Đorđević]], srbski pevec in besedilopisec († [[2024]])
*[[5. november]] - [[William Theodore Walton]], ameriški košarkar († [[2024]])

== Smrti ==

* [[8. januar]] - [[Antonia Maury]], ameriška astronomka (* [[1866]])
* [[6. februar]] - [[Jurij VI. Britanski]], kralj Združenega kraljestva (* [[1895]])
* [[7. marec]] - [[Paramahansa Jogananda]], indijski guru in popularizator meditacijskih tehnik joge (* [[1893]])
* [[6. maj]] - [[Maria Montessori]], italijanska fizioterapevtka, pedagoginja (* [[1870]])
* [[21. maj]] - [[John Garfield]], ameriški filmski igralec (* [[1913]])
* [[1. junij]] - [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog (* [[1859]])
* [[15. junij]] - [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]], ruski astronom (* [[1891]])
* [[26. julij]] - [[Evita Peron]], argentinska političarka (* [[1919]])
* [[26. september]] - [[George Santayana]], ameriški filozof (* [[1863]])
* [[20. november]] - [[Benedetto Croce]], italijanski filozof, zgodovinar, politik (* [[1866]])
* [[4. december]] - [[Karen Horney]], nemška psihoanalitičarka in psihiatrinja (* [[1885]])
* [[7. december]] - [[Forest Ray Moulton]], ameriški astronom (* [[1872]])
* - [[Surendranath Dasgupta]], indijski sodobni filozof (* [[1887]])

== Nobelove nagrade ==
* [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] -  [[Felix Bloch]] in [[Edward Mills Purcell]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[Archer John Porter Martin]], [[Richard Laurence Millington Synge]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Selman Abraham Waksman]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[François Mauriac]]
* [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Albert Schweitzer]]

{{Zbirka}}

[[Kategorija:Leto 1952|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f0cg5fb3aoeesgd57ygtr0siegyok6t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>11. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2699</id>
    <revision>
      <id>6762658</id>
      <parentid>6674437</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:56:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Jože Domjan</comment>
      <origin>6762658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5695" sha1="abmp3kfzzavj2h78riieawfodr1vojm" xml:space="preserve">'''11. maj''' je 131. [[dan]] [[leto|leta]] (132. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 234 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[330]] – Med posvetitvijo [[mesto|mesta]] se je [[Istanbul|Bizanc]] preimenoval v [[Konstantinopel]] (danes [[İstanbul]]).
* [[1189]] – [[Friderik I. Barbarossa]] se je odpravil na tretjo [[križarske vojne|križarsko vojno]].
* [[1858]] – [[Minnesota]] je postala 32. zvezna država [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1860]] – [[Giuseppe Garibaldi]] se je izkrcal v [[Genova|Genovi]].
* [[1920]] – V [[Trst]]u so bile ustanovljene prve [[fašizem|fašistične]] formacije, ki so se znašale nad [[Slovenci]].
* [[1941]] – [[Rudolf Hess]] je prebegnil na [[Škotska|Škotsko]].
* [[1942]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] [[oborožene sile|sile]] na [[Mindanao|Mindanau]] so  [[kapitulacija|kapitulirale]].
* [[1943]] – S [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Nemčija|nemške]] in [[italija]]nske [[vojska|vojske]] pri [[Tunizija|tunizijskem]] [[rt]]u [[Bonu]] so se končali boji v [[Severna Afrika|severni]] [[Afrika|Afriki]].
* [[1945]] – [[Domobranci]] so se pri [[Borovlje|Borovljah]] še zadnjič spopadli s [[partizani]].
* [[1949]]:
** [[Izrael]] je bil sprejet v [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]].
** [[Siam]] se je preimenoval v [[Tajska|Tajsko]].
* [[1974]] – [[Potres]], ki je stresel [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]] mesto [[Sečuan]], je povzročil več kot 20.000 žrtev.
* [[1984]] – Z [[Mars]]a bi bil viden prehod [[Zemlja|Zemlje]] mimo [[Sonce|Sonca]].
* [[1997]] – [[Superračunalnik]] [[Deep Blue]] je premagal [[Gari Kasparov|Garija Kasparova]].

== Rojstva ==
* [[483]] – [[Justinijan I.]], bizantinski cesar († [[565]])
* [[1366]] – [[Ana Luksemburška (1366–1394)|Ana Luksemburška]], angleška kraljica († [[1394]])
* [[1720]] – [[Karl Friedrich Hieronymus von Münchhausen]], nemški pustolovec († [[1797]])
* [[1731]] – [[Mary Astell]], angleška filozofinja in feministka (* [[1666]])
* [[1752]] – [[Johann Friedrich Blumenbach]], nemški antropolog, fiziolog († [[1840]])
* [[1784]] – [[Urban Jarnik]], slovenski jezikoslovec († [[1844]])
* [[1811]] – [[Čang in Eng Bunker]], siamska dvojčka († [[1874]])
* [[1855]] – [[Anatolij Konstantinovič Ljadov]], ruski skladatelj († [[1914]])
* [[1881]] – [[Theodore von Kármán]], ameriški letalski inženi, matematik, fizik († [[1963]])
* [[1895]] – [[Džidu Krišnamurti]], indijski filozof († [[1986]])
* [[1896]] – [[Josip Štolcer-Slavenski]], hrvaški skladatelj († [[1955]])
* [[1904]] – [[Salvador Domenec Felip Jacint Dalí Domenech]], katalonski (španski) slikar, († [[1989]])
* [[1916]] – [[Camilo José Cela Trulock]], španski pisatelj, nobelovec 1989 († [[2002]])
* [[1918]] – [[Richard Phillips Feynman]], ameriški fizik, matematik, nobelovec 1965 († [[1988]])
* [[1921]] – [[Slava Klavora]], slovenska narodna herojka († [[1941]])
* [[1930]] – [[Edsger Wybe Dijkstra]], nizozemski računalnikar († [[2002]])
* [[1952]] – [[Jože Domjan|Jože (Ljubo) Domjan]], slovenski grafični oblikovalec
* [[1953]] – [[Đorđe Balašević]], srbski glasbenik († [[2021]])
* [[1977]] – [[Janne Ahonen]], finski smučarski skakalec
* [[1984]] – [[Andrés Iniesta]], španski nogometaš
* [[1986]] – [[Abou Diaby]], francoski nogometaš
* [[1986]] – [[Miguel Veloso]], portugalski nogometaš
* [[1988]] – [[Severin Freund]], nemški smučarski skakalec
* [[1989]] – [[Giovanni Dos Santos]], mehiški nogometaš
* [[1992]] – [[Thibaut Curtouis]], belgijski nogometaš

== Smrti ==
* [[912]] – [[Leon VI. Modri]],  cesar Bizantinskega cesarstva (* [[866]])
* [[925]] – [[Nikolaj I. Mistik]],  carigrajski ekumenski patriarh (* [[852]])
* [[1034]] – [[Mješko II. Lambert]], poljski kralj (* [[990]])
* [[1304]] – [[Gazan|Mahmud Gazan]], mongolski kan Ilkanata (* [[1271]])
* [[1708]] – [[Jules Hardouin-Mansart]], francoski arhitekt (* [[1646]])
* [[1749]] – [[Catharine Trotter Cockburn]], angleški pisatelj in filozof (* [[1679]])
* [[1812]] – [[Spencer Perceval]], britanski predsednik vlade (* [[1762]])
* [[1849]]:
** [[Otto Nicolai]], nemški skladatelj (* [[1810]])
** [[Jeanne Françoise Julle Adélaïde Récamier]], francoska salonska gostiteljica (* [[1777]])
* [[1857]] – [[François-Eugène Vidocq]], francoski pustolovec, detektiv (* [[1775]])
* [[1871]] – sir [[William Herschel]], angleški astronom, matematik (* [[1792]])
* [[1916]] – [[Johann Baptist Joseph Maximilian Reger]], nemški skladatelj (* [[1873]])
* [[1956]] – [[Walter Sydney Adams]], ameriški astronom (* [[1876]])
* [[1957]] – [[Théophile Ernest de Donder]], belgijski matematik, fizik (* [[1872]])
* [[1963]]:
** [[Herbert Spencer Gasser]], ameriški fiziolog, nobelovec 1944 (* [[1888]])
** [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]], novinar in propagandist (* [[1890]])
* [[1971]] – [[Seán Francis Lemass]], irski predsednik vlade (* [[1899]])
* [[1981]] – [[Bob Marley]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik (* [[1945]])
* [[1986]] – [[Aleksander Akimov]], sovjetski inženir (* [[1953]])
* [[1988]] – [[Kim Philby]], britanski dvojni agent (* [[1912]])
* [[2001]] – [[Douglas Adams]], britanski pisatelj (* [[1952]])
* [[2020]] – [[Tone Škarja]], slovenski alpinist, gorski reševalec in pisatelj (* [[1937]])
* [[2022]] – [[Širin Abu Akle]], palestinsko-ameriška novinarka (* [[1971]])

== Prazniki in obredi ==
* [[God]] [[Sveti Žiga|Sv. Žige]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|511]]
[[Kategorija:Maj|111]]</text>
      <sha1>abmp3kfzzavj2h78riieawfodr1vojm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Gorenja vas - Poljane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3504</id>
    <revision>
      <id>6762758</id>
      <parentid>6711337</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:48:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3927" sha1="gwakp8on86kauswkxzwm16a99a7awmm" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Milan Čadež]]
|grb=Coat of arms of Gorenja vas - Poljane.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorenja vas - Poljane.svg
|splet=http://www.obcina-gvp.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=153,3
|prebivalstvo=7739
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=3902
|ženske=3837
|sedež=[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]]}}

'''Občina Gorenja vas - Poljane''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenji vasi]], največjem naselju v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] (v porečju [[Poljanska Sora|Poljanske Sore]]). Drugo središče so [[Poljane nad Škofjo Loko]], ki so dolini, ki jo zavzema občina in deloma tudi občini sami, dale ime. Občina ima na južno od svoje najzahodnejše točke [[Eksklava|eksklavo]] [[Javorjev Dol]] (edino te vrste v Sloveniji) med občinama [[Občina Žiri|Žiri]] in [[Občina Idrija|Idrija]] (slednja se dotika Poljanske občine samo na tej eksklavi) ter Cerkno na severozahodu. Občina meji še na [[Občina Železniki|občino Železnike]] na severu, [[Občina Škofja Loka|Škofjo Loko]] na vzhodu, [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrovo-Polhov Gradec]] na jugovzhodu ter v skrajnem južnem delu zelo kratko tudi na [[Logatec]].

V občini je med letoma 1981 in 1990 deloval [[Rudnik urana Žirovski vrh]]. 

Julija 2026 je bil v Gorenji vasi odprt [[Družinski park Log]]. 

Že dolga leta deluje v njej tudi [[KŠPD|Klub študentov Poljanske doline]].

== Naselja v občini ==

[[Bačne]], [[Brebovnica]], [[Bukov Vrh, Gorenja vas-Poljane|Bukov Vrh]], [[Čabrače]], [[Četena Ravan]], [[Debeni]], [[Delnice, Gorenja vas - Poljane|Delnice]], [[Dobje, Gorenja vas - Poljane|Dobje]], [[Dobravšce]], [[Dolenčice]], [[Dolenja Dobrava, Gorenja vas - Poljane|Dolenja Dobrava]], [[Dolenja Ravan]], [[Dolenja Žetina]], [[Dolenje Brdo]], [[Dolge Njive, Gorenja vas - Poljane|Dolge Njive]], [[Fužine, Gorenja vas - Poljane|Fužine]], [[Goli Vrh, Gorenja vas - Poljane|Goli Vrh]], [[Gorenja Dobrava, Gorenja vas - Poljane|Gorenja Dobrava]], [[Gorenja Ravan]], '''[[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]]''', [[Gorenja Žetina]], [[Gorenje Brdo]], [[Hlavče Njive]], [[Hobovše pri Stari Oselici]], [[Hotavlje]], [[Hotovlja]], [[Jarčje Brdo]], [[Javorje, Gorenja vas - Poljane|Javorje]], [[Javorjev Dol]], [[Jazbine, Gorenja vas - Poljane|Jazbine]], [[Jelovica, Gorenja vas - Poljane|Jelovica]], [[Kladje, Gorenja vas - Poljane|Kladje]], [[Kopačnica]], [[Kremenik]], [[Krivo Brdo]], [[Krnice pri Novakih]], [[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]], [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]], [[Laze, Gorenja vas - Poljane|Laze]], [[Leskovica, Gorenja vas - Poljane|Leskovica]], [[Lom nad Volčo]], [[Lovsko Brdo]], [[Lučine]], [[Malenski Vrh]], [[Mlaka nad Lušo]], [[Murave]], [[Nova Oselica]], [[Podgora, Gorenja vas - Poljane|Podgora]], [[Podjelovo Brdo]], [[Podobeno]], [[Podvrh, Gorenja vas - Poljane|Podvrh]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], [[Predmost]], [[Prelesje, Gorenja vas - Poljane|Prelesje]], [[Robidnica]], [[Smoldno]], [[Sovodenj]], [[Srednja vas - Poljane]], [[Srednje Brdo]], [[Stara Oselica]], [[Studor, Gorenja vas - Poljane|Studor]], [[Suša, Gorenja vas - Poljane|Suša]], [[Todraž]], [[Trebija]], [[Vinharje]], [[Volaka]], [[Volča]], [[Zadobje]], [[Zakobiljek]], [[Zapreval]], [[Žabja vas]], [[Žirovski Vrh Svetega Antona]], [[Žirovski Vrh Svetega Urbana]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Gorenja vas - Reteče]]
* [[Gorenja vas]] 
* [[Poljane]]
* [[Seznam osebnosti iz Občine Gorenja vas – Poljane]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.obcina-gvp.si/ Gorenja vas - Poljane], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Gorenja vas-Poljane]]
[[Kategorija:Občina Gorenja vas - Poljane| ]]</text>
      <sha1>gwakp8on86kauswkxzwm16a99a7awmm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Naklo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3560</id>
    <revision>
      <id>6762724</id>
      <parentid>6762275</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:40:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54292-07</username>
        <id>267084</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5024" sha1="9ii20nye5g9w4puxbmkczebwppc9bc1" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Marko Perović]]
|grb=Coat of arms of Naklo.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=28,4
|prebivalstvo=5494
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2754
|ženske=2740
|splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}}
'''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina občine ==
Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status.

Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje.

Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. 

Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}&lt;/ref&gt;

== Občina danes ==
Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt; Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}&lt;/ref&gt; Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec.

== Naselja v občini ==
[[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]]

== Osebnosti iz občine Naklo ==
glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]]
[[Kategorija:Občina Naklo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9ii20nye5g9w4puxbmkczebwppc9bc1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762738</id>
      <parentid>6762724</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:58:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54399-43</username>
        <id>267086</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5023" sha1="900zkgw54dnargsyyh3ht6uns8kq08e" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Špela Česen]]
|grb=Coat of arms of Naklo.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=28,4
|prebivalstvo=5494
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2754
|ženske=2740
|splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}}
'''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina občine ==
Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status.

Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje.

Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. 

Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}&lt;/ref&gt;

== Občina danes ==
Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt; Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}&lt;/ref&gt; Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec.

== Naselja v občini ==
[[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]]

== Osebnosti iz občine Naklo ==
glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]]
[[Kategorija:Občina Naklo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>900zkgw54dnargsyyh3ht6uns8kq08e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762740</id>
      <parentid>6762738</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:01:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54292-07</username>
        <id>267084</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5022" sha1="5hjp1ub9inhe25vn1vn94cms0tm33jw" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Matej Rihter]]
|grb=Coat of arms of Naklo.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Naklo.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F82_T1257_vF_b4_x446360.5_y127256_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=28,4
|prebivalstvo=5494
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2754
|ženske=2740
|splet=https://www.naklo.si/|sedež=[[Naklo]]}}
'''Občina Naklo''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina se nahaja v Ljubljanski kotlini, natančneje med terasama [[Sava|Save]] in [[Tržiška Bistrica|Tržiške Bistrice]]. Občina obsega 28 km² in je sestavljena iz 13 naselij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naklo.si/objave/175|title=Splošna predstavitev-občina Naklo|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina občine ==
Zakon o občinah je bil sprejet 4.3.1849. Občina Naklo je bila ustanovljena leta 1854 in je spadala pod okraj Kranj v katerega je spadalo skupno 17 občin. Na območju [[Kranjska|Kranjske]] je bilo 348 občin. Vse do prve svetovne vojne je občina Naklo ohranila svoj status.

Po prvi svetovni vojni je sledil propad Avstro-ogrske monarhije in ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države SHS]]. V času države SHS in kasneje v času [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prišlo do večjih sprememb v samoupravi. V začetku 30. let 20. stoletja pa se je oblast v Kraljevini Jugoslaviji vršila na 3 ravneh: [[Banovina|banovinah]], [[Okraj|srezih]] in občinah. Občina Naklo je spadala pod Dravsko banovino, natančneje pod kranjski srez. V krajnski srez so poleg Nakla spadale občine Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Preddvor in Predoslje.

Po drugi svetovni vojni je bilo celotno ozemlje Slovenije razdeljeno na pet okrožij. Okrožja so leta 1952 ukinili in jih zamenjali s samoupravnimi oblikami kot so mesta, okraji in občine. V okraju Kranj je bilo 22 občin, ena izmed občin je bila tudi Naklo. Tri leta kasneje pa so vzpostavili sistem, kjer so občine dobile položaj komune. To je pomenilo, da so občine za svoje delovanje potrebovale večje zaokrožene gospodarske enote s samostojnimi gospodarskimi središči. Posledično so mnoge občine izginile. V okraju Kranj je število občin iz 22 upadlo na 11. Ena izmed ukinjenih občin je bilo tudi Naklo. Število okrajev in občin je upadalo vse do leta 1964. V Sloveniji smo imeli 4 [[Okraji v SFRJ|okraje]]: Celje, Ljubljana, Maribor in Koper in le 62 občin. 

Leta 1974 pa so se na območju nekdanjih občin ustanovili krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Kranj je imela 34 članic, ena izmed njih je bila tudi krajevna skupnost Naklo. Slednja oblika oblasti se je ohranila pri nas vse do osamosvojitve Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.|last=Grafenaur|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000}}&lt;/ref&gt;

== Občina danes ==
Občina Naklo je bila ustanovljena 1.1.1995. Ob popisi prebivalstva leta 2022 je občina imela 5460 prebivalcev, od tega 2750 moških in 2710 žensk. Gostota poselitve prebivalstva je v občini višja kot na ravni države. V občini je znašala 193 prebivalcev/km², medtem ko je na ravni države 104 prebivalcev/km². Naravni prirastek je v občini negativen, selitveni prirastek pa pozitiven.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/110|title=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=3.1.2025}}&lt;/ref&gt; Lega ob prometnem koridorju pa občini omogoča razvoj gospodarstva. V industrijski coni Naklo se nahajajo večja podjetja kot so [[Merkur (podjetje)|Merkur]], [[Mercator]], [[Mersteel|Meersteel]], poleg teh pa je tam registriranih tudi več kot 400 manjših podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Predlog prostorske ureditve naselja Okroglo v občini Naklo.|last=Mohorič|first=Klavdija.|publisher=Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL|year=2015}}&lt;/ref&gt; Zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi pa občino krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo ter društvena dejavnost. Imajo svojo devetletno osnovno šolo v sklopu katere deluje tudi vrtec.

== Naselja v občini ==
[[Bistrica, Naklo|Bistrica]], [[Cegelnica]], [[Gobovce]], [[Malo Naklo]], '''[[Naklo]]''', [[Okroglo, Naklo|Okroglo]], [[Podbrezje]], [[Polica, Naklo|Polica]], [[Spodnje Duplje]], [[Strahinj]], [[Zadraga]], [[Zgornje Duplje]], [[Žeje, Naklo|Žeje]]

== Osebnosti iz občine Naklo ==
glej [[Seznam osebnosti iz občine Naklo]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.naklo.si/ Naklo], uradna stran občine.

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Naklo]]
[[Kategorija:Občina Naklo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5hjp1ub9inhe25vn1vn94cms0tm33jw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mestna občina Nova Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3562</id>
    <revision>
      <id>6762713</id>
      <parentid>6753999</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:42:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+np</comment>
      <origin>6762713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11983" sha1="fldthhn6upjwk8mrj76uuqogzr01brc" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|tip_občine=mestna
|župan=[[Samo Turel]]
|grb=COA-Nova Gorica.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Nova Gorica.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F84_T1257_vF_b4_x402672.59349999996_y92580.25_s11 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=www.nova-gorica.si
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=279,0
|prebivalstvo=31781
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=16024
|ženske=15757
}}
'''Mestna občina Nova Gorica''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Njeno središče oz. sedež je v mestu [[Nova Gorica]], obsega 44 naselij, razdeljena pa je na 19 [[Krajevna skupnost|krajevnih skupnosti]].

== Zgodovina občine ==
{{več sklicev|razdelek}}
Mestna občina Nova Gorica je bila ustanovljena aprila leta 1952 s sprejetjem ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine''. Spadala je pod okraj Gorica, kot ena izmed 19 občin. Celoten okraj je štel 69.365 prebivalcev, od tega jih je v mestni občini Nova Gorica živelo 6.886.

Kot upravno-teritorialne enote so v letu 1955, kot posledica sprejetja ''Zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'', ostali le še okraji in občine, število obojih pa se je bistveno zmanjšalo - število okrajev se je zmanjšalo iz 19 na 11, število občin pa iz 386 na 130. Ukinjene so bile tudi mestne občine, Nova Gorica je postala navadna občina. V okraju Gorica, ki je takrat štel 113.000 prebivalcev, se je število občin skrčilo na 12. Občina Nova Gorica je tako štela 14.700 prebivalcev. S to spremembo so v okvir občine Nova Gorica prišli kraji, ki so pred to spremembo spadali pod občine Grgar, Čepovan ter Šempas. 

Med letoma 1955 ter 1960 je ''Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji'' doživel veliko sprememb, katerih posledica je bila postopno manjšanje števila okrajev ter občin. Število okrajev se je iz 11 zmanjšalo na 8, število občin pa se je iz 130 zmanjšalo na 83. Občina Nova Gorica je pripadla okraju Koper, v katerem je bilo vsega skupaj 10 občin in 217.780 prebivalcev. V sami občini je prebivalo 46.843 ljudi. Občini so v tem obdobju priključili občine Dobrovo, Kanal, Šempeter pri Gorici ter bivšo občino Kostanjevica, ki je bila do tedaj priključena občini Komen. 

Meja občine Nova Gorica se od takrat naprej ni spremenila vse do 3. oktobra 1994, ko je bil sprejet zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območji, s katerim je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin. Pred to spremembo je občina Nova Gorica obsegala 606 kvadratnih kilometrov, na katerih je živelo 59.456 prebivalcev. Na ozemlju občine Nova Gorica so nastale občine Brda, Kanal ter Miren - Kostanjevica in mestna občina Nova Gorica. Velikost mestne občine Nova gorica se je tako skrčila na 324 kvadratnih kilometrov, prebivalstvo pa je upadlo na 42.287 prebivalcev. Leto 1998 je prineslo ustanovitev še 45 občin, ena od teh, občina Šempeter - Vrtojba, je nastala na račun mestne občine Nova Gorica, ki se je tako skrčila na 309 kvadratnih kilometrov in 36.744 prebivalcev. Zadnja krčitev občine se je zgodila leta 2006 z ustanovitvijo občine Renče - Vogrsko.

== Nova Gorica - Evropska prestolnica kulture 2025 ==
Nova Gorica je skupaj s sosednjo Gorico leta 2025 nosila naziv Evropska prestolnica kulture.

Goriška regija in njeno središčno somestje Nove Gorice in Gorice je gotovo primer teritorija, ki ga je prejšnje krvavo stoletje zelo prizadelo in kjer se rane občutijo še danes. Po formalni združitvi leta 2004 in padcu mej tri leta kasneje pa je prav, da si Nova Gorica, Gorica ter celoten prostor nekoč skupne pokrajine  zastavi skupno vizijo in cilje, ki bodo celotnemu območju omogočili ustvarjanje okolja, prijaznega za vse prebivalce – okolja, ki omogoča kvalitetno življenje, ustvarjanje, delo in izobraževanje. Skupno sodelovanje Nove Gorice in Gorice lahko tako postane zgled za številna evropska mesta s podobno zgodovino.

Nova Gorica, ustanovljena kot novo središče za zaledje, ki ga je meja ločila od stare Gorice, je v prostor vnesla novo kulturo. Zgodovina tega mladega mesta Evropski prestolnici kulture (EPK) služi kot vir navdiha za vsebine sodobnih urbanih projektov. Prvi prebivalci Nove Gorice so bili prišleki iz različnih krajev in z vnosom različnih kultur so zgradili kulturo sobivanja. V spomin na to, bodo v sklopu EPK aktivnosti, delavnice in dogodki posvečeni aktualnim temam priseljevanja in medkulturnih izmenjav.

Nova Gorica je ob postavitvi nove industrije oblikovala lastno produkcijsko kulturo, ki je v preteklosti imela kdaj celo vodilno vlogo v državi. Danes pa je industrijska dediščina dragocen spomin, ki ga je treba ohraniti in ovrednotiti. Stari industrijski prostori, trenutno čakajo, da jih z novimi vsebinami zapolnijo umetniki, znanstveniki, start-upi in co-workingi.

Čeprav ju je zgodovina ločila z žico, sta Nova Gorica in Gorica zrasli ob boku druga druge, združeni v svoji edinstveni zgodbi o sobivanju in sodelovanju. Izkušnje obeh mest so postale temelj za medsebojno kulturno izmenjavo, razvoj skupnih univerzitetnih programov, povezovanje turistične ponudbe in za skupen nastop v Evropi.

== Naselja v občini ==
{{hlist|Banjšice
|Branik
|Preserje
|Spodnja Branica
|Steske|Pedrovo|Čepovan
|Dornberk
|Brdo
|Budihni
|Draga
|Potok pri Dornberku
|Saksid
|Tabor
|Zalošče
|Gradišče nad Prvačino
|Grgar|Grgarske Ravne
|Bate
|Dragovica
|Kromberk
|Loke
|Lokovec
|Lokve
|Lazna
|Nova Gorica
|Pristava
|Osek
|Vitovlje
|Ozeljan
|Šmihel|Prvačina
|Podgozd
|Rožna Dolina|Ajševica|Stara Gora
|Solkan
|Šmaver
|Sveta Gora
|Šempas
|Trnovo
|Nemci
|Voglarji
|Ravnica
|
|
}}

== Krajevne skupnosti ==
{{hlist
|Banjšice
|Branik
|Čepovan
|Dornberk
|Gradišče nad Prvačino|Grgar
|Grgarske Ravne - Bate
|Kromberk - Loke
|Lokovec|Lokve - Lazna
|Nova Gorica
|Osek - Vitovlje|Ozeljan
|Prvačina
|Ravnica
|Rožna Dolina|Solkan|Šempas
|Trnovo
|
|
||}}

== Seznam županov ==

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=120px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967
! scope=&quot;row&quot;|[[Jožko Štrukelj]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1969
! scope=&quot;row&quot;|[[Milan Vižintin]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1969–1974
! scope=&quot;row&quot;|[[Rudi Šimac]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Šušmelj]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1984
! scope=&quot;row&quot;|[[Zorko Debeljak]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1984–1988
! scope=&quot;row&quot;|[[Danilo Bašin]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990
! scope=&quot;row&quot;|[[Albert Bevčič]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993
! scope=&quot;row&quot;|[[Sergij Pelhan]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Tomaž Marušič]]
|}

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=47px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Črtomir Špacapan]]
| rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Mirko Brulc]]
| '''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Matej Arčon]]
| rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|52px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Klemen Miklavič]]
| '''Goriška.si'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Samo Turel]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]]
|}

== Znamenitosti ==

=== Nova Gorica ===

* Aleja slavnih mož
* Burbonke
* Bevkov trg
* Carinarnica
* Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkratedrala
* E-hiša, novogoriška hiša poskusov
* Galerija Artes
* Galerija Černe
* Galerija Frnaža
* Galerija Tir
* Goriška knjižnica Franceta Bevka
* Goriški muzej
* [[Panovec|Gozd Panovec]]
* [[Grad Kromberk]]
* Kidričeva ulica
* [[Kulturni dom Nova Gorica]]
* [[Mestna galerija Nova Gorica]]
* Mestna hiša
* Mestni park Borov gozdiček
* Mostovna
* Muzejska zbirka Kolodvor
* Predor pod Kostanjevico
* Rolkarski poligon - Skate Park
* Rusjanov trg
* [[Samostan Kostanjevica]]
* [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]
* Spomenik Edvardu Rusjanu
* Spomenik graditeljem Nove Gorice
* Trg Edvarda Kardelja
* [[Trg Evrope]]
* [[Železniška postaja Nova Gorica]]

=== Solkan ===

* Dediščina prve svetovne vojne (Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin)
* Marijanski muzej na Sveti Gori
* Reka Soča
* [[Sabotin]]
* Sabotin - Park miru
* Soča Fun park
* Solkanski most
* Stara solkanska mizarska delavnica
* Sveta Gora
* Vila Bartolomei
* Vojni muzej Solkan - Soška fronta 1915 - 1917

=== Rožna dolina ===

* Židovsko pokopališče

=== '''Pristava''' ===

* Rafutski park
* Laščakova vila
* Muzejska zbirka Pristava

=== Šmihel ===

* Lijak
* Židovsko pokopališče

=== Šempas ===

* Grad Ozeljan

=== Vitovlje ===

* Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah

=== Prvačina ===

* Aleksandrinke

=== Zalošče ===

* Zaloški bajer

=== Branik ===

* Grad Rihemberk
* Vodnjaki in kali

=== Grgar, Bate in Grgarske ravne ===

* Zeliščni center Grgarske ravne
* Kapelica na kraju rojstne hiše pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] 
* Spominska plošča na domnevnem grobu pastirice in Marijine vidkinje [[Urška Ferligoj|Urške Ferligoj]] v cerkvi sv.Martina

=== Čepovan ===

* Banjška planota
* Čepovanski dol
* Grob azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Husejnzadeha - Mihajla

=== Lokve ===

* Spomenik in grobnica iz NOB na Trnovem
* Trnovski gozd
* Velika jama v Paradani

=== Lokovec ===

* Center tehniške dediščine
* Kovaški muzej

== Kulturno izročilo ==
* [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici]]
* [[Sveta gora pri Gorici]]
* [[Goriški muzej]]
* [[Sabotin]]
* [[Škabrijel]]
* [[Železniška postaja Nova Gorica]]
* [[Bohinjska proga]]

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Župan Mestne občine Nova Gorica]]
* [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]]
* [[seznam mest v Sloveniji]]
* [[Ludvik Gabrijelčič]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.nova-gorica.si/ Nova Gorica], uradna stran občine.
* http://www.novagorica-turizem.com/

* http://www.potmiru.si/
* http://www.goriskimuzej.si/
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=56&amp;Itemid=12 gremoVEN.com - Nova Gorica]

{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica|*]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Nova Gorica]]</text>
      <sha1>fldthhn6upjwk8mrj76uuqogzr01brc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Šentilj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3596</id>
    <revision>
      <id>6762680</id>
      <parentid>6690960</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:43:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6762680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3588" sha1="85ihl4he4v4ogwscl78p17fiix9k1fw" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Štefan Žvab]]
|grb=Grb Občine Šentilj.png
|lokacija=Karte Sentilj si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F118_T1257_vF_b_x554936.5_y169809.5_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F118_T1257_vF_b_x554936.5_y169809.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=65,0
|prebivalstvo=8371
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=4215
|ženske=4156
|splet=https://www.sentilj.si/|sedež=[[Šentilj v Slovenskih goricah]]}}

'''Občina Šentilj''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, ko se je odcepila od občine [[Občina Pesnica|Pesnica]]. Meji na občine [[Občina Apače|Apače]], [[Občina Kungota|Kungota]], [[Občina Pesnica|Pesnica]], [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] in [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slov. goricah]].

== Naselja v občini ==
[[Ceršak]], [[Cirknica]], [[Dražen Vrh, Šentilj|Dražen Vrh]], [[Jurjevski Dol]], [[Kaniža]], [[Kozjak pri Ceršaku]], [[Kresnica, Šentilj|Kresnica]], [[Plodršnica]], [[Selnica ob Muri]], [[Sladki Vrh]], [[Spodnja Velka]], [[Srebotje]], [[Stara Gora pri Šentilju]], [[Svečane]], '''[[Šentilj v Slovenskih goricah]]''', [[Šomat]], [[Štrihovec]], [[Trate]], [[Vranji Vrh]], [[Zgornja Velka]], [[Zgornje Dobrenje]], [[Zgornje Gradišče]]

== Lega ==
Občina Šentilj leži v zahodnih [[Slovenske gorice| Slovenskih goricah]], med [[Drava| Dravo]] in [[Mura| Muro]]. Meri 65 km² in ima okoli 8100 prebivalcev. Severno od [[naselje| naselja]] Šentilj je mednarodni [[mejni prehod]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Edvard Čagran]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| '''{{Abbr|SV|Marta Muster in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Štefan Žvab]]
| '''{{Abbr|SV|Marko Braniselj in skupina volivcev}}'''&lt;br&gt;'''{{Abbr|NLŠŽ|Neodvisna lista Štefana Žvaba}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|David Kos in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

== Glej tudi ==
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Šentilj]]
{{Kategorija v Zbirki}}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Šentilj]]
[[Kategorija:Občina Šentilj| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]]</text>
      <sha1>85ihl4he4v4ogwscl78p17fiix9k1fw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Šentjernej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3597</id>
    <revision>
      <id>6762670</id>
      <parentid>6690961</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:16:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici in opombe */</comment>
      <origin>6762670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4210" sha1="2bdhli952jvi9ado2ij7j821jo4axls" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Jože Simončič]]
|grb=Šentjernej.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentjernej.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F119_T1257_vF_b4_x525972.25_y75700.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F119_T1257_vF_b4_x525972.25_y75700.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=96,0
|prebivalstvo=7446
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=3850
|ženske=3596
|splet=https://www.sentjernej.si/|sedež=[[Šentjernej]]}}

'''Občina Šentjernej''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].

== Naselja v občini ==
[[Apnenik, Šentjernej|Apnenik]], [[Breška vas]], [[Brezje pri Šentjerneju]], [[Cerov Log]], [[Čadraže]], [[Čisti Breg]], [[Dobravica, Šentjernej|Dobravica]], [[Dolenja Brezovica, Šentjernej|Dolenja Brezovica]], [[Dolenja Stara vas]], [[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju]], [[Dolenje Mokro Polje]], [[Dolenje Vrhpolje]], [[Dolenji Maharovec]], [[Drama, Šentjernej|Drama]], [[Drča]], [[Gorenja Brezovica, Šentjernej|Gorenja Brezovica]], [[Gorenja Gomila]], [[Gorenja Stara vas]], [[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]], [[Gorenje Mokro Polje]], [[Gorenje Vrhpolje]], [[Gorenji Maharovec]], [[Groblje pri Prekopi]], [[Gruča]], [[Hrastje, Šentjernej|Hrastje]], [[Hrvaški Brod]], [[Imenje, Šentjernej|Imenje]], [[Javorovica]], [[Ledeča vas]], [[Loka, Šentjernej|Loka]], [[Mali Ban]], [[Mihovica]], [[Mihovo]], [[Mršeča vas]], [[Orehovica, Šentjernej|Orehovica]], [[Ostrog]], [[Polhovica]], [[Prapreče pri Šentjerneju]], [[Pristava pri Šentjerneju]], [[Pristavica, Šentjernej|Pristavica]], [[Rakovnik, Šentjernej|Rakovnik]], [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]], [[Roje]], [[Sela pri Šentjerneju]], [[Šentjakob, Šentjernej|Šentjakob]], '''[[Šentjernej]]''', [[Šmalčja vas]], [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]], [[Tolsti Vrh, Šentjernej|Tolsti Vrh]], [[Veliki Ban]], [[Volčkova vas]], [[Vratno]], [[Vrbovce]], [[Vrh pri Šentjerneju]], [[Zameško]], [[Zapuže, Šentjernej|Zapuže]], [[Žerjavin]], [[Žvabovo]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Franc Hudoklin]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]&lt;br&gt;'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Radko Luzar]]
| '''{{Abbr|SV|Darko Homan in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| '''{{Abbr|SV|Franc Bevc in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Simončič]]
| '''{{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sentjernej.si/ Šentjernej], uradna stran občine.
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Šentjernej municipality|Občina Šentjernej}}

{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občina Šentjernej| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Šentjernej]]
{{si-geo-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2bdhli952jvi9ado2ij7j821jo4axls</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762671</id>
      <parentid>6762670</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:18:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6762671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4352" sha1="f0i6mwnad9ancuh1egf6t1f5k0mpxmx" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Jože Simončič]]
|grb=Šentjernej.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentjernej.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F119_T1257_vF_b4_x525972.25_y75700.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F119_T1257_vF_b4_x525972.25_y75700.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=96,0
|prebivalstvo=7446
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=3850
|ženske=3596
|splet=https://www.sentjernej.si/|sedež=[[Šentjernej]]}}

'''Občina Šentjernej''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994, ko se je odcepila iz dotedanje teritorialno največje slovenske občine [[Občina Novo mesto|Novo mesto]].

== Naselja v občini ==
[[Apnenik, Šentjernej|Apnenik]], [[Breška vas]], [[Brezje pri Šentjerneju]], [[Cerov Log]], [[Čadraže]], [[Čisti Breg]], [[Dobravica, Šentjernej|Dobravica]], [[Dolenja Brezovica, Šentjernej|Dolenja Brezovica]], [[Dolenja Stara vas]], [[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju]], [[Dolenje Mokro Polje]], [[Dolenje Vrhpolje]], [[Dolenji Maharovec]], [[Drama, Šentjernej|Drama]], [[Drča]], [[Gorenja Brezovica, Šentjernej|Gorenja Brezovica]], [[Gorenja Gomila]], [[Gorenja Stara vas]], [[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]], [[Gorenje Mokro Polje]], [[Gorenje Vrhpolje]], [[Gorenji Maharovec]], [[Groblje pri Prekopi]], [[Gruča]], [[Hrastje, Šentjernej|Hrastje]], [[Hrvaški Brod]], [[Imenje, Šentjernej|Imenje]], [[Javorovica]], [[Ledeča vas]], [[Loka, Šentjernej|Loka]], [[Mali Ban]], [[Mihovica]], [[Mihovo]], [[Mršeča vas]], [[Orehovica, Šentjernej|Orehovica]], [[Ostrog]], [[Polhovica]], [[Prapreče pri Šentjerneju]], [[Pristava pri Šentjerneju]], [[Pristavica, Šentjernej|Pristavica]], [[Rakovnik, Šentjernej|Rakovnik]], [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]], [[Roje]], [[Sela pri Šentjerneju]], [[Šentjakob, Šentjernej|Šentjakob]], '''[[Šentjernej]]''', [[Šmalčja vas]], [[Šmarje, Šentjernej|Šmarje]], [[Tolsti Vrh, Šentjernej|Tolsti Vrh]], [[Veliki Ban]], [[Volčkova vas]], [[Vratno]], [[Vrbovce]], [[Vrh pri Šentjerneju]], [[Zameško]], [[Zapuže, Šentjernej|Zapuže]], [[Žerjavin]], [[Žvabovo]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Franc Hudoklin]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]&lt;br&gt;'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Radko Luzar]]
| '''{{Abbr|SV|Darko Homan in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| '''{{Abbr|SV|Franc Bevc in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Jože Simončič]]
| '''{{Abbr|SV|Peter Cvelbar in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.sentjernej.si/ Šentjernej], uradna stran občine.
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Šentjernej municipality|Občina Šentjernej}}

{{Slovenske občine}}

[[Kategorija:Občina Šentjernej| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Šentjernej]]
{{si-geo-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f0i6mwnad9ancuh1egf6t1f5k0mpxmx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Škocjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3599</id>
    <revision>
      <id>6762662</id>
      <parentid>6690963</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6762662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3865" sha1="8ojsblt8n4ghkr4ntv2hto3dg8b1bop" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Jože Kapler]]
|grb=Grb Občine Škocjan.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Skocjan.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F121_T1257_vF_b_x522616.87450000003_y85574.5165_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F121_T1257_vF_b_x522616.87450000003_y85574.5165_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=60,4
|prebivalstvo=3531
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1845
|ženske=1686
|splet=https://www.obcina-skocjan.si/
|sedež=[[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]}}

'''Občina Škocjan''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ustanovljena je bila leta 1994, ko se je (kot časovno prva od več občin) izločila iz dotedanje teritorialno največje slovenske [[Občina Novo mesto|občine Novo mesto]].

== Naselja v občini ==
[[Bučka, Škocjan|Bučka]], [[Čučja Mlaka]], [[Dobrava pri Škocjanu]], [[Dobruška vas]], [[Dolenje Dole]], [[Dolenje Radulje]], [[Dolnja Stara vas]], [[Dule, Škocjan|Dule]], [[Gabrnik, Škocjan|Gabrnik]], [[Gorenje Dole, Škocjan|Gorenje Dole]], [[Gorenje Radulje]], [[Goriška Gora]], [[Goriška vas pri Škocjanu]], [[Gornja Stara vas]], [[Grmovlje]], [[Hrastulje]], [[Hudenje]], [[Jarčji Vrh]], [[Jelendol, Škocjan|Jelendol]], [[Jerman Vrh]], [[Klenovik, Škocjan|Klenovik]], [[Mačkovec pri Škocjanu]], [[Male Poljane]], [[Močvirje, Škocjan|Močvirje]], [[Osrečje]], [[Ruhna vas]], [[Segonje]], [[Stara Bučka]], [[Stopno, Škocjan|Stopno]], [[Stranje pri Škocjanu]], '''[[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]''', [[Štrit]], [[Tomažja vas]], [[Velike Poljane, Škocjan|Velike Poljane]], [[Zaboršt, Škocjan|Zaboršt]], [[Zagrad, Škocjan|Zagrad]], [[Zalog pri Škocjanu]], [[Zavinek]], [[Zloganje]]

== Seznam županov ==
[[Slika:Občina Škocjan - naselja.jpg|thumb|135px|desno|Občinska naselja]]
=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Janez Povšič]]
|  rowspan=2|'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Anton Zupet]]
| rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Jože Kapler]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Glej tudi==
*[[Seznam osebnosti iz Občine Škocjan]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/stopno_pri_skocjanu.html Stopno pri Škocjanu]
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=80&amp;Itemid=13 gremoVEN.com - Škocjan]
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=77&amp;Itemid=13 gremoVEN.com - Otok pri Dobravi]

{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Škocjan]]
[[Kategorija:Občina Škocjan| ]]</text>
      <sha1>8ojsblt8n4ghkr4ntv2hto3dg8b1bop</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5057</id>
    <revision>
      <id>6762533</id>
      <parentid>6636526</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:08:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70744" sha1="imf0afl08aqrh7q7qu98ozq9wbk46yr" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Kraljevina Danska
|native_name = Kongeriget Danmark
|common_name = Danska
|common_name2 = Danske
|image_flag = Flag of Denmark.svg
|alt_flag = Rdeča z belim križem, ki sega do robov; navpični del križa je zamaknjen proti drogu
|image_coat = National coat of arms of Denmark.svg
|national_anthem =&lt;br/&gt;''Der er et yndigt land''&lt;br/&gt;(»Tam je prikupna dežela«)
&lt;center&gt;[[File:United States Navy Band - Der er et yndigt land.ogg]]
&lt;!-- Royal and national anthem --&gt;&lt;br /&gt;''Kong Christian stod ved højen mast''{{#tag:ref|''Kong Christian'' ima enakovreden status narodni himni, a se običajno uporablja samo ob kraljevskih in vojaških priložnostih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Not one but two national anthems|url=http://denmark.dk/en/quick-facts/national-anthems/|work=Denmark.dk|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Danske|accessdate=18.5.2014|archive-date=2014-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515093426/http://denmark.dk/en/quick-facts/national-anthems|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;|group=&quot;N&quot;}}&lt;br/&gt;(»Kralj Kristjan je stal ob postavnem jamboru«)
|image_map = EU-Denmark.svg
|map_width = 260px
|map_caption = {{Napis k zemljevidu |location_color=temno zelena |country=Danska |country2=Danske&lt;ref name=&quot;proper&quot; group=&quot;N&quot; /&gt; |region=Evropa|region_color=temno siva |subregion=[[Evropska unija]] |subregion_color=zelena |legend=EU-Denmark.svg}}
|image_map2 = Kingdom of Denmark (orthographic projection).svg
|map2_width = 255px
|map_caption2 = '''{{Fontcolor|#346733|Kraljevina Danska}}''': Grenlandija, Ferski otoki (obkroženi) in Danska
|official_languages = [[danščina]]
|regional_languages= {{hlist |[[ferščina]]|[[grenlandščina]]|[[nemščina]]&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Ferščina ima enakovreden uradni status poleg danščine na Ferskih otokih. Grenlandščina je edini uradni jezik na Grenlandiji. Nemščina je priznana kot zaščiten manjšinski jezik na jugu, ob meji z Nemčijo.&lt;/ref&gt;}}
|demonym = [[Danci|Danec, Danka]]
|capital = [[København]]
| coordinates            = {{koord novi|55|43|N|12|34|E|type:city_region:DK}}
|largest_city = capital
|government_type = [[Unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]
|leader_title1 = [[Danski monarh|kralj]]
|leader_name1 = [[Friderik X. Danski|Friderik X.]]
|leader_title2 = predsednica vlade
|leader_name2 = [[Mette Frederiksen]]
|legislature = [[Folketing]]
|area_rank = 133.
|area_label = Danska&lt;ref name=&quot;proper&quot; group=&quot;N&quot; /&gt;
|area_km2 = 42.943
|area_footnote = &lt;ref&gt;[http://www.statistikbanken.dk/ Statistics Denmark]&lt;/ref&gt;
|area_label2 = Grenlandija
|area_data2 = 2.166.086 km²
|area_label3 = Ferski otoki
|area_data3 = 1399 km²
| percent_water = 1,74&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD)|url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 5.935.619&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Population and population projections|url=https://www.dst.dk/en/Statistik/emner/befolkning-og-valg/befolkning-og-befolkningsfremskrivning|publisher=Statistics Denmark|access-date=11 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030090527/https://www.dst.dk/en/Statistik/emner/befolkning-og-valg/befolkning-og-befolkningsfremskrivning|archive-date=30 October 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Skupno število prebivalcev Kraljevine je 5.958.380.&lt;/ref&gt; (114.)
| population_estimate_year = februar 2023
| population_density_km2 = 138,22
|population_label2 = Grenlandija
|population_data2 = 56.370&lt;ref name=&quot;Greenland pop&quot;&gt;[http://www.stat.gl/publ/en/GF/2013/pdf/Greenland%20in%20Figures%202013.pdf ''&quot;Greenland in Figures 2013,&quot;''] Statistics Greenland. Pridobljeno 2.9.2013&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pop est&quot; group=&quot;N&quot;&gt;ocena 2013&lt;/ref&gt;
|population_label3 = Ferski otoki
|population_data3 = 49.709&lt;ref name=&quot;faroes pop&quot;&gt;[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fo.html &quot;Faroe Islands&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190506104321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fo.html |date=2019-05-06 }} – ''The World Factbook''. Pridobljeno 6.6.2012&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pop est&quot; group=&quot;N&quot; /&gt;
|FR_foot5 = &amp;nbsp;&lt;small&gt;(Danska)&lt;/small&gt;
|GDP_year                 = 2023
|GDP_ref                  = &lt;ref name=&quot;IMFWEO.DK&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=128,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Denmark) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}&lt;/ref&gt;
|GDP_nominal              = 420,80 mrd. USD
|GDP_nominal_rank         = 41.
|GDP_PPP                  = 441,75 mrd. USD
|GDP_PPP_rank             = 53.
|GDP_nominal_per_capita   = 71.402 USD
|GDP_nominal_per_capita_rank = 10.
|GDP_PPP_per_capita       = 74.957 USD
|GDP_PPP_per_capita_rank  = 11.
|Gini_year = 2022
|Gini_change = increase &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
|Gini = 27,7
|Gini_ref = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=25 November 2023}}&lt;/ref&gt;
|HDI = 0,948
|HDI_rank = 6.
|HDI_year = 2021
|HDI_change = rast
|HDI_ref = &lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;
|established_event1 = konsolidiranje
|established_date1 = ok. 10. stoletje
|established_event2 = demokratizacija&lt;br/&gt;([[Ustava Danske|ustavni zakon]])
|established_date2 = 5. junij 1849
|established_event3 = [[Dansko kraljestvo]]
|established_date3 = 24. marec 1948&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Ferski otoki so postali avtonomni 24. marca 1948, 1. maja 1979 pa še Grenlandija.&lt;/ref&gt;
|currency = [[danska krona]]&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Na Ferskih otokih ima valuta drugačen dizajn, znana je pod imenom króna, a ni samostojna valuta.&lt;/ref&gt;
|currency_code = DKK
|time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|drives_on = desna
|calling_code = +45&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Ferski otoki (+298) in Grenlandija (+299) imajo lastne klicne kode.&lt;/ref&gt;
|cctld = [[.dk]]&lt;ref group=&quot;N&quot;&gt;Vrhnja domena  [[.eu]] je skupna z drugimi državami Evropske unije. Grenlandija ([[.gl]]) in Ferski otoki ([[.fo]]) imajo svoje.&lt;/ref&gt;
}}

'''Kraljevina Danska''' (krajše le '''Danska'''{{#tag:ref|Ozemlje Kraljevine Danske, ki leži v kontinentalni Evropi, imenujejo »prava Danska« ({{jezik-da|egentlig Danmark}}), »metropolitanska Danska« &lt;ref&gt;[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2051.html#da Administrative divisions – Denmark] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070911231857/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2051.html#da |date=2007-09-11 }} ''The World Factbook''. Pridobljeno 14.4.2012&lt;/ref&gt; ali preprosto »Danska«. Pomen besede Danska v tem članku izključuje Grenlandijo in Ferske otoke.|name=&quot;proper&quot;|group=&quot;N&quot;}}) je najstarejša, površinsko najmanjša in najgosteje poseljena [[nordijska država|nordijska]] država, ki leži v [[Skandinavija|Skandinaviji]] v severni [[Evropa|Evropi]] na polotoku vzhodno od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in jugozahodno od [[Severno morje|Severnega morja]]. Vključuje tudi številne [[otok]]e severno od [[Nemčija|Nemčije]], na katero meji tudi po kopnem, in [[Poljska|Poljske]], poleg teh pa še ozemlja na [[Grenlandija|Grenlandiji]] in [[Ferski otoki|Ferskih otokih]], ki so združena pod dansko krono, čeprav uživajo [[samouprava|samoupravo]]. Le četrtina teh otokov je naseljena. Danska je s slabimi 6 milijoni prebivalcev druga najbolj naseljena nordijska država (za sosednjo [[Švedska|Švedsko]]), po gostoti prebivalstva pa je prva med nordijskimi in baltskimi deželami, saj s površino okoli 43.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; le nekaj več kot dvakrat presega Slovenijo. Danska je izrazito ravninska s komaj 170,86 metrov visoko najvišjo vzpetino [[Møllehøj]], najdaljša reka pa je [[Gudenå]], dolga 176 km, ki se izliva v [[Randers fjord]].

== Zgodovina ==
Med skandinavskimi državami, ki imajo številne skupne kulture in zgodovinske značilnosti ima kraljevina Danska posebno mesto. Zaradi naravnega prehoda z evropskega kopnega na Skandinavski polotok je pomemben most med državami srednje in severne Evrope. Hkrati je tudi most med Severnim in Baltskim morjem in s tem med Atlantskim oceanom in Baltskim morjem, ki odpira pot daleč v celinsko vzhodno Evropo. Čeprav je Danska majhna in je vedno imela malo prebivalcev, je občasno bila središče politične tvorbe, ki je segala od [[Severni rt|Nordkapa]] do [[Laba|Labe]], od [[Grenlandija|Grenlandije]] do [[Estonija|Estonije]] in je vrh tega imela kot kolonialna država trgovska oporišča na [[Karibi|Karibskem otočju]], v zahodni [[Afrika|Afriki]] in [[Indija|Indiji]].

Odnosi Danske z njenimi sosedami na severu in jugu niso bili nikoli tako dobri kot zdaj. V preteklosti se je namreč kar pogosto vojskovala z njimi. Pred danskimi [[Vikingi]] so od 9. stoletja do sredine 11. stoletja trepetali na vseh zahodnoevropskih obalah. Zaradi roparskih pohodov je trpelo zlasti prebivalstvo na Britanskem otočju pa tudi v [[Francija|Franciji]], [[Portugalska|Portugalski]] in celo [[Italija|Italiji]].

=== Prazgodovina ===
[[File:Solvognen-00100.jpg|thumb|left|Pozlačena stran sončnega voza Trundholm iz nordijske bronaste dobe]]
Najzgodnejše arheološke najdbe na Danskem segajo v medledeno obdobje Eem od 130.000 do 110.000 pred našim štetjem.{{sfnp|Michaelsen|2002|p=19}} Danska je bila naseljena okoli leta 12.500 pr. n. št., poljedelstvo pa je očitno od leta 3900 pr. n. št. Skandinavsko [[bronasta doba|bronasto dobo]] (1800–600 pr. n. št.) na Danskem so zaznamovale grobne gomile, ki so pustile obilico najdb, vključno z [[lur]]ami in [[Trundholmska sončna kočija|Trundholmsko sončno kočijo]].

Med predrimsko [[železna doba|železno dobo]] (500 pr. n. št. – 1 n. št.) so se domorodne skupine začele seliti na jug in prvi plemenski Danci so prišli v državo med predrimsko in germansko železno dobo v rimski železni dobi (leto 1–400). [[Rimska provinca|Rimske province]] so vzdrževale trgovske poti in odnose z domačimi plemeni na Danskem, kjer so našli rimske kovance. Dokazi o močnem [[Kelti|keltskem]] kulturnem vplivu izvirajo iz tega obdobja na Danskem in v večjem delu severozahodne Evrope in se med drugim odražajo v najdbi [[Gundestrupski kotel|Gundestrupskega kotla]].

Plemenski Danci so prišli z vzhodnih danskih otokov ([[Zelandija]]) in Skanije ter so govorili zgodnjo obliko severnogermanskega jezika. Zgodovinarji verjamejo, da so pred njihovim prihodom večino [[Jutlandija|Jutlandije]] in najbližjih otokov poselila plemena [[Juti|Jutov]]. Juti so se sčasoma preselili v Veliko Britanijo, nekateri kot plačanci britonskega kralja [[Vortigern]]a, in dobili so jugovzhodna ozemlja [[Kent]]a, [[otok Wight]] in druga območja, kjer so se naselili. Kasneje so jih absorbirali ali etnično očistili invazivni [[Angli]] in [[Sasi]], ki so oblikovali Anglosase. Preostalo jutiško prebivalstvo v Jutlandiji se je asimiliralo z naseljenimi Danci.

Kratka opomba zgodoinarja [[Jordan (zgodovinar)|Jordana]] o Dancih v ''Getici'' (''De origine actibusque Getarum'' - Izvor in dejanja Getov [Gotov]) naj bi bila zgodnja omemba Dancev, ene od etničnih skupin, iz katerih izvirajo sodobni Danci.{{sfnp|Busck|2002|p=19}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Jordanes |translator=Charles C. Mierow |date=22 April 1997 |title=The Origin and Deeds of the Goths, chapter III |url=http://www.acs.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html#III |access-date=1 May 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060424044148/http://www.acs.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html#III |archive-date=24 April 2006 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Obrambne strukture [[Danevirke]] so bile zgrajene v fazah od 3. stoletja naprej, sam obseg gradbenih prizadevanj leta 737 našega štetja pa pripisujejo nastopu danskega kralja.{{sfnp|Michaelsen|2002|pp=122–123}} Nova runska abeceda je bila prvič uporabljena približno v istem času v kraju [[Ribe]], najstarejše mesto na Danskem, je bilo ustanovljeno okoli leta 700 našega štetja.

=== Vikingi in srednji vek ===
[[Slika:Wikinger.jpg|thumb|left|200px|Danski Vikingi, slika iz 12. stoletja.]]
[[File:Ladbyskibet.jpg|thumb|Ladja Ladby, največji ladijski grob, najden na Danskem]]
Od 8. do 10. stoletja je bila širša skandinavska regija izvor [[Vikingi|Vikingov]]. Kolonizirali so, plenili in trgovali po vseh delih Evrope. Danski Vikingi so bili najbolj dejavni na vzhodnem in južnem Britanskem otočju ter v zahodni Evropi. Naselili so se v delih Anglije (znanih kot [[Danelaw]]) pod kraljem [[Sven I. Danski|Svenom Vilobradim]] leta 1013 in v Franciji, kjer je bilo Dancem in Norvežanom dovoljeno, da se naselijo v tem, kar je kasneje postalo [[Normandija]], v zameno za zvestobo [[Robert I. Francoski|Robertu I.]] z [[Rollo]]m kot prvim vladarjem. Nekaj anglosaških penijev iz tega obdobja so našli na Danskem.&lt;ref name=&quot;Lund&quot;&gt;*{{navedi splet|last=Lund |first=Niels |date=May 2003 |url=http://www.um.dk/Publikationer/UM/English/Denmark/kap6/6-2.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20060510174200/http://www.um.dk/Publikationer/UM/English/Denmark/kap6/6-2.asp |archive-date=10 May 2006 |title=Denmark – History – The Viking Age |publisher=Ministry of Foreign Affairs of Denmark |access-date=24 June 2012 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt;

Danska se je v poznem 8. stoletju v veliki meri utrdila in njeni vladarji se v frankovskih virih dosledno imenujejo kralji (''reges''). Pod vladavino Gudfreda leta 804 je dansko kraljestvo morda vključevalo vse dežele Jutlandijo, Skanijo in danske otoke, razen Bornholma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UmFrVUb5DSwC&amp;pg=PA76|title=Christianization and the Rise of Christian Monarchy: Scandinavia, Central Europe and Rus' c.900–1200|first=Nora|last=Berend|date=22 November 2007|publisher=Cambridge University Press|via=Google Books|isbn=978-1-139-46836-7}}&lt;/ref&gt;

Obstoječa danska monarhija ima svoje korenine nazaj do [[ Gorm Starejši|Gorma Starejšega]], ki je svojo vladavino vzpostavil v začetku 10. stoletja. Kot potrjujejo [[runski kamni iz Jellinga]], je Dance okoli leta 965 pokristjanil [[Harald Modrozobi]], Gormov sin. Menijo, da je Danska postala krščanska iz političnih razlogov, da je ne bi napadlo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Sveto rimsko cesarstvo, vzhajajoča krščanska sila v Evropi, je bilo pomemben trgovinski partner Dancev. Kot sredstvo za odvračanje od te grožnje je Harald okoli Danske zgradil šest trdnjav, imenovanih [[Vikinška krožna utrdba|Trelleborg]], in zgradil še Danevirke. V začetku 11. stoletja je [[Knut Veliki]] zmagal in s skandinavsko vojsko za skoraj 30 let združil Dansko, Anglijo in Norveško.

V visokem in poznem srednjem veku je Danska vključevala tudi Skåneland (območja Skanija, Halland in Blekinge v današnji južni Švedski) in danski kralji so vladali danski Estoniji, pa tudi vojvodinama Schleswig in Holstein. Večina slednjih dveh zdaj tvori deželo Schleswig-Holstein v severni Nemčiji.

Leta 1397 je Danska sklenila personalno unijo z Norveško in Švedsko, združeno pod kraljico [[Margareta I. Danska|Margareto I.]]{{sfnp|Stone|Bain|Booth|Parnell|2008|p=33}} Vse tri države naj bi bile v uniji obravnavane kot enakopravne. Vendar Margareta celo od začetka morda ni bila tako idealistična – obravnavala je Dansko kot očitno 'starejšo' partnerico unije.&lt;ref name=&quot;Lauring&quot;&gt;Lauring, Palle (1960) ''A History of the Kingdom of Denmark'', Host &amp; Son Co.: Copenhagen, p. 108.&lt;/ref&gt; Tako se velik del naslednjih 125 let skandinavske zgodovine vrti okoli te zveze, pri čemer se je Švedska večkrat prekinila in ponovno osvojila. Vprašanje je bilo iz praktičnih razlogov rešeno 17. junija 1523, ko je švedski kralj [[Gustav Vasa]] osvojil mesto [[Stockholm]]. Protestantska reformacija se je v 1530-ih letih razširila v Skandinavijo in po državljanski vojni med grofovimi fevdi se je Danska leta 1536 spreobrnila v luteranstvo. Kasneje istega leta je Danska sklenila unijo z Norveško.

=== Zgodnja moderna zgodovina (1536–1849) ===
[[File:Denmark-Norway in 1780.svg|thumb|Obseg dansko-norveškega kraljestva. Po napoleonskih vojnah je Norveška pripadla Švedski, Danska pa je obdržala Ferske otoke, Grenlandijo in Islandijo.]]
Potem ko se je Švedska dokončno odcepila od personalne unije, je Danska večkrat poskušala ponovno prevzeti nadzor nad svojo sosedo. Kralj [[Kristijan IV. Danski|Kristijan IV.]] je napadel Švedsko v kalmarski vojni 1611–1613, vendar ni uspel doseči svojega glavnega cilja, da bi jo prisilil k vrnitvi v unijo. Vojna ni privedla do ozemeljskih sprememb, vendar je bila Švedska prisiljena plačati vojno odškodnino v višini 1 milijona srebrnih riksdalerjev Danski, znesek, znan kot ''odkupnina Älvsborg''. Kralj Kristijan je s tem denarjem ustanovil več mest in trdnjav, predvsem Glückstadt (ustanovljen kot tekmec [[Hamburg]]u) in [[Oslo|Christianio]]. Po navdihu [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] je ustanovil podobno dansko podjetje in načrtoval, da bi [[Cejlon]] razglasil za kolonijo, vendar je podjetju le uspelo pridobiti Tranquebar na indijski Koromandski obali. Velike kolonialne težnje Danske so vključevale nekaj ključnih trgovskih postaj v Afriki in Indiji. Medtem ko danske trgovske postojanke v Indiji niso bile pomembne, je igrala pomembno vlogo v zelo donosni atlantski trgovini s sužnji prek svojih trgovskih postojank v [[Trdnjava Osu|Fort Christiansborgu]] v Osuju v [[Gana|Gani]], prek katerih se je trgovalo z 1,5 milijona sužnjev.&lt;ref name=&quot;guardian6nov2018&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Rawlinson |first1=Kevin |title=Prince Charles says Britain's role in slave trade was an atrocity |url=https://www.theguardian.com/uk-news/2018/nov/05/prince-charles-says-britains-part-in-transatlantic-slave-trade-was-atrocity |access-date=6 November 2018 |newspaper=The Guardian |date=5 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181105232718/https://www.theguardian.com/uk-news/2018/nov/05/prince-charles-says-britains-part-in-transatlantic-slave-trade-was-atrocity |archive-date=5 November 2018 |url-status=live  }}&lt;/ref&gt; Medtem ko se je danski kolonialni imperij vzdrževal s trgovino z drugimi velikimi silami in nasadi, je pomanjkanje virov nazadnje povzročilo njegovo stagnacijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor1-first=James Stuart |editor1-last=Olson |editor2-first=Robert |editor2-last=Shadle |year=1991 |title=Historical Dictionary of European Imperialism |publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-313-26257-9 |url=https://books.google.com/books?id=uyqepNdgUWkC&amp;pg=PA167|access-date=15 May 2014}}&lt;/ref&gt;

V [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] je Kristijan poskušal postati vodja luteranskih držav v Nemčiji, vendar je v bitki pri Lutteri doživel hud poraz.{{sfnp|Parker|1984|p=78}} Posledica tega je bila, da je katoliška vojska pod vodstvom [[Albrecht von Wallenstein|Albrechta von Wallensteina]] lahko napadla, okupirala in oropala Jutlandijo, s čimer je Dansko prisilila, da se je [[Pogodba iz Lübecka|umaknila iz vojne]]. Danska se je uspela izogniti ozemeljskim koncesijam, vendar je bilo posredovanje kralja [[Gustav II. Adolf|Gustava Adolfa]] v Nemčiji videti kot znak, da je vojaška moč Švedske v porastu, medtem ko je vpliv Danske v regiji upadal. Švedska vojska je leta 1643 vdrla v Jutlandijo in leta 1644 zahtevala Skanijo. V pogodbi iz Brømsebra leta 1645 je Danska predala Halland, Gotland, zadnje dele danske Estonije in več provinc na Norveškem.
[[File:Stormen på København (F.C. Lund).jpg|thumb|upright=1.25|Napad na København 11. februarja 1659 med drugo severno vojno. Danski branilci pod vodstvom kralja Friderika III. so uspešno odbili sile švedskega imperija. Slika Frederika Christiana Lunda.]]

Danski kralj [[Friderik III. Danski|Friderik III.]] je leta 1657 videl priložnost, da razdre Brømsebrsko pogodbo, in je Švedski, ki je bila globoko vpletena v drugo severno vojno (1655–1660), napovedal vojno in vkorakal v Bremen-Verden. To je privedlo do velikega danskega poraza, ko je vojska švedskega kralja [[Karel X. Gustav Švedski|Karla X. Gustava]] osvojila Jutlandijo in po švedskem pohodu čez zamrznjene [[Danski prelivi|Danske prelive]] zasedla [[Funen]] in velik del Zelandije, preden je februarja 1658 podpisala mir v Roskildu, ki je Švedski dal nadzor nad Skanijo, Blekinge, Bohuslän, Trøndelag in otokom Bornholm. Karel X. Gustav je hitro obžaloval, da ni uničil Danske, in avgusta 1658 začel drugi napad na Dansko, osvojil večino danskih otokov in začel dve leti trajajoče obleganje Københavna. Kralj Friderik III. je dejavno vodil obrambo mesta, zbiral državljane, da so prijeli za orožje, in odbil švedske napade.{{sfnp|Isacson|2002|p=229}}{{sfnp|Englund|2000|p=610}} Obleganje se je končalo po smrti Karla X. Gustava leta 1660. V mirovnem dogovoru, ki je sledil, je Danska uspela ohraniti svojo neodvisnost in ponovno prevzeti nadzor nad Trøndelagom in Bornholmom. Friderik III., ki je po vojni dosegel veliko priljubljenost, je to izkoristil za razpustitev volilne monarhije v korist absolutne monarhije, ki je na Danskem trajala do leta 1848.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Ekman |first=Ernst |date=1957|title=The Danish Royal Law of 1665|url=http://dx.doi.org/10.1086/237987|journal=The Journal of Modern History|volume=29|issue=2|pages=102–107 |doi=10.1086/237987|s2cid=145652129|issn=0022-2801}}&lt;/ref&gt;

Danska je v skanski vojni (1675–1679) poskušala ponovno prevzeti nadzor nad Skanijo, vendar ji ni uspelo. Po [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721) je Danska uspela ponovno prevzeti nadzor nad deli Schleswiga in Holsteina, ki jima je vladala hiša Holstein-Gottorp v pogodbi iz Frederiksborga leta 1720 oziroma pogodbe iz Carskega sela leta 1773. Danska je v zadnjih desetletjih 18. stoletja močno napredovala zaradi svojega nevtralnega statusa, ki ji je omogočal trgovanje z obema stranema v številnih sodobnih vojnah. V [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je Danska trgovala s [[Prvo Francosko cesarstvo|Francijo]] in Združenim kraljestvom ter se pridružila Ligi oborožene nevtralnosti z Rusijo, Švedsko in Prusijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=League of Armed Neutrality| url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100056830|publisher=Oxford Reference|access-date=28 August 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150924130430/http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803100056830|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Britanci so to imeli za sovražno dejanje in so leta 1801 in 1807 napadli København, pri čemer so v enem primeru odnesli dansko floto, v drugem pa požgali velike dele danske prestolnice. To je privedlo do tako imenovane dansko-britanske vojne s topniškimi čolni. Britanski nadzor nad vodnimi potmi med Dansko in Norveško se je izkazal za katastrofalnega za gospodarstvo unije in leta 1813 je Danska–Norveška bankrotirala.

Unija je bila razpuščena s [[Kielski sporazum|Kielskim sporazumom]] leta 1814; danska monarhija se je »nepreklicno in za vedno« odrekla zahtevam po Kraljevini Norveški v korist švedskega kralja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jenssen-Tusch|first=Georg Friedrich|title=Zur Regierungsgeschichte Friedrich VI. Königs von Dänemark, Herzogs von Schleswig, Holstein und Lauenburg|page=166|year=1852|publisher=Verlag Schröder|language=de}}&lt;/ref&gt; Danska je obdržala posesti Islandije (ki je obdržala dansko monarhijo do leta 1944), Ferskih otokov in Grenlandije, vse pa je stoletja upravljala Norveška. Poleg nordijskih kolonij je Danska še naprej vladala danski Indiji od 1620 do 1869, danski Zlati obali (Gana) od 1658 do 1850 in danski Zahodni Indiji od 1671 do 1917.

=== Ustavna monarhija (1849–danes) ===
Nastajajoče dansko liberalno in nacionalno gibanje je dobilo zagon v 1830-ih; po evropskih revolucijah leta 1848 je Danska 5. junija 1849 mirno postala ustavna monarhija. Nova ustava je vzpostavila dvodomni parlament. Danska se je soočila z vojno tako proti Prusiji kot proti Avstrijskemu cesarstvu v tako imenovani drugi schleswiški vojni, ki je trajala od februarja do oktobra 1864. Danska je bila poražena in je bila prisiljena odstopiti Schleswig in Holstein Prusiji. Ta izguba je bila zadnja v dolgem nizu porazov in ozemeljskih izgub, ki so se začele v 17. stoletju. Po teh dogodkih je Danska v Evropi vodila politiko nevtralnosti.

Industrializacija je prišla na Dansko v drugi polovici 19. stoletja. Prve železnice v državi so bile zgrajene v 1850-ih, izboljšane komunikacije in čezmorska trgovina pa so omogočile razvoj industrije kljub pomanjkanju naravnih virov na Danskem. Od leta 1870 so se razvili sindikati. Prišlo je do precejšnje selitve ljudi s podeželja v mesta, dansko kmetijstvo pa je postalo osredotočeno na izvoz mlečnih in mesnih izdelkov.

Danska je ohranila svojo nevtralno držo med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Po porazu Nemčije so versajske sile ponudile vrnitev regije Schleswig-Holstein Danski. Zaradi strahu pred nemškim iredentizmom je Danska zavrnila možnost vrnitve območja brez plebiscita; [[plebiscit]]a v Schleswigu sta bila 10. februarja in 14. marca 1920. 10. julija 1920 je Danska pridobila severni Schleswig in s tem dodala približno 163.600 prebivalcev in 3984 kvadratnih kilometrov. Prva socialdemokratska vlada v državi je nastopila leta 1924.&lt;ref name=&quot;Politico&quot;&gt;{{navedi splet|title=Lost in translation: Epic goes to Denmark|url=https://www.politico.com/story/2019/06/06/epic-denmark-health-1510223|website=Politico|access-date=10 June 2019}}&lt;/ref&gt;

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko so nemške čete kljub danski izjavi o nevtralnosti napadle Dansko in jo zasedle, se je osamosvojila [[Islandija]], po vojni pa sta dobila Grenlandija in Fersko otočje obsežno avtonomijo. Dancem ni ostalo veliko od nekdanjega velikanskega kraljestva, toda to ni zmanjšalo njihove narodne zavesti. Po danskem se povsod bleščijo narodne barve in na vsakem koraku je mogoče občutiti močno povezanost prebivalcev z njihovo državo. Velika priljubljenost kraljice [[Margareta II. Danska|Margarete II.]] (rojene 1940), ki je leta 1972 prevzela kraljevino po smrti svojega očeta, prispeva k temu, da večina prebivalcev podpira sistem parlamentarne monarhije. Politična moč vladarja je že leta 1849 omejila liberalna ustava, ki je izročila najvišjo oblast parlamentu (Folketing, ljudski zbor).

Dansko povojno politiko izoblikovali socialni demokrati ki so začeli delovati v 1870-ih. Socialni demokrati so morali več volilnih obdobij deliti oblast z ostalimi strankami. Njihovo nasprotje predstavlja konzervativna Ljudska stranka. Že v 1930-ih so se na danskem lotili socialnih reform. Tako da ima država danes eno izmed najbolje urejenih socialnih varstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. To omogoča visok dohodek na prebivalca. Visoki davki pokrivajo drago socialno ureditev in hkrati izravnavajo prevelike razlike v prejemkih prebivalcev.&lt;ref&gt;Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 102-103&lt;/ref&gt;

14. januarja 2024 je danska kraljica [[Margareta II. Danska]] ob 53. jubileju kronanja odstopila z mesta kraljice in prepustila prestol sinu, kronskemu princu Frideriku, kronanemu kot [[Friderik X. Danski|Friderik X.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2024-01-14 |title=Danska kraljica Margareta II. po 52 letih abdicirala, novi kralj je Frederik X. |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/danska-kraljica-margareta-ii-po-52-letih-abdicirala-novi-kralj-je-frederik-x/694738}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
=== Prebivalstvo ===
{{Glej tudi|Seznam mest na Danskem}}
Kraljevina je ob zadnjem popisu oktobra 2008 štela 5.505.995 prebivalcev (2020 že 5,83 milijona). 91,1 % teh se je opredelilo za Dance, sledijo številčne skupnosti Azijcev, Bosancev, Arabcev, ostalih priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Nemcev, Grkov in Turkov. Povprečna poseljenost je 129 prebivalcev na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Skoraj polovica (okoli 2,5 milijona) prebivalstva Danske živi na največjem otoku Sjælland ([[Zelandija]]). Največje je glavno mesto [[København]] s svojim [[metropolitansko območje|metropolitanskim območjem]], imenovanim tudi [[Storkøbenhavn]], ki ima med 1,3 do 2 milijona prebivalcev (stanje 1. januar 2021) ter vključuje predmestja in satelitska mesta [[Frederiksberg]], [[Roskilde]], [[Helsingør]], [[Hørsholm]], [[Køge]], [[Tårnby]] in [[Dragor]], sledijo [[Århus|Aarhus]], [[Odense]], [[Aalborg]], [[Esbjerg]], [[Randers]], [[Kolding]], [[Herning]], [[Horsens]], [[Vejle]], [[Viborg]], [[Fredericia]], [[Holstebro]], [[Hobro]], [[Slagelse]], [[Sønderborg]], [[Augustenborg]], [[Svendborg]], [[Næstved]], [[Fyn]], [[Nyborg]], [[Nykøbing Falster]], [[Nykøbing Mors]], [[Hjørring]], [[Holbæk]], [[Sjælland]], [[Kalundborg]], [[Ribe, Danska|Ribe]], [[Nakskov]], [[Billund]], [[Silkeborg]], [[Harderslev]], [[Tønder]], [[Tinglev]], [[Kruså]], [[Vordingborg]], [[Maribo]], [[Stege]], [[Brørup]], [[Varde]], [[Bramming]], [[Rudkøbing]], [[Broager]], [[Aabenraa]], [[Gråsten]], [[Guderup]], [[Aasens]], [[Faaborg]], [[Vojens]], [[Kerteminde]], [[Munkebo]], [[Otterup]], [[Rødekro]], [[Ronne]], [[Frederiksvaerk]] itd.

{| class=&quot;wikitable&quot;  style=&quot;text-align:left; center; margin:auto;&quot;
|- style=&quot;background:#ececec;&quot;
! Pokrajina
! Populacija&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(ocena iz 2011)&lt;/small&gt;
! Površina&lt;br /&gt;(km²)
! Gostota&lt;br /&gt;(preb. na km²)
|-
|{{flagicon|Denmark}} Danska
| align=right | 5.564.219
| align=right | 43.075
| align=right | 129
|-
|{{flagicon|Faroe Islands}} [[Ferski otoki]]
| align=right | 49.267
| align=right | 1.399
| align=right | 35
|-
|{{flagicon|Grenlandija}} [[Grenlandija]]
| align=right | 56.615
| align=right | 2.166.086
| align=right | 0,027
|- class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;
|{{flagicon|Denmark}} Kraljevina Danska 
| align=right | 5.670.101
| align=right | 2.220.097
| align=right | 2,6
|}

=== Vera ===
Za [[Protestantizem|protestante]] se je opredelilo 79 % vprašanih, sledijo preostali protestanti in [[Katolištvo|katoliki]]. Zaradi imigracij prebiva na Danskem 2 % muslimanov.

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Danske}}
[[Slika:The Danish Commonwealth.gif|thumb|right|200px|Zemljevid Danske, ter njenih ozemelj, Grenlandije in Ferskih otokov]]
[[Slika:Skagen aka the skaw northmost point of denmark 6th may 2006.jpg|thumb|right|200px|Grenen, najsevernejša točka Danske]]
Dansko v severni Evropi sestavljata severni del [[Jutlandija|polotoka Jutland]] in arhipelag 406 otokov. Od teh je največji otok [[Zelandija|Zealand]], na katerem je glavno mesto [[København]], sledijo mu Severni Jutlandski otok, Funen in Lolland.&lt;ref&gt;[http://www.forsvaret.dk/FKO/eng/Facts%20and%20Figures/Pages/default.aspx &quot;Facts and Figures] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100630024751/http://forsvaret.dk/FKO/eng/Facts%20and%20Figures/Pages/default.aspx |date=30 June 2010 }}&quot;, Danish Defence, Defence Command Denmark. Retrieved 11 June 2010.&lt;/ref&gt; Otok Bornholm je vzhodno od ostale države, v Baltskem morju. Številni večji otoki so povezani z mostovi; [[Øresundski most|most in predor čez Øresund]] povezuje Zelandijo s Švedsko; fiksna povezava [[Most Great Belt]] povezuje Funen z Zelandijo; most Little Belt povezuje Jutland s Funenom. Trajekti ali majhna letala povezujejo manjše otoke. Štiri mesta z več kot 100.000 prebivalci so glavno mesto København na Zelandiji; [[Aarhus]] in [[Aalborg]] v Jutlandiji; in [[Odense]] na otoku Funen.
[[Slika:Da-map.png|thumb|left|Večja mestna območja, otoki in povezovalni mostovi]]

Država zavzema skupno površino 42.943,9 kvadratnih kilometrov. Območje celinskih voda je veliko, različno navedeno od 500 do 700 km². Jezero Arresø severozahodno od Københavna je največje jezero. Velikosti kopnega ni mogoče natančno navesti, ker ocean nenehno erodira in dodaja material obali ter zaradi človeških projektov [[melioracija|melioracije]] (za preprečevanje erozije). Postglacialni odboj dviga kopno za malo manj kot 1 cm na leto na severu in vzhodu, zato se obala širi. Krog, ki zajema isto območje kot Danska, bi imel premer 234 kilometrov z obsegom 736 km (samo površina: 232,33 km oziroma 730 km. Na jugu meji z Nemčijo v dolžini 68 kilometrov, sicer pa je obkrožena z 8750 km plimske obale (vključno z majhnimi zalivi).&lt;ref name=&quot;Nature and Environment&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://denmark.dk/portal/page?_pageid=374,520337&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL |archive-url=https://web.archive.org/web/20070403235436/http://denmark.dk/portal/page?_pageid=374,520337&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL |archive-date=3 April 2007 |title=Nature &amp; Environment |access-date=3 February 2007 |publisher=Ministry of Foreign Affairs of Denmark |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt; Nobena lokacija na Danskem ni dlje od obale kot 52 km. Na jugozahodni obali Jutlanda je plima med 1 in 2 m, črta plime pa se premika navzven in navznoter na 10 km odseku. Danske teritorialne vode merijo 105.000 kvadratnih kilometrov.

Najsevernejša točka Danske je točka [[Skagen]] (severna plaža reke Skaw) na 57° 45' 7&quot; severne zemljepisne širine; najjužnejša je točka Gedser (južna konica Falsterja) na 54° 33' 35&quot; severne zemljepisne širine; skrajna zahodna točka je Blåvandshuk na 8° 4' 22&quot; vzhodne zemljepisne dolžine; najbolj vzhodna točka pa je Østerskær na 15° 11' 55&quot; vzhodne zemljepisne dolžine. To je v majhnem arhipelagu Ertholmene 18 kilometrov severovzhodno od Bornholma. Razdalja od vzhoda do zahoda je 452 kilometrov, od severa do juga 368 kilometrov.

Država je ravninska z malo nadmorske višine, s povprečno višino nad morsko gladino 31 metrov. Najvišja naravna točka je [[Møllehøj]] s 170,86 metri.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Nyt højeste punkt i Danmark|url=http://www.gst.dk/nyheder/nyhedsarkiv/2005/feb/hoejste-punkt/|publisher=Danish Geodata Agency|access-date=26 May 2014|language=da|archive-url=https://web.archive.org/web/20140528005236/http://www.gst.dk/nyheder/nyhedsarkiv/2005/feb/hoejste-punkt/|archive-date=28 May 2014|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Čeprav je to daleč najnižja najvišja točka v nordijskih državah in tudi manj kot polovica najvišje točke v južni Švedski, je splošna nadmorska višina Danske v njeni notranjosti na splošno na varni ravni pred dvigom morske gladine. Velik del danskega ozemlja sestavljajo valovite ravnice, medtem ko je obala peščena z velikimi sipinami na severnem Jutlandu. Čeprav je bila nekoč obsežno gozdnata, je danes Danska večinoma sestavljena iz obdelovalnih površin. Iz nje odteka približno ducat rek, najpomembnejše pa so [[Gudenå]], Odense, Skjern, Suså in Vidå - reka, ki teče vzdolž njene južne meje z Nemčijo.

Kraljevina Danska vključuje dve čezmorski ozemlji, obe precej zahodno od Danske: Grenlandijo, največji otok na svetu, in Ferske otoke v severnem Atlantskem oceanu. Ta ozemlja so samoupravna v okviru svojih parlamentov (''[[Løgting]]'' in ''[[Inatsisartut]]'') in tvorijo skupaj s celinsko Dansko del Danskega kraljestva.

=== Ferski otoki ===
{{glavni|Ferski otoki}}
Ferske otoke sestavlja 17 večjih in nekaj manjših otokov, ki so večinoma iz [[bazalt]]a. Prebivalci so Ferci, ki so otoke poselili v 11. stoletju. Danski pripadajo od leta 1380. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib, pomemben je tudi turizem in živinoreja. 

=== Grenlandija ===
{{glavni|Grenlandija}}
Ima 56.500 prebivalcev. Uradna jezika sta danščina in eskimščina. Poseljen je samo JZ del otoka, z manjšimi naselji ob obali. Večji del otoka pa je pokrit z ledenim pokrovom, ki je v osredju debel prek 3000 m. Podnebje je polarno, rastje pa večinoma [[tundra]]. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib ter tudi rudna nahajališča, ki jih zaradi slabih podnebnih razmer slabo izkoriščajo.

=== Podnebje ===
Danska ima zmerno podnebje, za katero so značilne mile zime s povprečno temperaturo v januarju 1,5 °C in hladna poletja s povprečno temperaturo v avgustu 17,2 °C.&lt;ref name=&quot;Denmark climate&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.dmi.dk/vejr/arkiver/normaler-og-ekstremer/klimanormaler-dk/vejrnormal/ |title=Climate Normals for Denmark |access-date=2 January 2015 |publisher=Danish Meteorological Institute |archive-url=https://web.archive.org/web/20150103014624/http://www.dmi.dk/vejr/arkiver/normaler-og-ekstremer/klimanormaler-dk/vejrnormal// |archive-date=3 January 2015 |url-status=dead  }} Figures, labelled in Danish: First plot is the whole country; Nedbør=Precipitation, Nedbørdage=Precipitation days (&gt;1 mm), (Dag/Middel/Nat)temp.=(Daytime/Average/Nighttime) temperature, Solskinstimer=Hours of sunshine.&lt;/ref&gt; Najbolj ekstremne temperature, zabeležene na Danskem od leta 1874, ko so se začela meritve, so bile 36,4 °C leta 1975 in −31,2 °C leta 1982.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.dmi.dk/vejr/arkiver/normaler-og-ekstremer/vejrekstremer-dk/|title=Vejrekstremer i Danmark [Weather extremes in Denmark]|language=da|publisher=Danish Meteorological Institute (DMI)|date=6 October 2016|access-date=19 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161019211924/https://www.dmi.dk/vejr/arkiver/normaler-og-ekstremer/vejrekstremer-dk/|archive-date=19 October 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Danska ima v povprečju 179 dni na leto s padavinami, v povprečju prejme skupno 765 milimetrov na leto; jesen je najbolj mokra sezona, pomlad pa najbolj suha. Položaj med celino in oceanom pomeni, da je vreme pogosto nestabilno.

Zaradi severne lege Danske so dnevne svetlobe velike sezonske razlike. Pozimi so kratki dnevi s sončnim vzhodom ob 8.45 in zahodom ob 15.45 (standardni čas), pa tudi dolgi poletni dnevi s sončnim vzhodom ob 4.30 in zahodom ob 22.00 (poletni čas).&lt;ref name=&quot;sunrise sunset&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gaisma.com/en/location/kobenhavn.html|title=Copenhagen, Denmark&amp;nbsp; – Sunrise, sunset, dawn and dusk times for the whole year|publisher=Gaisma|access-date=24 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120702220228/http://www.gaisma.com/en/location/kobenhavn.html|archive-date=2 July 2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Ekologija ===
[[File:Grib skov.jpg|thumb|[[Bukev]] (''Fagus sylvatica'') so pogoste po vsej Danski, zlasti v redkih gozdovih]]

Danska pripada [[Borealno kraljestvo|Borealnemu kraljestvu]] in jo lahko razdelimo na dve [[ekoregija|ekoregiji]]: atlantske mešane gozdove in baltske mešane gozdove. Skoraj vsi danski [[pragozd]]ovi v zmernem pasu so bili v zadnjih tisočletjih uničeni ali razdrobljeni, predvsem za kmetijske namene.&lt;ref name=&quot;Jensen1&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Jensen |first1=Christian Lundmark |title=Forests and forestry in Denmark – Thousands of years of interaction between man and nature |url=http://www.nordicforestresearch.org/wp-content/uploads/2012/07/ForestandforestryinDenmark.pdf |publisher=Danish Ministry of the Environment Nature Agency |access-date=31 May 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160715001546/http://www.nordicforestresearch.org/wp-content/uploads/2012/07/ForestandforestryinDenmark.pdf |archive-date=15 July 2016}}&lt;/ref&gt; [[Krčenje gozdov]] je ustvarilo velike pasove [[resava|resave]] in uničujoče [[Saltacija (geologija)|peščene nanose]]. Kljub temu je v državi več večjih drugoraslih gozdov in skupaj je zdaj gozdnatih 12,9 % zemlje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Forest area (% of land area) |url= http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.FRST.ZS |website= worldbank.org |publisher= The World Bank |access-date= 26 August 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150905234836/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.FRST.ZS |archive-date= 5 September 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Navadna smreka]] (''Picea abies'') je najbolj razširjeno drevo (2017); pomembno drevo v proizvodnji božičnih drevesc. Danska ima povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 0,5/10, kar jo uvršča na 171. mesto med 172 državami na svetu – za San Marinom.

[[Srna|Srne]] zasedajo podeželje v vse večjem številu, [[navadni jelen|jelene]] z velikimi rogovi pa lahko najdemo v redkih gozdovih Jutlandije. Na Danskem živijo tudi manjši sesalci, kot so [[evropski dihur]], [[pravi zajec]] in [[pravi ježi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Animals in Denmark|url=http://www.listofcountriesoftheworld.com/da-animals.html|website=listofcountriesoftheworld.com|access-date=31 May 2016|date=2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601121051/http://www.listofcountriesoftheworld.com/da-animals.html|archive-date=1 June 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Približno 400 vrst ptic naseljuje Dansko in okoli 160 se jih gnezdi v državi. Veliki morski sesalci so zdrave populacije [[pristaniška pliskavka|pristaniških pliskavk]] (''Phocoena phocoena''), vse večje število [[plavutonožci|plavutonožcev]] in občasni obiski velikih kitov, vključno z [[Sinji kit|sinjimi kiti]] in [[orka]]mi. [[Trske]], [[sled]] in navadna plošča so bogate kulinarične ribe v danskih vodah in tvorijo osnovo za veliko ribiško industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Byskov|first1=Søren|title=Theme: Herring, cod and other fish – 1001 Stories of Denmark|url=http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/en_GB/theme/herring-cod-and-other-fish/article|publisher=The Heritage Agency of Denmark|access-date=31 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303234622/http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/en_GB/theme/herring-cod-and-other-fish/article|archive-date=3 March 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Okolje ===
[[File:European Environment Agency, Copenhagen.jpg|thumb|left|Evropska agencija za okolje v Københavnu]]

Danska je decembra 2020 prenehala izdajati nova dovoljenja za črpanje nafte in plina.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Farand |first1=Chloé |title=Denmark to phase out oil and gas production by 2050 in &quot;watershed&quot; decision |url=https://www.climatechangenews.com/2020/12/04/denmark-phase-oil-gas-production-2050-watershed-decision/ |access-date=29 December 2020 |agency=Climate Home News |date=4 December 2020}}&lt;/ref&gt;

Onesnaževanje zemlje in vode sta dve najpomembnejši okoljski težavi Danske, čeprav se večina gospodinjskih in industrijskih odpadkov v državi zdaj vedno bolj filtrira in včasih reciklira. Država je v zgodovini zavzela progresivno stališče do ohranjanja okolja; leta 1971 je Danska ustanovila ministrstvo za okolje in bila prva država na svetu, ki je leta 1973 uvedla okoljski zakon.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=NHxwtVy9MKMC&amp;pg=PA323 The law of environmental damage: liability and reparation]. Marie-Louise Larsson.&lt;/ref&gt; Da bi ublažila degradacijo okolja in globalno segrevanje, je danska vlada podpisala [[Kjotski protokol]] o podnebnih spremembah.&lt;ref name=&quot;factbook&quot;&gt;{{navedi splet|date=19 January 2012|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/denmark/|title=Denmark|work=The World Factbook|publisher=CIA|access-date=4 February 2012|archive-date=2021-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210705032013/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/denmark/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nacionalni ekološki odtis pa znaša 8,26 globalnih hektarjev na osebo, kar je zelo visoko v primerjavi s svetovnim povprečjem 1,7 leta 2010. Dejavniki, ki prispevajo k tej vrednosti, so izjemno visoka vrednost za obdelovalne površine, pa tudi razmeroma visoka vrednost za pašnike, kar je mogoče razložiti z znatno visoko proizvodnjo mesa na Danskem (115,8 kilogramov mesa letno na prebivalca) in velika gospodarska vloga mesne in mlečne industrije.&lt;ref&gt;AMI (2012); preliminary data for 2011&lt;/ref&gt; Decembra 2014 je indeks uspešnosti glede podnebnih sprememb za leto 2015 Dansko uvrstil na vrh razpredelnice in pojasnil, da je državi uspelo izvajati učinkovite politike varstva podnebja, čeprav so emisije še vedno precej visoke. Leta 2020 je bila Danska znova uvrščena na prvo mesto indeksa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=2020 EPI Results |url=https://epi.yale.edu/epi-results/2020/component/epi |website=Environmental Performance Index |access-date=20 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210101102446/https://epi.yale.edu/epi-results/2020/component/epi |archive-date=2021-01-01 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je Danska skupaj s Kostariko ustanovila »Beyond Oil and Gas alliance« za prenehanje uporabe fosilnih goriv.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Climate change: Whisper it cautiously... there's been progress in run up to COP26 |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-58678937 |access-date=10 October 2021 |agency=BBC |date=25 September 2021}}&lt;/ref&gt;

Danska ozemlja, Grenlandija in Ferski otoki, ulovijo približno 650 kitov na leto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.ethicsandinternationalaffairs.org/2012/almost-saving-whales-the-ambiguity-of-success-at-the-international-whaling-commission-full-text/|title=Almost Saving Whales: The Ambiguity of Success at the International Whaling Commission [Full Text] – Ethics &amp; International Affairs|date=29 March 2012|work=Ethics &amp; International Affairs|access-date=27 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171227180348/https://www.ethicsandinternationalaffairs.org/2012/almost-saving-whales-the-ambiguity-of-success-at-the-international-whaling-commission-full-text/|archive-date=27 December 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Grenlandske kvote za ulov kitov so določene v skladu z nasveti [[Mednarodna komisija za kitolov|Mednarodne komisije za kitolov]] (IWC), ki ima pristojnost odločanja o kvotah.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://naalakkersuisut.gl/en/Naalakkersuisut/News/2013/01/Whales|title=Greenland quotas for big whales|date=5 January 2013|work=Government of Greenland|access-date=4 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105062411/https://naalakkersuisut.gl/en/Naalakkersuisut/News/2013/01/Whales|archive-date=5 November 2018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
[[File:DK survey.png|thumb|Zemljevid Danske, ki prikazuje naravno razdelitev na otoke in upravno razdelitev na regije]]

Danska s skupno površino 43.094 kvadratnih kilometrov je razdeljena na pet upravnih regij ({{lang-da|regioner}}). Regije so nadalje razdeljene na 98 občin ({{lang|da|kommuner}}). Najbolj vzhodno ozemlje na Danskem, arhipelag Ertholmene, s površino 39 hektarjev ni niti del občine niti regije, ampak pripada Ministrstvu za obrambo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Jonas |last=Michael Kjær |title=Christiansø betaler ikke sundhedsbidrag |date=15 November 2006 |url=http://www.dr.dk/Regioner/Bornholm/Nyheder/Christiansoe/2006/11/15160130.htm |work=dr.dk |access-date=12 August 2007 |language=da |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011075640/http://dr.dk/Regioner/Bornholm/Nyheder/Christiansoe/2006/11/15160130.htm |archive-date=11 October 2007 }}&lt;/ref&gt; Danske province so statistične enote Danske, ki so med upravnimi regijami in občinami. Niso upravne delitve niti predmet kakršnih koli političnih volitev, ampak so v glavnem za statistično uporabo.

Regije so bile ustanovljene 1. januarja 2007, da bi nadomestile 16 nekdanjih okrajev. Hkrati so bile manjše občine združene v večje enote, s čimer se je število zmanjšalo s 270. Večina občin ima zaradi finančne in poklicne vzdržnosti vsaj 20.000 prebivalcev, čeprav je bilo pri tem pravilu nekaj izjem.&lt;ref&gt;[http://www.citypopulation.de/Denmark.html Denmark: Regions, Municipalities, Cities &amp; Major Urban Areas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120408144050/http://www.citypopulation.de/Denmark.html |date=8 April 2012 }} – Statistics and Maps on ''City Population''.&lt;/ref&gt; Upravne delitve vodijo neposredno izvoljeni sveti, izvoljeni sorazmerno vsaka štiri leta; zadnje danske lokalne volitve so potekale 16. novembra 2021. Druge regionalne strukture uporabljajo občinske meje kot postavitev, vključno s policijskimi okrožji, sodnimi okrožji in volilnimi enotami.

==== Regije ====
Organi upravljanja regij so regionalni sveti, vsak ima enainštirideset svetnikov, izvoljenih za dobo štirih let. Svete vodijo predsedniki regionalnih okrožij ({{lang|da|regionsrådsformand}}), ki jih izvoli svet. Področja pristojnosti regionalnih svetov so nacionalno zdravstvo, socialne storitve in regionalni razvoj. Za razliko od okrožij, ki so jih nadomestile, regije ne smejo zaračunavati davkov, zdravstvena storitev pa se delno financira z nacionalnim prispevkom za zdravstveno varstvo do leta 2018 ({{lang|da|sundhedsbidrag}}), delno s sredstvi vlade in občin. S 1. januarjem 2019 se ta prispevek ukinja, saj ga nadomešča višja dohodnina.

Območje in prebivalstvo regij se zelo razlikuje; na primer, regija glavnega mesta, ki obsega metropolitansko območje Københavna z izjemo odvzete province Vzhodna Zelandija, vendar vključuje otok Bornholm v Baltskem morju, ima trikrat več prebivalcev kot regija Severna Danska, ki zajema bolj redko poseljeno območje severnega Jutlanda. V okviru okrožnega sistema so nekatere gosto poseljene občine, kot sta občina Köbenhavn in Frederiksberg, dobile enak status kot okrožja, zaradi česar so bile upravne enote prve stopnje. Te občine ''sui generis'' so bile v okviru reform iz leta 2007 vključene v nove regije.
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Dansko ime !! slovensko ime !! Adm. središče !! Največje mesto &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(po preb.)&lt;/small&gt;|| Št. prebivalcev&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(april 2021)&lt;/small&gt; !! Površina&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
|-
|| Hovedstaden || [[Regija glavnega mesta Danske]] || [[Hillerød]] || [[København]] || style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.856.061 || style=&quot;text-align:right;&quot;| 2568,29
|-
|| Midtjylland || [[Regija Osrednja Jutlandija]] || [[Viborg, Danska|Viborg]] || [[Aarhus]] || style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.333.245 || style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.095,80
|-
|| Nordjylland || [[Regija Severna Jutlandija]] || [[Aalborg]] || [[Aalborg]] || style=&quot;text-align:right;&quot;| 590.322 || style=&quot;text-align:right;&quot;| 7907,09
|-
|| Sjælland || [[Regija Zelandija]] || [[Sorø]] || [[Roskilde]] || style=&quot;text-align:right;&quot;| 839.619 || style=&quot;text-align:right;&quot;| 7268,75
|-
|| Syddanmark || [[Regija Južna Danska]] || [[Vejle]] || [[Odense]] || style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.224.100 || style=&quot;text-align:right;&quot;| 12.132,21
|-
| colspan=6 |'''Vir:''' [https://web.archive.org/web/20180208230627/http://www.noegletal.dk/ Regionalni in občinski ključni dokumenti]
|}

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Vindmølleparken Nørrekær enge 091013.jpg|thumb|right|200px|Veterne elektrarne, danska se trudi da bi čim več energije pridobila iz naravnih virov]]
[[Slika:Storebæltsbroen from Sjælland.jpg|thumb|right|200px|6790 m dolg [[Most Great Belt]]]]
Danska je ena izmed gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko ureditvijo, ter stabilno gospodarsko rastjo, kar jim omogoča socialne storitve na visokem nivoju. V javnem sekretorju dela tretjina zaposlenih, 44 % odraslih pa koristi katero izmed oblik državnih storitev in pomoči. Glavna problema sta velika javna poraba in [[brezposelnost]].

Zaradi milega podnebja in ilovnatih tal so na Danskem ugodne možnosti za kmetijstvo. Sedanja podoba kmetijske krajine, za katero so značilne samotne kmetije sredi ločenih zaokroženih posestev, izvira iz 18. stoletja. Ohranile pa so se tudi starejše vaške gruče kmetij. Vasi so zaradi trgovin, obrtnih delavnic in nenazadnje zaradi gostiln, imenovanih ''kro'', središča širše okolice. V nekaterih naseljih je še zdaj mogoče razbrati značilni tloris iz konca srednjega veka, kakršnega so začrtali po predpisih kralja Valdemarja.

Kmetijstvo je na Danskem zelo razvito in v njem uporabljajo po najsodobnejših načelih veliko strojev. Pridelajo daleč več, kot je potrebno za oskrbo domačega prebivalstva, zato je Danska že več desetletij med najpomembnejšimi izvoznicami kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov v Evropi. Med značilnim danskim izvoznim blagom so maslo, siri, jajca, meso, šunke in slanina. Danska ima 2.41 milijona hektarja njiv in trajnih nasadov ter 323.000 hektarjev travnikov in pašnikov. Poudarek je na mlečni in mesni živinoreji. [[Poljedelstvo]] je usmerjeno v pridelovanje krmnih rastlin.Glavna kmetijska območja so v vzhodni Jutlandiji in na otokih Fyn in Sjelland. Pridelki so večinoma žito, ječmen, pšenica in rž, sladkorna pesa, krompir in krmne rastline.
 
Kmetijstvu sledi [[ribištvo]], tako da je danes danska najpomembnejša ribiška država v EU. Ribiško ladjevje šteje približno 2.700 ladij. Glavna ribolovna območja so v Severnem morju, Atlantskem oceanu okrog Ferskih otokov, okrog Grenlandije in v Barentsovem morju. Lovijo predvsem polenovke, slanike, sardelice, belice in jegulje. Letni ulov znaša 2.04 milijonov ton. Glavna ribiška pristanišča so Esbjerg, Hanstholm, Hirtshals, Skagen na istoimenskem skrajno severnem polotoku otoka Severni Jutland in Frederikshavn, tudi na istem otoku.&lt;ref&gt;Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 104-105&lt;/ref&gt;

Danska ima 452.000 ha gozdov, majhen del je listavcev, prevladujejo umetni nasadi iglavcev.

Danska ima zelo učinkovito kmetijstvo, vendar pa že dolgo ni več izključno kmetijska dežela. Danes industrija zaposluje veliko več ljudi in pridobi, veliko več bruto družbenega proizvoda kot kmetijstvo. Ker pa na Danskem ni pomembnih rud in surovin, se je industrija oprla na predelavo kmetijskih uvoženih surovin. Industrija izdela široko izbiro izdelkov, od živil, pletenin pa vse do oblačil, pohištva porcelana, kemikalij ter elektronskih naprav. Izjemno pomemben je tudi turizem. Med tujimi turisti so v večini Nemci, ki se odločajo za kampe na obali in majhna pristanišča. Glavna turistična središča so Kopenhagen z bližnjo okolico, obmorska letovišča na severni obali Sjellanda, severne in jugozahodne obale Jutlandije in zabaviščni park Legoland v Billundu. 

Država ima gosto cestno omrežje - 71.420&amp;nbsp;km cest, od tega 786&amp;nbsp;km avtocest. Imajo tudi omrežje kolesarskih stez, saj država spodbuja vožnjo s kolesi po mestih. Imajo tudi 2.865&amp;nbsp;km železniških prog, od tega 326&amp;nbsp;km elektrificiranih, večina je v lasti Danskih državnih železnic in 495&amp;nbsp;km zasebni lasti. Trgovsko ladjevje ima 456 ladij. Glavna pristanišča so Kopenhagen, Kalundborg, Esbjerg, Aalborg, Aarhus in Fredericia. Po državi je posejanih 13 večjih letališč z rednim potniškim prometom; največje je v Kopenhagnu, med večjimi so še Billund, Esbjerg, Aalborg, Roskilde in Odense.

== Naravne in kulturne znamenitosti ==
=== Aalborg ===
{{glavni|Aalborg}}
Kljub industrijskemu ozadju in tovarnam ob obali je mesto v zadnjih letih postalo priljubljeno pri turistih, saj poleg muzejev, cerkva in parkov ponuja široko paleto zanimivosti in zgodovinskih stavb: Grad Aalborghus (''Aalborghus Slot'') (1539), stara mestna hiša v Aalborgu (1762), meščanska hiša Jensa Banga (''Jens Bangs Stenhus'') (1623), gotska cerkev sv. Budolfija (14.st.), Zgodovinski muzej Aalborg.

=== Aarhus ===
{{glavni|Aarhus}}
Pristaniško mesto na V obali Jutlandije. Aarhus se je razvijal v stopnjah, od vikinške dobe do sodobnega časa, vse pa je danes vidno v mestu.
[[Aarhuška stolnica]] (''Århus Domkirke'') (13.-15.st., je najdaljša in najvišja cerkev na Danskem), muzej na prostem [[Den Gamle By]]. ''Den Gamle By'' (Staro mesto), uradno ''Danmarks Købstadmuseum'' (Danski muzej tržnega mesta), predstavlja dansko mestno krajino od 16. stoletja do 1970-ih s posameznimi območji, osredotočenimi na različna časovna obdobja. 75 zgodovinskih stavb, zbranih iz različnih delov države, je bilo pripeljanih sem, da bi ustvarili samostojno majhno mesto. Muzej Moesgård je specializiran za arheologijo in etnografijo.

=== Billund ===
{{glavni|Billund, Danska}}
Mesto v srednjem delu Jutlandije. Billund je priljubljena turistična destinacija za družine. Številne mestne znamenitosti so povezane s potjo Playline, ki je bila zasnovana tako, da turistom nudi varno in otrokom prijazno pot po mestu. Zabaviščni park Legoland z različnimi modeli in figurami iz več kot 25 mil. lego kock vsako leto v Billund pritegne 2 milijona turistov. ''Hiša Lego'' je bila odprta septembra 2017. Zasnovala jo je Bjarke Ingels Group, da izgleda kot kup lego kock in vključuje restavracije, igralne cone in javni trg.
 
=== Bornholm ===
{{glavni|Bornholm}}
Otok v Baltskem morju, 150&amp;nbsp;km vzhodno od Københavna. Na površju Bornholma so starejše geološke formacije vidne bolje kot na preostalem delu Danske. Številna majhna in slikovita pristanišča, glavno mesto Ronne z ozkimi zavitimi ulicami, razvaline trdnjave Hammershus iz 13.st. Na otoku je 15 srednjeveških cerkva, od katerih so štiri okrogle cerkve z edinstvenimi umetninami in arhitekturo, ki so jih, podobno kot [[Tabor (utrdba)|tabore]] na Slovenskem, prebivalci uporabljali za obrambo. 
 
=== Helsingør ===
{{glavni|Helsingør}}
Mesto na SV Sjellanda. Renesančni grad [[Kronborg]] (1574-1584), prizorišče Shakespearjevega ''Hamleta'', karmeličanski samostan (15.st.). Okoli leta 1200 je bila zgrajena prva cerkev, cerkev svetega Olafa. Najstarejša znana utrjena zgradba Helsingørja je Flynderborg, zgodnjesrednjeveška trdnjava na hribu južno od srednjeveškega mesta.

=== Hillerod ===
{{glavni|Hillerod}}
Mesto v severnem delu Sjellanda. Renesančna [[palača Frideriksborg]] (1602-1620) na treh otočkih sredi jezera z muzejem. V bližini baročna palača Fredensborg (1719-1722), poletna rezidenca
kraljeve družine v [[Jelling]]u: Mesto v južni Jutlandiji. Prva prestolnica danskih kraljev (10.-11.st). veliki grobni gomili in kamni z runami.

=== København===
{{glavni|København}}
[[Slika:Vor Frelsers Kirke-view10.jpg|thumb|right|250px|København, center mesta]]
København nekoč središče obsežne baltske in skandinavske države, je zdaj prestolnica majhne države in kraljevine. Mesto je danes politično in kulturno središče Danske. Znamenitost mesta je [[Mala morska deklica (kip)|kip male morske deklice]] iz pravljice [[Hans Christian Andersen|Hansa Christiana Andersena]]. Zelo znan je tudi zabaviščni park Tivoli v centru mesta. Mesto vsako leto obišče množica turistov z vsega sveta. Prava atrakcija v mestu je [[Danska kraljeva garda|menjava straže]] pred kraljevo palačo [[Amalienborg]]. Kraljeva palača je splet štirih palač čisto blizu notranjega pristanišča in je kraljevo bivališče. København slovi tudi kot staro univerzitetno mesto, kot mesto muzejev, gledališč, galerij in umetnosti. Izredno je znano po kraljevem baletu in industrijskem oblikovanju, hkrati pa je mesto znano tudi po alternativni umetnosti, ki ima svoj center v svobodnem mestu Christiania (danes mestna četrt v Københavnu). 

Najstarejši del ožjega mestnega jedra Kopenhagna se pogosto imenuje Middelalderbyen (srednjeveško mesto). Vendar pa je najbolj značilno mestno okrožje Frederiksstaden, razvito med vladavino Friderika V. V središču je [[palača Amalienborg]], nad njim pa dominira kupola [[Friderikova cerkev|Friderikove cerkve]] (ali Marmorne cerkve) in več elegantnih rokokojskih dvorcev iz 18. stoletja. Notranje mesto vključuje Slotsholmen, otoček, na katerem stoji [[palača Kristijansborg]] in [[Christianshavn]] s kanali. [[Børsen]] na Slotsholmenu in [[palača Frideriksborg]] v Hillerødu, ki so jo končali šele leta 1738 pod vodstvom Lauridisa de Thura, najslavnejšega arhitekta v mestu, sta vidna primera nizozemskega renesančnega sloga v Københavnu.

Mesto je nastalo iz majhne ribiške in trgovske naselbine ob [[Øresund|Øresundu]]. Leta 1167 je to zemljišče dobil od kralja [[Valdemar I. danski|Valdemarja I.]] v dar roskildski škof Absalon. Dojel je pomembni vojaški položaj naselja in je za varovanje plovbe na Švedsko zgradil utrjen grad, ki je branil pred morskimi roparji tudi majhno naselje. To je bila pomembna podlaga za razširitev trgovine in prometa. Iz naselja, ki se je sprva imenovalo kar ''Havn'' (Pristanišče), je kmalu zrasel ''Købmanddsen Havn'' (Pristanišče trgovcev) in nazadnje današnji København. Ko je [[Hansa]] spoznala, da se je tu razvil neprijeten tekmec, je leta 1369 razdejala grad in naselbino. Toda ugodne lege s tem niso mogli izničiti. Že leta 1416 je postalo obnovljeno naselje bivališče kraljev in leta 1443 je moral [[Roskilde]] tudi uradno prepustiti vlogo prestolnice Københavnu.

Pomemben razcvet je mesto doseglo v prvi polovici 17. stoletja pod vladavino kralja [[Kristijan IV. Danski|Kristijana IV.]] Iz tega časa izvirajo nekatere najlepše še ohranjene stavbe v mestu. Med njimi borza z nenavadno zavitim stolpom, Helmenska cerkev in [[dvorec Rosenborg]] v značilnem renesančnem slogu, na katerega je vplivalo nizozemsko stavbarstvo. Tudi bolj vsakdanjim potrebam namenjene stavbe, na primer Arzenal in stare kašče v Christianshavnu, izvirajo iztega časa. [[Cerkev našega Odrešenika, København|Odrešenikova cerkev]] z vitkim stolpom obdanim z vibastim zunanjim stopniščem, je zgled baročnega stavbarstva.

Tako kot vsa mesta po Evropi je so tudi København skozi zgodovino pestile tudi neštete bolezni, in ker je bilo mesto trgovsko je bilo še toliko bolj na udaru. V 18. stoletju je zaradi kužnih bolezni pomrla kaka tretjina meščanov. Požari so spremenili skoraj vso staro mesto v ruševine in pepel. Kar je ostalo in kar so na novo zgradili, je leta 1807 deloma spet uničilo obstreljevanje z angleških vojnih ladij. Ob začetku razvoja industrije sredi 19. stoletja so se v mestu naselili številni ljudje iz podeželja in kmalu je postalo v mejah starih mestnih utrdb pretesno. Ko so podrli mestno obzidje in je bila dovoljena širša pozidava, se je mesto najprej širilo ob glavnih mestnih vpadnicah. Po mostovih, ki so nekoč vodili čez mestne utrdbene jarke proti zahodu, severu in vzhodu, so dobila imena predmestja Vesterbro, Nørrebro in imenitnejši Østerbro. Ta predmestja so pozneje uredili in posodobili, zdaj pa v njih živijo predvsem delavci, starejši meščani ali študentje.

Čeprav se je København v 20 . stoletju izoblikoval v vodilno industrijsko mesto, je to vsaj v starem mestnem jedru komaj opaziti. Tu prevladuje vse, kar je povezano s trgovanjem, denarništvom in storitvami, industrijo pa so iz mestnega središča načrtno odstranili. Širše območje Københavna sega zdaj na severu do Helsingøra, na zahodu do Roskildeja in na jugu do Køgeja, od sosednjega švedskega mesta [[Malmö]]ja pa ga ločuje samo preliv Øresund čez katerega so pred nekaj leti zgradili [[Øresundski most|cestni in železniški most]].&lt;ref&gt;Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 106-107&lt;/ref&gt;

=== Odense ===
{{glavni|Odense}}
Največje mesto na otoku Fyn. Rojstna hiša pisatelja Hansa Christiana Andersena (muzej). Pri vasi Ladby je muzej z 22 m dolgo vikinško ladjo iz 9. stoletja.

=== Ribe ===
{{glavni|Ribe, Danska}}
Staro mesto v južni Jutlandiji z odlično ohranjenim mestnim jedrom; [[stolnica Ribe]], arheološki muzej v nekdanji škofijski palači.

=== Roskilde ===
{{glavni|Roskilde}}
Staro mesto ob Rokskildskem zalivu zahodno od Københavna. Mogočna [[Roskildska stolnica|stolnica]] iz 12.-14. stoletja z grobnicami mnogih danskih vladarjev; [[Roskildska palača]], [[Muzej vikinških ladij (Roskilde)|Muzej vikinških ladij]]  (''Vikingeskibsmuseet'') s petimi vikinškimi ladjami.

=== Rubjerg Knude ===
Svetilnik ob obali, zasut s peskom.

== Kraji svetovne dediščine ==
{{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem}}
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine Danske so: 
*[[Christiansfeld]], moravska cerkvena naselbina, 
*[[Runski kamni iz Jellinga]] (runski kamni in cerkev), 
*[[palača Kronborg]], [[Roskildska stolnica]] 
*[[Najboljša lovska pokrajina v Severni Zelandiji]]
*[[Vikinška krožna utrdba]]
*[[Narodni park Vatsko morje, Danska|Vatsko morje]] skupaj z Nemčijo in Nizozemsko
*[[Stevnski klif]]
*[[Roskildska stolnica]]

in 3 na seznamu svetovne dediščine na Grenlandiji: 
*[[Ilulissat Icefjord]], 
*[[Aasivissuit — Nipisat]], 
*[[Kujataa]]: nordijsko in inuitsko kmetijstvo na robu ledene kapice.

== Opombe ==
{{sklici|group=&quot;N&quot;|30em}}

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Viri ==
{{refbegin}}
* {{navedi knjigo|last1=Stone|first1=Andrew|last2=Bain|first2=Carolyn|last3=Booth|first3=Michael|last4=Parnell|first4=Fran|title=Denmark|date=2008|publisher=Lonely Planet|location=Footscray, Victoria|isbn=978-1-74104-669-4|page=[https://archive.org/details/lonelyplanetdenm00andr/page/31 31]|edition=5th|url=https://archive.org/details/lonelyplanetdenm00andr|url-access=registration}}
* {{navedi knjigo|last1=Busck |first1=Steen |editor-last1=Poulsen|editor-first1=Henning |title=&quot;Danmarks historie&amp;nbsp; – i grundtræk&quot; |year=2002 |publisher=Aarhus Universitetsforlag |publication-date=2002| isbn=978-87-7288-941-2 |language=da}}
* {{navedi knjigo |title= Den oövervinnerlige |last=Englund |first=Peter |authorlink= |year=2000 |publisher=Atlantis |location=Stockholm |isbn=978-91-7486-999-6 |language=sv}}
* {{navedi knjigo |title= The Northern Wars (1558–1721) |first=Robert I. |last=Frost |year=2000 |publisher=Pearson Education |isbn=978-0-582-06429-4}}
* {{navedi knjigo|last1=Gammelgaard |first1=Frederik |last2=Sørensen |first2=Niels
|year=1998
|title=Danmark – en demokratisk stat
|publisher=Alinea
|isbn=978-87-23-00280-8|language=da}}
* {{navedi knjigo |title= Karl X Gustavs krig|last=Isacson |first= Claes-Göran |year= 2002 |publisher= Historiska Media |location= Lund |isbn= 978-91-85057-25-2|language=sv}}
* {{navedi knjigo|last=Jensen|first=Lene|chapter=Current status and trends in inland fisheries in Denmark|editor-first=Gunnar|editor-last=Lundqvist|title=Current Status and Trends in Inland Fisheries|location=Copenhagen|publisher=Nordic Council of Ministers|year=1999|isbn=978-9-28930-402-3|pages=10–18}}
* {{navedi knjigo|last=Jørgensen |first=Gitte
|year=1995
|title=Sådan styres Danmark
|publisher=Flachs
|isbn=978-87-7826-031-4|language=da}}
* {{navedi knjigo |last=Michaelsen |first=Karsten Kjer |chapter=Politikens bog om Danmarks oldtid |title=Politikens Forlag (1. bogklubudgave) |year=2002 |publisher=Gyldendals Bogklubber |isbn=978-87-00-69328-9 |language=da}}
* {{in lang|sv}} Nationalencyklopedin, vol. 4, Bokförlaget Bra Böcker, 2000, {{ISBN|978-91-7024-619-7}}.
* {{navedi knjigo |last1=Parker |first1=Geoffrey |title=The Thirty Years' War |date=1984 |url=https://archive.org/details/thirtyyearswar0000unse |location=London and New York |publisher=Routledge |language=en |isbn=0-415-02534-6}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{wikivoyage|Denmark|Danska}}
{{wikislovar}}
{{Kategorija v Zbirki|Denmark}}
;Vlada
* [http://denmark.dk/ Official Portal of Denmark]
* [http://www.studyindenmark.dk/ Study in Denmark – The official government site for advice on study in Denmark'' has a comprehensive list of higher education programmes and institutions in Denmark]
* [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-d/denmark.html Chief of State and Cabinet Members] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921053922/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-d/denmark.html |date=2013-09-21 }}

;Splošne informacije
* [http://www.denmark.net/business List of Danish Companies]
* [http://www.denmark.net/denmark-guide/danish-culture.html Danish Culture]
* [http://copenhagenet.dk/CPH-Denmark.htm Facts about Denmark and a brief tour through the country]
* [http://danishheritage.dk/ DanishHeritage.dk] exists to protect and promote Denmark's historic environment and ensure that its past is researched and understood
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/157748/Denmark Denmark] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]''
* [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/denmark.htm Denmark] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080705053204/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/denmark.htm |date=2008-07-05 }} at ''UCB Libraries GovPubs''
* {{dmoz|Regional/Europe/Denmark}}

; Mediji
* [http://news.google.com/news?hl=en&amp;ned=us&amp;ie=UTF-8&amp;q=denmark%2F&amp;btnG=Search Google news Denmark]
* [http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Denmark:_Primary_Documents History of Denmark: Primary Documents]
* [http://kort.krak.dk/borgerdk.kortsoegning/imapDKbig.asp Krak printable mapsearch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071005153127/http://kort.krak.dk/borgerdk.kortsoegning/imapDKbig.asp |date=2007-10-05 }} {{da icon}}
* [http://www2.kms.dk/C1256AED004EA666/(AllDocsByDocld)/B825612735012CB1C1256AEF002C0B2C Ministry of the Environment National Survey and Cadastre]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{en icon}}
* [https://web.archive.org/web/20060208174808/http://olddenmark.dk/ Old Denmark in Cyberspace – Information about Denmark – the Danes]
* [http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=3389 Satellite image of Denmark] at the NASA Earth Observatory
* [http://www.danmarksstatistik.dk/HomeUK.aspx Statistics Denmark Statistics free of charge]
* [http://statistikbanken.dk/statbank5a/SelectVarVal/Define.asp?Maintable=HISB3&amp;PLanguage=1 Summary vital statistics about Denmark covering 1901 and forwards from Statistics Denmark]
* [http://www.dst.dk/HomeUK.aspx Newest releases from Statistics Denmark] {{da icon}} {{en icon}}
* [http://www.statistikbanken.dk/statbank5a/SelectTable/Omrade0.asp?PLanguage=1 Various statistics from Statistics Denmark statistikbanken.dk]
;Drugo
* [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&amp;L=1&amp;rd=243343734 Vifanord.de] – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole

{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Danska| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Skandinavija]]
[[Kategorija:Ustavne monarhije]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>imf0afl08aqrh7q7qu98ozq9wbk46yr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Karantanija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5212</id>
    <revision>
      <id>6762858</id>
      <parentid>6757326</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:18:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */</comment>
      <origin>6762858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85098" sha1="mcagxbtyh4nkh262va5cag0wnewt5cj" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| native_name            = Korotan
| conventional_long_name = Karantanija
| continent              = Evropa
| region                 = Vzhodne Alpe
| era                    = zgodnji srednji vek
| status                 = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)&lt;br&gt;klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)&lt;br&gt;frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976)
| government_type        = Kneževina, dedna monarhija
| year_start             = 658
| year_end               = 828
| event_start            = razpad Samove plemenske zveze
| event1                 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast
| date_event1            = {{circa}} 743
| event2                 = Upor Ljudevita Posavskega
| date_event2            = {{circa}} 820
| event_end              = preoblikovanje v grofijo
| p1                     = Samova plemenska zveza
| s1                     = Karantanska marka
| today                  = {{flag|Avstrija}}&lt;br&gt;{{flag|Slovenija}}
| image_map              = Carantania map.png
| image_map_caption      = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811|
| capital                = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]
| common_languages       = alpska slovanščina, slovenščina
| religion               = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]]
| demonym                = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]]
| leader1                = [[Valuk]] (dux Vinedorum)
| year_leader2           = {{circa}} 740 - 749
| leader2                = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]])
| year_leader3           = {{circa}} 828
| leader3                = [[Etgar]] (zadnji)
| year_leader1           = {{circa}} 631
| title_leader           = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]]
}}
{{Zgodovina Slovenije}}
'''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

== Etimologija ==
[[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum'').

Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.&lt;ref&gt;France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.&lt;/ref&gt;

''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (&lt; praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}}

Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe.

Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).&lt;ref&gt;Štih, P. (2025), str. 29&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
=== Prihod Slovanov ===
{{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora.

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza===
[[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
{{glavni|Samova plemenska zveza}}

Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti ===
Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Gartner, G. (2021), str. 10&lt;/ref&gt; Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)&lt;/ref&gt;

V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;Maličev, P. (2009)&lt;/ref&gt; Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)&lt;/ref&gt; Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)&lt;/ref&gt; Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 21&lt;/ref&gt; Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Gartner, G. (2021), str. 15 - 16&lt;/ref&gt;

Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)&lt;/ref&gt; Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]].

Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]].

Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 53, št. 58&lt;/ref&gt; Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61&lt;/ref&gt; Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]].

=== Karolinška Karantanija med 820/828–900 ===
[[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]]
Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],&lt;ref&gt;Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CET131&quot;&gt;Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.&lt;/ref&gt; najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt; so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;/&gt; Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').&lt;ref name=&quot;KM&quot;&gt;Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.&lt;/ref&gt; Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,&lt;ref name=&quot;CET131&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 73&lt;/ref&gt; kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.&lt;ref&gt;Grafenauer , B. (2000): str. 246.&lt;/ref&gt; Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.&lt;ref&gt;Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.&lt;/ref&gt; Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.&lt;ref&gt;primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.&lt;/ref&gt; Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti &amp; Štih (1996): str. 48.}}

Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].&lt;ref name=&quot;GBX&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.&lt;/ref&gt; Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.&lt;/ref&gt; Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.&lt;ref name=&quot;GBX&quot;/&gt; Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 266.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').&lt;ref&gt;MacLean, S. (2005): str. 234.&lt;/ref&gt; Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom &quot;Otrokom&quot;]]
Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.&lt;ref name=&quot;KM83&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 83.&lt;/ref&gt; Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot;&gt;Grafenauer, B (2000): str. 249.&lt;/ref&gt; Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;MacLean, S. (2005): str. 136.&lt;/ref&gt; kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 229.&lt;/ref&gt; V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 218.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BG 248&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 248.&lt;/ref&gt;  Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}}

V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).&lt;ref&gt;Reuter, T. (1992): str. 110.&lt;/ref&gt; Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.&lt;ref name=&quot;KM83&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KM 85&quot;&gt;Kos, M. (1933): str. 85.&lt;/ref&gt; Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].&lt;ref&gt;Štih Peter (2001): str. 73.&lt;/ref&gt; S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.&lt;ref name=&quot;BE 125&quot;&gt;Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.&lt;/ref&gt; Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,&lt;ref name=&quot;BE 125&quot; /&gt; zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 81-82.&lt;/ref&gt; V letu 899 je umrl Arnulf.&lt;ref name=&quot;KM 85&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot;&gt;Štih, P. (2001):str. 82.&lt;/ref&gt; Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.&lt;ref name=&quot;BG 249&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SP 82&quot; /&gt;

===Karantanija v času madžarske nevarnosti===
[[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
[[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]]
[[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]]

Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 86.&lt;/ref&gt; 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 152.&lt;/ref&gt; Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 87.&lt;/ref&gt; Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 101.&lt;/ref&gt; Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].&lt;ref&gt;Pal, E. (2001): str. 14-15.&lt;/ref&gt;

Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.&lt;ref&gt;Wolfram H. (1991), str. 186.&lt;/ref&gt; Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.&lt;/ref&gt; morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HW&quot;&gt;Herwig, W. (1991): str. 186.&lt;/ref&gt; Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:&lt;ref name=&quot;GB252253&quot;/&gt;
* liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«;
* viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi;
* v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski.

===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško===

Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].&lt;ref&gt;Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;/&gt; Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',&lt;ref name=&quot;GJ65&quot;&gt;Gruden, J. (1910)&lt;/ref&gt; vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).&lt;ref name=&quot;CET&quot;&gt;Čepič et al. (1979): str. 159.&lt;/ref&gt;

{{multiple image
| align = right
| total_width = 600
| image1 = Central Europe, 919-1125.jpg
| alt1 =  
| caption1 =   
| image2 = Karantanija 990.PNG 
| caption2 =  
| footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 
}} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 225.&lt;/ref&gt; Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.&lt;ref name=&quot;HW&quot;/&gt; Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 255.&lt;/ref&gt; Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.&lt;ref&gt;Čepič et al. (1979): str. 160.&lt;/ref&gt; Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),&lt;ref&gt;primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.&lt;/ref&gt; čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}}

Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt; Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;&gt;Grafenauer  B. (2000): str. 268.&lt;/ref&gt; Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.&lt;ref name=&quot;GB268&quot;/&gt; Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine.

==Politična in družbena ureditev==
===Slovanska družbena ureditev===
Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 39.&lt;/ref&gt; ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 100.&lt;/ref&gt; predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.&lt;/ref&gt; V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.&lt;ref name=&quot;#3&quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 48.&lt;/ref&gt; Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 40.&lt;/ref&gt;

Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;&gt;Škrubej, K. (2002): str. 38.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 142.&lt;/ref&gt; Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.&lt;ref&gt;Herwig, W. (1991): str. 177.&lt;/ref&gt; Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.&lt;/ref&gt; je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.&lt;ref&gt;Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.&lt;/ref&gt;

Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 43-44.&lt;/ref&gt; Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 133.&lt;/ref&gt; Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 44-45.&lt;/ref&gt; V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.&lt;ref name=&quot;VS4445 &quot;/&gt;

Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.&lt;ref&gt;Škrubej, K. (2002): str. 39.&lt;/ref&gt; Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''. Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 149.&lt;/ref&gt; Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt; Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;&gt;Štih, P. (2001): str. 40.&lt;/ref&gt; V njih nemara lahko prepoznamo družinike&lt;ref name=&quot;ŠP41 &quot;/&gt;&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 22.&lt;/ref&gt; oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.&lt;/ref&gt; V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.&lt;ref name=&quot;KP20&quot;&gt;Korošec, P. (1990): str. 20.&lt;/ref&gt; Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 45.&lt;/ref&gt; V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.&lt;ref name=&quot;KP20 &quot;/&gt; Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.&lt;ref name=&quot;#3&quot;/&gt;

Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 46.&lt;/ref&gt; V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').&lt;ref name=&quot;ŠK38 &quot;/&gt; Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.&lt;ref name=&quot;VS46&quot;/&gt; [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}&lt;/ref&gt; Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov.

===Ustoličevanje karantanskih knezov===
{{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}}

[[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]]
[[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]]
Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode.

Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]].

Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.&lt;ref&gt;[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42&lt;/ref&gt; Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.&lt;ref&gt;Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.&lt;/ref&gt;

Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa.

===Frankovska družbena ureditev===
[[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]]
Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;&gt;Vilfan, S. (1991): str. 58.&lt;/ref&gt; Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt; Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.&lt;ref name=&quot;VS58&quot;/&gt;

Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 59.&lt;/ref&gt; Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.&lt;ref&gt;Wolfram, H. (1991). Str. 184.&lt;/ref&gt; Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 117.&lt;/ref&gt; Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt; Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.&lt;ref name=&quot;GB117&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 60.&lt;/ref&gt;

Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.&lt;ref&gt;Vilfan, S. (1991): str. 61.&lt;/ref&gt; Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.&lt;/ref&gt; To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.&lt;ref&gt;Korošec, P.(1990): str. 33-34.&lt;/ref&gt;

== Ozemlje ==
[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|desno|250px|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 520.&lt;/ref&gt; V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance , pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).&lt;ref&gt;Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.&lt;/ref&gt; Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,&lt;ref name=&quot;Pleterski, A. 1996. Str. 520&quot;/&gt; kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.&lt;/ref&gt; Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 526.&lt;/ref&gt;

Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.&lt;ref&gt;Pleterski, A. (1996). Str. 525.&lt;/ref&gt; Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.&lt;ref&gt;Štih, P. (1997).  Str. 114-118.&lt;/ref&gt; Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.&lt;ref&gt;Štih, Peter (1997).  Str. 118.&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.&lt;ref&gt;glej v Grdina, I. (1997).&lt;/ref&gt;

==Religija==
===Pogansko obdobje===
Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 189.&lt;/ref&gt; Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.&lt;ref&gt;Korošec, P. (1990): str. 21.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Primerjaj tudi z:  Grafenauer, B. (2000): str. 189&lt;/ref&gt; Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 59.&lt;/ref&gt; Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.&lt;ref name=&quot;GB189&quot;/&gt; O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov.

V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.&lt;/ref&gt; Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 331.&lt;/ref&gt; Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]]
Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).&lt;ref&gt;Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.&lt;/ref&gt; V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.&lt;ref&gt;Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.&lt;/ref&gt; Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;/&gt; Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.&lt;ref name=&quot;PLX&quot;&gt;Pleterski, A. (1996): str. 180-181.&lt;/ref&gt; Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.&lt;ref&gt;Nartnik, V. (1998): str. 63-64.&lt;/ref&gt;

Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 188.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Štih, P. (2001): str. 25.&lt;/ref&gt; Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,&lt;ref name=&quot;Ciglenečki Slavko 1999&quot;&gt;Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.&lt;/ref&gt; kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav.

Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28.&lt;/ref&gt; Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 215.&lt;/ref&gt; Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.&lt;ref&gt;Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.&lt;/ref&gt; Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.&lt;ref name=&quot;#4&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 217.&lt;/ref&gt;

===Zmaga krščanstva===
[[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]]
Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.&lt;ref&gt;Grafenaur, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 19.&lt;/ref&gt; Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 21.&lt;/ref&gt; Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.&lt;ref name=&quot;#4&quot;/&gt; V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 194.&lt;/ref&gt; Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kos, M. (1933): str. 61.&lt;/ref&gt; V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 202.&lt;/ref&gt; Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 208.&lt;/ref&gt; V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 37.&lt;/ref&gt;

Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 25.&lt;/ref&gt; '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.&lt;ref&gt;Simoniti &amp; Štih (1996): str. 46.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 205.&lt;/ref&gt; Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 209.&lt;/ref&gt; V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.&lt;/ref&gt; Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 28-29.&lt;/ref&gt; Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 207.&lt;/ref&gt; Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem.

Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.&lt;ref name=&quot;#5&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218.&lt;/ref&gt; Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.&lt;ref&gt;Habijan, V. (1997): str. 22.&lt;/ref&gt; Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.&lt;/ref&gt; Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.&lt;ref name=&quot;#5&quot;/&gt; Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.&lt;/ref&gt; V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.&lt;ref&gt;Grafenauer, B. (2000): str. 216.&lt;/ref&gt; Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.&lt;ref name=&quot;SVPŠ86&quot;/&gt; V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov.

== Omembe v poznosrednjeveški literaturi ==
V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.&lt;ref&gt;Štih, P. (1986): str. 221.&lt;/ref&gt; [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije.

== Etnična sestava prebivalstva ==
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].

== Jezik ==
[[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V svojih zgodnjih fazah je bil jezik [[Karantanci|karantanskih Slovanov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]]. V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina. Njegov praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od 9. stoletja naprej je Alpska Slovanščina doživela vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske jezike]]. Približno v 10. stoletju je ta razvoj povzročil [[Slovenščina|Slovenščino]].

{{Geografski položaj
|Center    = Karantanija
|Sever     = '''Slovani v Češki kotlini'''
|Severovzhod = '''Slovani ob Moravi'''
|Vzhod      = '''[[Avari]]'''
|Jugovzhod = '''Panonski Slovani'''
|Jug     = '''[[Karniola]]'''
|Jugozahod = '''[[Furlanija]]'''
|Zahod      = '''[[Bavarska]]'''
|Severozahod = 
}}

==Opombe==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici in viri ==

{{Sklici|4}}

== Literatura ==

* {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}}
* Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga.
* [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana.
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=8, 137, 340-341, 386-587 |language=de}}
* Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC.
* {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}}
* {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}}
* {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&amp;lang=slv}}
* {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}}
* {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana,
* {{cite journal |last=Grafenauer |first=Bogo |year=1977 |title=Karantanski temelji Koroške vojvodine |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRKS6731 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=1–2 |pages=133–154}}
* -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana: Slovenska matica.
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski &amp; Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}}
* Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar.
* {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}}
* {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}}
* [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana.
* Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
* {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}}
* {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}}
* Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba.
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}}
* {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}}
* MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press.
* {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}}
* {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}}
* {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem &quot;carmula&quot; : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}}
* Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana.
* Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus.
* {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}}
* {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&amp;redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}}
* Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana.
* Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press.
* Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o.
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}}
* {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}}
* {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}}
* Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba.
* Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba.
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}

== Glej tudi ==
* [[Karniola]]
* [[Koroška (vojvodina)]]
* [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]]
* [[Prihod Hrvatov]]
* [[Regnum Carantanum]]
* [[Samova plemenska zveza]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7]

{{SLO pokrajine}}
{{Karantanski vladarji}}
{{Slovenija}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Karantanija|*]]
[[Kategorija:Bivše slovanske države]]
[[Kategorija:Srednjeveške države]]</text>
      <sha1>mcagxbtyh4nkh262va5cag0wnewt5cj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dan žena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5485</id>
    <revision>
      <id>6762557</id>
      <parentid>6720375</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:47:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54403-61</username>
        <id>267069</id>
      </contributor>
      <comment>Dodana značilna roža za ta praznik in pojasnjilo zakaj je značilna</comment>
      <origin>6762557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5482" sha1="f6w0s80dq5vbypf147und37txst6o7g" xml:space="preserve">{{more footnotes}}{{Infobox holiday
| image         = Frauentag 1914 Heraus mit dem Frauenwahlrecht.jpg
| caption       = Nemški plakat za dan žena, 8. marec 1914.{{efn|Slovenščina: »Dajte volilno pravico ženskam. Dan žensk, 8. marec 1914. Do sedaj so predsodki in reakcionarna stališča ženskam, ki kot delavke, matere in državljanke v celoti izpolnjujejo svoje dolžnosti in morajo plačevati davke državi in občini,  odrekali polne [[državljanske pravice]]. Boj za to naravno človekovo pravico mora biti trdna in neomajna namera vsake ženske, vsake delavke. Pri tem ni dovoljeno niti za trenutek počivati ali si vzeti odmora. Pridite vse, ženske in dekleta, na deveto javno žensko zborovanje v nedeljo, 8. marca 1914, ob 15. uri.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/sub_image.cfm?image_id=1651 |title=Give Us Women's Suffrage (March 1914) |website=German History in Documents and Images |access-date=26 January 2014 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202120130/http://germanhistorydocs.ghi-dc.org/sub_image.cfm?image_id=1651 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;}} Ta plakat je bil v [[Nemško cesarstvo|Nemškem cesarstvu]] prepovedan.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jacobinmag.com/2017/03/international-womens-day-clara-zetkin-working-class-socialist/|title=The Socialist Origins of International Women's Day|first1=Cintia|last1=Frencia|first2=Daniel|last2=Gaido|publisher=Jacobin|date=8 March 2017|access-date=8 March 2017|archive-date=9 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170309072504/https://www.jacobinmag.com/2017/03/international-womens-day-clara-zetkin-working-class-socialist/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| holiday_name  = Dan žena
| frequency     = letno
| observedby    = po vsem svetu
| scheduling    = na isti dan vsako leto
| date          = 8. marec
| type          = mednarodni dan
| relatedto     = [[materinski dan]], [[dan otrok]], [[mednarodni dan moških]], [[mednarodni dan nebinarnih oseb]]
| firsttime     = 
| significance  = {{plainlist|
* dan državljanske ozaveščenosti
* dan žensk in deklet
* dan anti[[seksizem|seksizma]]
* dan antidiskriminacije
}}
| duration      = 1 dan
}}
'''Dan žena''' (izvorno »dan delovnih žena«) je mednarodni [[praznik]] [[ženska|žensk]], ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja [[ekonomija|ekonomske]], [[politika|politične]] in [[sociala|socialne]] enakopravnosti in dosežkov žensk. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala [[Nemci|nemška]] [[feminizem|feministka]] in [[socializem|socialistka]] [[Clara Zetkin]], rojena Eissner (1857–1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1913 v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in na [[Danska|Danskem]], takrat še na 19. marec. Tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] so ga praznovali v [[Trbovlje|Trbovljah]]. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes [[Sankt Peterburg]]), iz katerih je nastala komunistična [[oktobrska revolucija]], poleg tega pa je bil prav na 8. marec 1857 v New Yorku in drugih ameriških mestih shod žensk, predvsem delavk v tekstilni industriji, ki so med prvimi zahtevale volilno pravico.

== Dan žena v Sloveniji ==
[[Slika:Nastop pihalnega orkestra glasbene šole iz Ljutomera ob dnevu žena 1962 (2).jpg|thumb|left|250px||Nastop pihalnega orkestra glasbene šole iz [[Ljutomer]]a ob dnevu žena leta 1962]]
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik [[Slovenka (časnik)|Slovenka]], medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je [[Marija Urbas]] kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz [[filozofija|filozofije]] na [[Univerza v Gradcu|graški univerzi]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 [[Beograd]] odpravi splošno volilno pravico. 

Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustavo SFRJ]] določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. Značilna roža za ta dan je nageljn, ker simbolizira zgodovinski boj žensk za pravice.

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|International Women's Day}}
* [[Ženska volilna pravica]]
* [[Dan moških]]
* [[Materinski dan]]

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici}}
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Ženske]]
[[Kategorija:Dogodki v marcu]]
{{normativna kontrola}}{{Sociološka škrbina}}</text>
      <sha1>f6w0s80dq5vbypf147und37txst6o7g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Janša</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9359</id>
    <revision>
      <id>6762672</id>
      <parentid>6746311</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:23:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Četrta Janševa vlada (2026– ) */ v ozn</comment>
      <origin>6762672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78485" sha1="p3tqgxpva9wc2drlith9d33ozs63ulo" xml:space="preserve">{{pp-extended|small=yes}}
{{Otherpersons}}
{{Infopolje Predsednik 
| name=Janez Janša
| image= File:Janez Janša official portrait 2026 (cropped 2).jpg
| caption = Uradni portret, 2026
| order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]
| term_start=4. junij 2026
| term_end=
| predecessor=[[Robert Golob]]
| successor=
| term_start2=3. marec 2020
| term_end2=1. junij 2022
| predecessor2=[[Marjan Šarec]]
| successor2=[[Robert Golob]]
| term_start3=10. februar 2012
| term_end3=20. marec 2013
| predecessor3= [[Borut Pahor]]
| successor3= [[Alenka Bratušek]]
| term_start4=3. december 2004
| term_end4=21. november 2008
| successor4= [[Borut Pahor]]
| order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]]
| term_start5=1. januar 2008
| term_end5=30. junij 2008
| birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
| death_date=
| death_place=
| spouse=
| party=[[Slovenska demokratska stranka]]
| vicepresident=
||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[Anton Rop]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]&lt;br&gt;[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]&lt;br&gt;[[Danilo Türk]]
}}

'''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Times&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mladina&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}&lt;/ref&gt; Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}&lt;/ref&gt; Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}&lt;/ref&gt; Po štirih letih v opoziciji je stranka SDS na volitvah leta 2026 zasedla drugo mesto in s strankami desne sredine sestavila [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]], Janša pa je četrtič postal predsednik vlade.

Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}&lt;/ref&gt; pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}&lt;/ref&gt; Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval &quot;populist v stilu MAGA&quot;, Der Spiegel pa &quot;slovenski Trump&quot; in Deutsche Welle &quot;mini-Trump&quot;, podobno tudi [[BBC]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}&lt;/ref&gt; Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobraževanje ==
Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.&lt;ref&gt;[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]&lt;/ref&gt; Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}&lt;/ref&gt;

Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].&lt;ref name=&quot;Times&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Mladina&quot; /&gt;

V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf&lt;/ref&gt;

==Javno delovanje==
Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/modload.php?&amp;c_mod=rtvchat&amp;op=chat&amp;func=read&amp;c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&amp;highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003180203/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&amp;highlight=jan%C5%A1a |date=2011-10-03 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]]
V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.&lt;/ref&gt;

Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja.

=== Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 ===
[[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]]
Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

===  Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 ===
Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]).

Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo.

Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000.

=== Delo v stranki ===
Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}&lt;/ref&gt;

Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

=== Prva Janševa vlada (2004–2008) ===
[[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== V opoziciji 2008–2011 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]).

=== Druga Janševa vlada (2012–2013) ===
[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]]
{{main|10. vlada Republike Slovenije}}

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS.
[[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]]
Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}&lt;/ref&gt;
28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite.

Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.&lt;ref name=&quot;KPK&quot;&gt;[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;

27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013 |archive-date=2013-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130301153104/http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji 2013–2020 ===
[[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]]
Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''.

==== Zaporna kazen ====
Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106075912/https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: &quot;Sodbo bomo razveljavili.&quot; |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt; Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.&lt;ref&gt;{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«&lt;ref&gt;{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Zmaga na volitvah 2018 ===
[[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]]
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}}
Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}&lt;/ref&gt; Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;/&gt; Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.&lt;ref name=&quot;zurnal24.si&quot;/&gt; Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi &quot;ZA&quot; ter 31 &quot;PROTI&quot;, je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
=== Tretja Janševa vlada (2020–2022) ===
[[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]]
{{main|14. vlada Republike Slovenije}}

Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}&lt;/ref&gt; Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''&quot;Proti koaliciji sovraštva&quot;'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}&lt;/ref&gt; S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]]
Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]]
V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega &quot;robustnega&quot; skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}&lt;/ref&gt; Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: &quot;''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''&quot;''&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''
[[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]]
Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: &quot;''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''&quot;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]]
Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam.

15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor: &quot;Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti.&quot; Janša: &quot;Znamo in zmoremo.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava.&quot;|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]]
 
Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}&lt;/ref&gt; Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}&lt;/ref&gt; Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022.

24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

=== Vrnitev v opozicijo (2022) ===
[[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]]
Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko  nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title=&quot;Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi&quot;|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}&lt;/ref&gt; Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].&lt;ref&gt;{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}&lt;/ref&gt;

27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt; Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: &quot;To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}&lt;/ref&gt;

V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|sličica|[[16. vlada Republike Slovenije]]]]

=== Četrta Janševa vlada (2026– ) ===
{{main|16. vlada Republike Slovenije}}
[[Slika:Srečanje predsednika vlade RS in predsednice države RS ter sprejem; 17. 6. 2026.jpg|sličica|Premierja Janšo je 17. junija sprejela predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]]]
Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]].

Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. 

V imenu Slovenije je Janez Janša 25. septembra 2026 govoril na 81. zasedanju [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalne skupščine]] [[Generalna skupščina Združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku. Med drugim je poudaril pomen učinkovitega multilateralizma, spoštovanja Ustanovne listine OZN in [[Mednarodno pravo|mednarodnega prava]], a ob enem svetovni organizaciji očital dvojna merila pri obravnavi svetovnih kriz in dejal, da se organizacija na nekatere krize odziva glasno, na druge pa tiho. Zato jo je pozval, naj razvije nov pristop za preprečevanja množičnih grozodejstev in k večji doslednosti pri izvrševanju načel, saj da izgubijo pomen, če se uporabljajo le takrat, ko je to politično priročno. Janša je opozoril tudi na ruske kršitve mednarodnega prava z [[Ruska invazija na Ukrajino|vojno proti Ukrajini]] in na preganjanje [[Kristjani|kristjanov]] po svetu, posebej v [[Nigerija|Nigeriji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Generalne skupščine OZN {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-22-predsednik-vlade-janez-jansa-na-zasedanju-generalne-skupscine-ozn/ |access-date=2026-10-09 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat |last=Slovenija |first=R. T. V. |title=Janša v Generalni skupščini Združenih narodov pozval k večji doslednosti |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175252091 |access-date=2026-10-09 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-25 |title=(ANALIZA) Janša v Generalni skupščini Združenih narodov: Jasna podpora Ukrajini in molk o Gazi |url=https://vecer.com/slovenija/jansa-zdruzeni-narodi-gaza-ukrajina-10428399 |access-date=2026-10-09 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

== Družina ==
[[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]]
Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&amp;menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&amp;menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&amp;c_mod=rnews&amp;op=sections&amp;func=read&amp;c_menu=8&amp;c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]&lt;/ref&gt; 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]&lt;/ref&gt; 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html |title=še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina |access-date=2013-08-17 |archive-date=2013-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130816005950/http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Podpora javnosti==
Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}}

Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)&lt;ref&gt;[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani﻿ Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice:

{{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s &quot;preizkušenimi&quot; prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}}

Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;

== Kritični odzivi ==
===V publicistiki===
V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]:

{{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx  SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom &quot;Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj&quot;, 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt;}}

Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.&lt;ref name=&quot;SvetZarota&quot;&gt;[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.&lt;ref&gt;[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14&lt;/ref&gt; Med drugim ocenjuje:

{{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše &lt;ref name=SvetZarota /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota&lt;/ref&gt;}}

=== V protestnih gibanjih 2012–2013 ===
[[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]]
V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.&lt;ref name=&quot;KPK&quot;/&gt; Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite.

Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].&lt;ref name=&quot;LeviFašizemDvigaPrah&quot;&gt;[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03&lt;/ref&gt;

Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}&lt;/ref&gt;

===V umetnosti===
Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].&lt;ref&gt;Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].&lt;/ref&gt;

Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]].

== Odlikovanja in priznanja ==
* {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991)
* {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]&lt;ref&gt;[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006)
Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007)
Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]]
Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]]
Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008)
Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018)
Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021)
Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021)
Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022)
Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]]
Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) 
&lt;/gallery&gt;

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}}
* {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}}
* {{navedi knjigo |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}}

== Glej tudi ==
* [[Slovenska demokratska stranka]]
* [[Janšizem]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{wikinavedek}}
{{SocialLinks}}

{{s-start}}
{{s-off}}
{{s-new|office}}
{{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''&lt;/small&gt; |years=1990–1994}}
{{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}}
{{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}}
{{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Anton Rop]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}}
{{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}}
|-
{{s-bef|before=[[José Sócrates]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}}
{{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}}
|-
{{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}}
{{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}}
|-
{{s-ppo}}
{{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}}
{{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}
{{Evropski svet}}{{Navpolja
| list1 =
{{MzORS}}
{{1VladaSLO}}
{{2VladaSLO}}
{{3VladaSLO}}
{{5VladaSLO}}
{{8VladaSLO}}
{{14. Vlada Republike Slovenije}}
{{Pred Vl RS}}
{{Predsedniki vlade Slovenije}}
{{1DZRS}}
{{2DZRS}}
{{3DZRS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}
{{6DZRS}}
{{7DZRS}}
{{Poslanska skupina SDS18}}
{{Poslanska skupina SDS14}}
{{Poslanska skupina SDS11}}
{{Predsedniki Evropskega sveta}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{Grosuplje}}
}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Janša, Janez}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Slovenski obramboslovci]]
[[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Afera Depala vas]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]]
[[Kategorija:Janez Janša| ]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]]
[[Kategorija:Grosupeljčani]]
[[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>p3tqgxpva9wc2drlith9d33ozs63ulo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prostorninski pretok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10421</id>
    <revision>
      <id>6762625</id>
      <parentid>6553125</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:16:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Razširi</comment>
      <origin>6762625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="929" sha1="2tdlmri6gs8hzjt76hk76n0h79lxxa4" xml:space="preserve">{{Razširi}}
'''Prostornínski pretòk''' (tudi ''prostornínski tók'', ''volúmski pretòk'' ali ''volúmski tók''; oznaka '''Φ&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;''') je določen s [[prostornina|prostornino]] [[tekočina|tekočine]], ki steče v [[čas]]ovni [[merska enota|enoti]] skozi izbrani presek:

: &lt;math&gt;\Phi_{V} = \frac{{\rm d} V}{{\rm d} t} \!\, . &lt;/math&gt;

[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za prostorninski pretok [[izpeljane enote SI|izpeljano enoto]] [[kubični meter|m&amp;sup3;]]/[[sekunda|s]].

Prostorninski pretok pri [[laminarni tok|laminarnem toku]] [[stisljivost|nestisljive]] [[viskoznost|viskozne]] [[tekočina|tekočine]] po gladki [[valj]]asti cevi s stalnim [[Presek (geometrija)|presekom]] pri majhnih vrednostih [[Reynoldsovo število|Reynoldsovega števila]] podaja [[Poiseuillov zakon]].

== Glej tudi ==

* [[masni pretok]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>2tdlmri6gs8hzjt76hk76n0h79lxxa4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762802</id>
      <parentid>6762625</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:20:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Razširitev</comment>
      <origin>6762802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8245" sha1="41nxkh1iqb2ztae18oztx86w8uwpiy3" xml:space="preserve">
'''Prostorninski pretok''' je fizikalna količina, ki pove, kolikšna prostornina tekočine ali plina preteče skozi izbrani prečni prerez v enoti časa. Označujemo ga z &lt;math&gt;\Phi_V&lt;/math&gt; njegova osnovna enota v mednarodnem sistemu enot (SI) pa je kubični meter na sekundo, &lt;math&gt;\mathrm{m^3/s}&lt;/math&gt;.

Če v času &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt; skozi prečni prerez preteče prostornina &lt;math&gt;\Delta V&lt;/math&gt; je povprečni prostorninski pretok enak: &lt;math&gt;\Phi_V=\frac{\Delta V}{\Delta t}&lt;/math&gt;.

Pri spremenljivem pretoku je trenutni prostorninski pretok definiran kot odvod prostornine po času: &lt;math&gt;\Phi_V=\frac{dV}{dt}&lt;/math&gt;,

kjer so:

* &lt;math&gt;\Phi_V&lt;/math&gt; — prostorninski pretok, enota &lt;math&gt;\mathrm{m^3/s}&lt;/math&gt;;

* &lt;math&gt;V&lt;/math&gt; — pretočena prostornina, enota &lt;math&gt;\mathrm{m^3}&lt;/math&gt;;
* &lt;math&gt;t&lt;/math&gt; — čas, enota &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;.

Pri konstantnem prostorninskem pretoku velja: &lt;math&gt;V=\Phi_V t&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www2.arnes.si/~jzaloh/kmetijskafizika/POGLAVJE%208%20-%20Hidrodinamika.pdf&lt;/ref&gt;

Za tekočino, ki teče skozi prečni prerez s površino &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; in povprečno hitrostjo &lt;math&gt;v&lt;/math&gt;, velja: &lt;math&gt;\Phi_V=Sv&lt;/math&gt;,

kjer sta:

* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza, enota &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;;
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna hitrost tekočine v smeri, pravokotni na prečni prerez, enota &lt;math&gt;\mathrm{m/s}&lt;/math&gt;.

Zvezo lahko izpeljemo iz dejstva, da tekočina v času &lt;math&gt;t&lt;/math&gt; prepotuje razdaljo &lt;math&gt;s=vt&lt;/math&gt;. Skozi prečni prerez tako preteče valj s prostornino: &lt;math&gt;V=Svt&lt;/math&gt;. Zato velja: &lt;math&gt;\Phi_V=\frac{V}{t}=Sv&lt;/math&gt;.

Pri tem se upošteva le komponenta hitrosti, ki je pravokotna na prečni prerez. Če tekočina teče pod kotom &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; glede na normalo na površino, velja: &lt;math&gt;\Phi_V=Sv\cos\alpha&lt;/math&gt;. V splošni vektorski obliki je pretok skozi površino izražen z integralom: &lt;math&gt;\Phi_V=\int_S \vec v\cdot d\vec S&lt;/math&gt;.

Tudi v hidrologiji se pretok obravnava kot skalarni produkt vektorja površine prečnega prereza in povprečne hitrosti snovi.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;http://www.arso.si/vode/vpra%C5%A1anja%20in%20odgovori/vpr_hidrologija.html&lt;/ref&gt;

== Povezava z masnim pretokom ==
Prostorninski pretok ne pove neposredno, kolikšna masa snovi preteče skozi prečni prerez, saj je odvisen tudi od gostote tekočine. Zato se poleg njega uporablja '''masni pretok''', ki ga označujemo z &lt;math&gt;\Phi_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\Phi_m=\frac{dm}{dt}&lt;/math&gt;. Njegova enota je &lt;math&gt;\mathrm{kg/s}&lt;/math&gt;. Za tekočino z gostoto &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; velja: &lt;math&gt;\Phi_m=\rho\Phi_V&lt;/math&gt;. Iz tega sledi: &lt;math&gt;\Phi_V=\frac{\Phi_m}{\rho}&lt;/math&gt;.

Pri vodi z gostoto približno &lt;math&gt;1000\ \mathrm{kg/m^3}&lt;/math&gt; prostorninski pretok &lt;math&gt;1\ \mathrm{m^3/s}&lt;/math&gt; ustreza masnemu pretoku približno &lt;math&gt;1000\ \mathrm{kg/s}&lt;/math&gt;. Če je gostota konstantna, sta masni in prostorninski pretok premo sorazmerna. Pri stisljivih plinih se gostota spreminja s tlakom in temperaturo, zato je treba poznati pogoje, pri katerih je pretok izražen.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in pretok skozi cev ==
Za nestisljivo tekočino pri stacionarnem toku je prostorninski pretok skozi vse prečne prereze istega cevovoda enak: &lt;math&gt;\Phi_{V1}=\Phi_{V2}&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;. To je '''kontinuitetna enačba''', ki pove, da se tekočina v ožjem delu cevi giblje hitreje, v širšem delu pa počasneje.  Iz kontinuitetne enačbe sledi: &lt;math&gt;v_2=\frac{S_1}{S_2}v_1&lt;/math&gt;. Če se površina prečnega prereza poveča, se povprečna hitrost tekočine zmanjša; če se površina prečnega prereza zmanjša, se povprečna hitrost poveča. Pri plinih moramo uporabiti splošnejšo kontinuitetno enačbo: &lt;math&gt;\rho_1 S_1v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Za cev s krožnim prečnim prerezom s premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; oziroma polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok je zato enak: &lt;math&gt;\Phi_V=\pi r^2v=\frac{\pi d^2}{4}v&lt;/math&gt;.

Iz te zveze sledijo izrazi za povprečno hitrost tekočine: &lt;math&gt;v=\frac{\Phi_V}{S} =\frac{\Phi_V}{\pi r^2} =\frac{4\Phi_V}{\pi d^2}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Hidravlični upor in Pouiseuillov zakon ==
Pri laminarnem toku nestisljive viskozne tekočine skozi dolgo valjasto cev s konstantnim prečnim prerezom velja '''Poiseuillov zakon''': &lt;math&gt;\Phi_V=\frac{\pi r^4}{8\eta l}\Delta p&lt;/math&gt;,

kjer so:

* &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; — polmer cevi;
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; — dolžina cevi;
* &lt;math&gt;\eta&lt;/math&gt; — dinamična viskoznost tekočine;
* &lt;math&gt;\Delta p&lt;/math&gt; — tlačna razlika med koncema cevi.

Poiseuillov zakon pokaže, da je prostorninski pretok sorazmeren s četrto potenco polmera cevi. Če se polmer cevi podvoji, se pri enaki tlačni razliki pretok 16-krat poveča .

Iz Poiseuillovega zakona sledi izraz za povprečno hitrost tekočine: &lt;math&gt;\bar v=\frac{\Phi_V}{\pi r^2} =\frac{r^2}{8\eta l}\Delta p&lt;/math&gt;.

Pri laminarnem toku je hitrost tekočine po prečnem prerezu cevi porazdeljena parabolično: v središču cevi je največja, ob steni pa je enaka nič. Pri izračunih se zato uporablja povprečna hitrost po prečnem prerezu.

=== Laminarni in turbulentni tok ===
Vrsto toka opisuje Reynoldsovo število: &lt;math&gt;Re=\frac{\rho vd}{\eta}&lt;/math&gt;,

kjer so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine;
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — značilna hitrost;
* &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; — značilna dolžina, pri toku skozi cev običajno njen premer;
* &lt;math&gt;\eta&lt;/math&gt; — dinamična viskoznost.

Pri majhnih vrednostih Reynoldsovega števila je tok '''laminaren''', kar pomeni, da plasti tekočine drsijo druga ob drugi. Pri večjih vrednostih je tok '''turbulenten''', pri katerem se pojavljajo vrtinci in neurejeno gibanje tekočine. Prehod med obema vrstama toka ni povsem oster, temveč je odvisen od pogojev, hrapavosti cevi in motenj v toku. Pri turbulentnem toku Poiseuillov zakon ne velja več, saj se izgube energije in porazdelitev hitrosti razlikujejo od tistih pri laminarnem toku.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Merjenje pretoka ==
Osnovna metoda merjenja prostorninskega pretoka temelji na določitvi površine prečnega prereza in povprečne hitrosti tekočine. Pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;\Phi_V=Sv&lt;/math&gt;. Pri merjenju pretoka v odprtih vodotokih se pogosto uporablja metoda delitve prečnega prereza na navpične lamele. Za vsak pritok določimo njegovo površino &lt;math&gt;S_i&lt;/math&gt; in povprečno hitrost &lt;math&gt;v_i&lt;/math&gt;, delni pretok pa izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;\Phi_{V_i}=S_iv_i&lt;/math&gt;. Skupni pretok je vsota delnih pretokov: &lt;math&gt;\Phi_V=\sum_i S_iv_i&lt;/math&gt;.

Pogosti načini merjenja so:

* '''Volumetrična metoda''': izmerimo čas, v katerem se napolni posoda z znano prostornino; &lt;math&gt;\Phi_V=V/t&lt;/math&gt;,
* '''Merilnik hitrosti''': izmerimo hitrost na več mestih prečnega prereza, nato pa povprečno hitrost pomnožimo s površino prereza.
* '''Venturijeva cev''': pretok določimo na podlagi tlačne razlike med širšim in ožjim delom cevi.
* '''Rotameter''': pretok odčitamo glede na položaj plavajočega telesa v stožčasti cevi.
* '''Preliv ali jez''': pretok določimo na podlagi višine vode nad prelivom.
* '''Elektromagnetni merilnik''': primeren je za merjenje pretoka električno prevodnih tekočin, na primer vode.
* '''Ultrazvočni merilnik''': meri razliko v času potovanja ultrazvoka v smeri toka in proti njemu.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Bernouillijeva enačba in pretok ==
Za idealno, nestisljivo tekočino brez trenja pri stacionarnem toku velja '''Bernoullijeva enačba''': &lt;math&gt;p+\frac{1}{2}\rho v^2+\rho gh=\text{konstanta}&lt;/math&gt;,

kjer so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — tlak;
* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine;
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — hitrost tekočine;
* &lt;math&gt;g&lt;/math&gt; — težni pospešek;
* &lt;math&gt;h&lt;/math&gt; — višina glede na izbrano referenčno ravnino.

Bernoullijeva enačba skupaj s kontinuitetno enačbo &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt; omogoča izračun pretoka v cevovodih. Ko se prečni prerez cevi zoži, se hitrost tekočine poveča, statični tlak pa se po Bernoullijevi enačbi zmanjša.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Glej tudi ==

* [[masni pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>41nxkh1iqb2ztae18oztx86w8uwpiy3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Masni pretok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10424</id>
    <revision>
      <id>6762534</id>
      <parentid>6553126</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Razširitev</comment>
      <origin>6762534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5445" sha1="q2e08kiik88xymzgac1ue6zotsxs385" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Povezava z gostoto in prostorninskim pretokom ==

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\phi_v=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\phi_v=\frac{\phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Sklici ==

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>q2e08kiik88xymzgac1ue6zotsxs385</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762556</id>
      <parentid>6762534</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:32:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <comment>Razširitev članka</comment>
      <origin>6762556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11886" sha1="b5ti26vy2bqtde7958p1s2lrk3ykz1m" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\phi_v=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\phi_v=\frac{\phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Masni pretok pri plinih ==
Pri plinih je treba upoštevati, da se '''gostota spreminja s tlakom in temperaturo'''. Osnovna enačba za masni pretok še vedno velja, vendar moramo uporabiti gostoto plina pri obravnavanih pogojih: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;.

=== Gostota idealnega plina ===
Za idealni plin velja enačba stanja: &lt;math&gt;pV=nR_uT&lt;/math&gt;.

Gostoto idealnega plina lahko izrazimo kot: &lt;math&gt;{\rho=\frac{pM}{R_uT}}&lt;/math&gt;.

Z uporabo specifične plinske konstante &lt;math&gt;R_s=R_u/M&lt;/math&gt; dobimo tudi: &lt;math&gt;{\rho=\frac{p}{R_sT}}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — absolutni tlak v paskalih (Pa),
* &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; — absolutna temperatura v kelvinih (K),
* &lt;math&gt;M&lt;/math&gt; — molska masa plina ,
* &lt;math&gt;R_u&lt;/math&gt; — splošna plinska konstanta, približno &lt;math&gt;(8{,}314\ \mathrm{J/(molK)}&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;R_s&lt;/math&gt; — specifična plinska konstanta obravnavanega plina &lt;math&gt;(\mathrm{J/(kgK)})&lt;/math&gt;.

Če poznamo prostorninski pretok pri določenem tlaku in temperaturi, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{pM}{R_uT}\phi_v}&lt;/math&gt;,

oziroma: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}\phi_v}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok plina je odvisen od podanih pogojev, zato mora biti jasno, ali gre za dejanski prostorninski pretok pri delovnem tlaku in temperaturi ali za pretok, preračunan na referenčne oziroma standardne pogoje.

=== Pretok plina skozi cev ===
Če so tlak, temperatura in hitrost po prečnem prerezu približno enakomerni, združimo enačbo za gostoto idealnega plina in enačbo za masni pretok: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\frac{pM}{R_uT}Sv}&lt;/math&gt;,

oziroma:&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}Sv}&lt;/math&gt;.

Pri izračunu moramo uporabljati skladne enote, na primer tlak &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; v Pa, temperaturo &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; v K, površino prereza &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; v m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in hitrost &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; v &lt;math&gt;m/s&lt;/math&gt;.

=== Kontinuitetna enačba pri plinih ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov ali odtokov in brez kopičenja mase se masni pretok ohranja: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Zato velja: &lt;math&gt;{\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2}&lt;/math&gt;. Ker se gostota plina lahko spreminja, enačbe praviloma ne smemo poenostaviti v &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;.

Če poznamo tlak in temperaturo v obeh odsekih cevi ter predpostavimo, da se plin obnaša idealno, gostoto izrazimo z enačbo stanja: &lt;math&gt;=\frac{p_1M}{R_uT_1}S_1v_1=\frac{p_2M}{R_uT_2}S_2v_2&lt;/math&gt;.

Za isti plin se faktor &lt;math&gt;M/R_u&lt;/math&gt; pokrajša, zato dobimo: &lt;math&gt;\frac{p_1S_1v_1}{T_1}=\frac{p_2S_2v_2}{T_2}&lt;/math&gt;

Pri toku plina se lahko ob spremembi preseka spreminjajo hitrost, tlak, temperatura in gostota. '''Masni pretok pa ostane enak''', če ni dotokov, odtokov ali kopičenja mase.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in ohranitev mase ==
'''Zakon o ohranitvi mase''' pravi, da se masa v izoliranem sistemu ne ustvarja in ne izginja. Pri toku tekočin in plinov to pomeni, da se masa ohranja, lahko pa prehaja skozi meje obravnavanega območja.

=== Stacionarni tok skozi cev ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov, odtokov ali izgub je masni pretok na vseh presekih enak: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Ker velja &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt;, dobimo '''kontinuitetno enačbo''': &lt;math&gt;\rho_1 S_1 v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Če je gostota konstantna, na primer pri nestisljivi tekočini, se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{S_1v_1=S_2v_2}&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;, velja tudi: &lt;math&gt;\phi_{v,1}=\phi_{v,2}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se pri zožitvi cevi hitrost toka poveča, pri razširitvi pa zmanjša, če je prostorninski pretok konstanten. Pri plinih se gostota lahko spreminja zaradi sprememb tlaka in temperature, zato je praviloma treba uporabiti kontinuitetno enačbo, ki upošteva gostoto.

=== Cevi z več vhodi in izhodi ===
Pri stacionarnem toku skozi sistem z več vhodi in izhodi je vsota masnih pretokov na vhodih enaka vsoti masnih pretokov na izhodih: &lt;math&gt;\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}=\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;. Ta zveza velja, če se masa v obravnavanem območju ne kopiči in ni drugih virov ali ponorov mase.

=== Nestacionarni tok ===
Pri nestacionarnem toku se lahko masa v obravnavanem območju s časom spreminja. Za '''kontrolni volumen''' velja splošna bilanca mase: &lt;math&gt;\frac {dm_{\mathrm{CV}}} {dt}
=\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}
-
\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;.

Pri tem je &lt;math&gt;m_{\mathrm{CV}}&lt;/math&gt; masa v kontrolnem volumnu.

* Če je skupni dotok večji od skupnega odtoka, se masa v kontrolnem volumnu povečuje.
* Če je skupni odtok večji od skupnega dotoka, se masa zmanjšuje.
* Če sta dotok in odtok enaka, masa v kontrolnem volumnu ostaja konstantna.

Kontinuitetna enačba je matematični zapis zakona o ohranitvi mase za tok tekočin in plinov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Diferencialna oblika ohranitve mase in merjenje masnega pretoka ==
Za zvezno porazdeljeno tekočino zapišemo zakon o ohranitvi mase v diferencialni obliki: &lt;math&gt;{
\frac{\partial \rho}{\partial t}
+\nabla\cdot(\rho\mathbf v)=0}&lt;/math&gt;. Prvi člen opisuje časovno spreminjanje gostote v posamezni točki, drugi pa neto prenos mase zaradi toka tekočine.

Pri nestisljivi tekočini s konstantno gostoto se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{\nabla\cdot\mathbf v=0}&lt;/math&gt;. To je splošni zapis zakona o ohranitvi mase. Enačbi  &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2&lt;/math&gt; sta poenostavitvi za tok skozi presek oziroma cev.

Masni pretok lahko določimo neposredno ali posredno:

* '''Posredno merjenje:''' Izmerimo prostorninski pretok in gostoto, nato pa izračunamo masni pretok: &lt;math&gt;\phi_m=\rho\phi_v&lt;/math&gt;. Pri plinih moramo upoštevati temperaturo in tlak, pri katerih velja uporabljena gostota.
* '''Coriolisovi merilniki:''' Tekočina teče skozi nihajočo merilno cev. Tok spremeni njeno nihanje oziroma povzroči fazni zamik, ki je povezan z masnim pretokom.
* '''Toplotni merilniki:''' Merijo odvajanje toplote z ogretega tipala zaradi toka ali prenos toplote v tok. Merilni signal je odvisen tudi od lastnosti plina in zasnove merilne naprave.

Pri posrednem izračunu se merilni napaki prostorninskega pretoka in gostote preneseta v izračun masnega pretoka. Zato je pomembno, da gostota ustreza pogojem, pri katerih merimo prostorninski pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.endress.com/en/field-instruments-overview/flow-measurement-product-overview&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>b5ti26vy2bqtde7958p1s2lrk3ykz1m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762619</id>
      <parentid>6762556</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Popravek formul</comment>
      <origin>6762619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11886" sha1="sxndk3h0q4p3vnl69dj8rgoaxf3viw4" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\phi_v}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Masni pretok pri plinih ==
Pri plinih je treba upoštevati, da se '''gostota spreminja s tlakom in temperaturo'''. Osnovna enačba za masni pretok še vedno velja, vendar moramo uporabiti gostoto plina pri obravnavanih pogojih: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Gostota idealnega plina ===
Za idealni plin velja enačba stanja: &lt;math&gt;pV=nR_uT&lt;/math&gt;.

Gostoto idealnega plina lahko izrazimo kot: &lt;math&gt;{\rho=\frac{pM}{R_uT}}&lt;/math&gt;.

Z uporabo specifične plinske konstante &lt;math&gt;R_s=R_u/M&lt;/math&gt; dobimo tudi: &lt;math&gt;{\rho=\frac{p}{R_sT}}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — absolutni tlak v paskalih (Pa),
* &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; — absolutna temperatura v kelvinih (K),
* &lt;math&gt;M&lt;/math&gt; — molska masa plina ,
* &lt;math&gt;R_u&lt;/math&gt; — splošna plinska konstanta, približno &lt;math&gt;(8{,}314\ \mathrm{J/(molK)}&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;R_s&lt;/math&gt; — specifična plinska konstanta obravnavanega plina &lt;math&gt;(\mathrm{J/(kgK)})&lt;/math&gt;.

Če poznamo prostorninski pretok pri določenem tlaku in temperaturi, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{pM}{R_uT}\phi_V}&lt;/math&gt;,

oziroma: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}\phi_V}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok plina je odvisen od podanih pogojev, zato mora biti jasno, ali gre za dejanski prostorninski pretok pri delovnem tlaku in temperaturi ali za pretok, preračunan na referenčne oziroma standardne pogoje.

=== Pretok plina skozi cev ===
Če so tlak, temperatura in hitrost po prečnem prerezu približno enakomerni, združimo enačbo za gostoto idealnega plina in enačbo za masni pretok: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\frac{pM}{R_uT}Sv}&lt;/math&gt;,

oziroma:&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}Sv}&lt;/math&gt;.

Pri izračunu moramo uporabljati skladne enote, na primer tlak &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; v Pa, temperaturo &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; v K, površino prereza &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; v m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in hitrost &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; v &lt;math&gt;m/s&lt;/math&gt;.

=== Kontinuitetna enačba pri plinih ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov ali odtokov in brez kopičenja mase se masni pretok ohranja: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Zato velja: &lt;math&gt;{\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2}&lt;/math&gt;. Ker se gostota plina lahko spreminja, enačbe praviloma ne smemo poenostaviti v &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;.

Če poznamo tlak in temperaturo v obeh odsekih cevi ter predpostavimo, da se plin obnaša idealno, gostoto izrazimo z enačbo stanja: &lt;math&gt;=\frac{p_1M}{R_uT_1}S_1v_1=\frac{p_2M}{R_uT_2}S_2v_2&lt;/math&gt;.

Za isti plin se faktor &lt;math&gt;M/R_u&lt;/math&gt; pokrajša, zato dobimo: &lt;math&gt;\frac{p_1S_1v_1}{T_1}=\frac{p_2S_2v_2}{T_2}&lt;/math&gt;

Pri toku plina se lahko ob spremembi preseka spreminjajo hitrost, tlak, temperatura in gostota. '''Masni pretok pa ostane enak''', če ni dotokov, odtokov ali kopičenja mase.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in ohranitev mase ==
'''Zakon o ohranitvi mase''' pravi, da se masa v izoliranem sistemu ne ustvarja in ne izginja. Pri toku tekočin in plinov to pomeni, da se masa ohranja, lahko pa prehaja skozi meje obravnavanega območja.

=== Stacionarni tok skozi cev ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov, odtokov ali izgub je masni pretok na vseh presekih enak: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Ker velja &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt;, dobimo '''kontinuitetno enačbo''': &lt;math&gt;\rho_1 S_1 v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Če je gostota konstantna, na primer pri nestisljivi tekočini, se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{S_1v_1=S_2v_2}&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;, velja tudi: &lt;math&gt;\phi_{v,1}=\phi_{v,2}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se pri zožitvi cevi hitrost toka poveča, pri razširitvi pa zmanjša, če je prostorninski pretok konstanten. Pri plinih se gostota lahko spreminja zaradi sprememb tlaka in temperature, zato je praviloma treba uporabiti kontinuitetno enačbo, ki upošteva gostoto.

=== Cevi z več vhodi in izhodi ===
Pri stacionarnem toku skozi sistem z več vhodi in izhodi je vsota masnih pretokov na vhodih enaka vsoti masnih pretokov na izhodih: &lt;math&gt;\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}=\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;. Ta zveza velja, če se masa v obravnavanem območju ne kopiči in ni drugih virov ali ponorov mase.

=== Nestacionarni tok ===
Pri nestacionarnem toku se lahko masa v obravnavanem območju s časom spreminja. Za '''kontrolni volumen''' velja splošna bilanca mase: &lt;math&gt;\frac {dm_{\mathrm{CV}}} {dt}
=\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}
-
\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;.

Pri tem je &lt;math&gt;m_{\mathrm{CV}}&lt;/math&gt; masa v kontrolnem volumnu.

* Če je skupni dotok večji od skupnega odtoka, se masa v kontrolnem volumnu povečuje.
* Če je skupni odtok večji od skupnega dotoka, se masa zmanjšuje.
* Če sta dotok in odtok enaka, masa v kontrolnem volumnu ostaja konstantna.

Kontinuitetna enačba je matematični zapis zakona o ohranitvi mase za tok tekočin in plinov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Diferencialna oblika ohranitve mase in merjenje masnega pretoka ==
Za zvezno porazdeljeno tekočino zapišemo zakon o ohranitvi mase v diferencialni obliki: &lt;math&gt;{
\frac{\partial \rho}{\partial t}
+\nabla\cdot(\rho\mathbf v)=0}&lt;/math&gt;. Prvi člen opisuje časovno spreminjanje gostote v posamezni točki, drugi pa neto prenos mase zaradi toka tekočine.

Pri nestisljivi tekočini s konstantno gostoto se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{\nabla\cdot\mathbf v=0}&lt;/math&gt;. To je splošni zapis zakona o ohranitvi mase. Enačbi  &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2&lt;/math&gt; sta poenostavitvi za tok skozi presek oziroma cev.

Masni pretok lahko določimo neposredno ali posredno:

* '''Posredno merjenje:''' Izmerimo prostorninski pretok in gostoto, nato pa izračunamo masni pretok: &lt;math&gt;\phi_m=\rho\phi_v&lt;/math&gt;. Pri plinih moramo upoštevati temperaturo in tlak, pri katerih velja uporabljena gostota.
* '''Coriolisovi merilniki:''' Tekočina teče skozi nihajočo merilno cev. Tok spremeni njeno nihanje oziroma povzroči fazni zamik, ki je povezan z masnim pretokom.
* '''Toplotni merilniki:''' Merijo odvajanje toplote z ogretega tipala zaradi toka ali prenos toplote v tok. Merilni signal je odvisen tudi od lastnosti plina in zasnove merilne naprave.

Pri posrednem izračunu se merilni napaki prostorninskega pretoka in gostote preneseta v izračun masnega pretoka. Zato je pomembno, da gostota ustreza pogojem, pri katerih merimo prostorninski pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.endress.com/en/field-instruments-overview/flow-measurement-product-overview&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>sxndk3h0q4p3vnl69dj8rgoaxf3viw4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762786</id>
      <parentid>6762619</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:35:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11886" sha1="ojirjj82jh63qpw8j6mrpchdyji5zk7" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Masni pretok pri plinih ==
Pri plinih je treba upoštevati, da se '''gostota spreminja s tlakom in temperaturo'''. Osnovna enačba za masni pretok še vedno velja, vendar moramo uporabiti gostoto plina pri obravnavanih pogojih: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Gostota idealnega plina ===
Za idealni plin velja enačba stanja: &lt;math&gt;pV=nR_uT&lt;/math&gt;.

Gostoto idealnega plina lahko izrazimo kot: &lt;math&gt;{\rho=\frac{pM}{R_uT}}&lt;/math&gt;.

Z uporabo specifične plinske konstante &lt;math&gt;R_s=R_u/M&lt;/math&gt; dobimo tudi: &lt;math&gt;{\rho=\frac{p}{R_sT}}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — absolutni tlak v paskalih (Pa),
* &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; — absolutna temperatura v kelvinih (K),
* &lt;math&gt;M&lt;/math&gt; — molska masa plina ,
* &lt;math&gt;R_u&lt;/math&gt; — splošna plinska konstanta, približno &lt;math&gt;(8{,}314\ \mathrm{J/(molK)}&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;R_s&lt;/math&gt; — specifična plinska konstanta obravnavanega plina &lt;math&gt;(\mathrm{J/(kgK)})&lt;/math&gt;.

Če poznamo prostorninski pretok pri določenem tlaku in temperaturi, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{pM}{R_uT}\phi_V}&lt;/math&gt;,

oziroma: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}\phi_V}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok plina je odvisen od podanih pogojev, zato mora biti jasno, ali gre za dejanski prostorninski pretok pri delovnem tlaku in temperaturi ali za pretok, preračunan na referenčne oziroma standardne pogoje.

=== Pretok plina skozi cev ===
Če so tlak, temperatura in hitrost po prečnem prerezu približno enakomerni, združimo enačbo za gostoto idealnega plina in enačbo za masni pretok: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\frac{pM}{R_uT}Sv}&lt;/math&gt;,

oziroma:&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}Sv}&lt;/math&gt;.

Pri izračunu moramo uporabljati skladne enote, na primer tlak &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; v Pa, temperaturo &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; v K, površino prereza &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; v m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in hitrost &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; v &lt;math&gt;m/s&lt;/math&gt;.

=== Kontinuitetna enačba pri plinih ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov ali odtokov in brez kopičenja mase se masni pretok ohranja: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Zato velja: &lt;math&gt;{\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2}&lt;/math&gt;. Ker se gostota plina lahko spreminja, enačbe praviloma ne smemo poenostaviti v &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;.

Če poznamo tlak in temperaturo v obeh odsekih cevi ter predpostavimo, da se plin obnaša idealno, gostoto izrazimo z enačbo stanja: &lt;math&gt;=\frac{p_1M}{R_uT_1}S_1v_1=\frac{p_2M}{R_uT_2}S_2v_2&lt;/math&gt;.

Za isti plin se faktor &lt;math&gt;M/R_u&lt;/math&gt; pokrajša, zato dobimo: &lt;math&gt;\frac{p_1S_1v_1}{T_1}=\frac{p_2S_2v_2}{T_2}&lt;/math&gt;

Pri toku plina se lahko ob spremembi preseka spreminjajo hitrost, tlak, temperatura in gostota. '''Masni pretok pa ostane enak''', če ni dotokov, odtokov ali kopičenja mase.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in ohranitev mase ==
'''Zakon o ohranitvi mase''' pravi, da se masa v izoliranem sistemu ne ustvarja in ne izginja. Pri toku tekočin in plinov to pomeni, da se masa ohranja, lahko pa prehaja skozi meje obravnavanega območja.

=== Stacionarni tok skozi cev ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov, odtokov ali izgub je masni pretok na vseh presekih enak: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Ker velja &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt;, dobimo '''kontinuitetno enačbo''': &lt;math&gt;\rho_1 S_1 v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Če je gostota konstantna, na primer pri nestisljivi tekočini, se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{S_1v_1=S_2v_2}&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok &lt;math&gt;\phi_V=Sv&lt;/math&gt;, velja tudi: &lt;math&gt;\phi_{V,1}=\phi_{V,2}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se pri zožitvi cevi hitrost toka poveča, pri razširitvi pa zmanjša, če je prostorninski pretok konstanten. Pri plinih se gostota lahko spreminja zaradi sprememb tlaka in temperature, zato je praviloma treba uporabiti kontinuitetno enačbo, ki upošteva gostoto.

=== Cevi z več vhodi in izhodi ===
Pri stacionarnem toku skozi sistem z več vhodi in izhodi je vsota masnih pretokov na vhodih enaka vsoti masnih pretokov na izhodih: &lt;math&gt;\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}=\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;. Ta zveza velja, če se masa v obravnavanem območju ne kopiči in ni drugih virov ali ponorov mase.

=== Nestacionarni tok ===
Pri nestacionarnem toku se lahko masa v obravnavanem območju s časom spreminja. Za '''kontrolni volumen''' velja splošna bilanca mase: &lt;math&gt;\frac {dm_{\mathrm{CV}}} {dt}
=\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}
-
\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;.

Pri tem je &lt;math&gt;m_{\mathrm{CV}}&lt;/math&gt; masa v kontrolnem volumnu.

* Če je skupni dotok večji od skupnega odtoka, se masa v kontrolnem volumnu povečuje.
* Če je skupni odtok večji od skupnega dotoka, se masa zmanjšuje.
* Če sta dotok in odtok enaka, masa v kontrolnem volumnu ostaja konstantna.

Kontinuitetna enačba je matematični zapis zakona o ohranitvi mase za tok tekočin in plinov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Diferencialna oblika ohranitve mase in merjenje masnega pretoka ==
Za zvezno porazdeljeno tekočino zapišemo zakon o ohranitvi mase v diferencialni obliki: &lt;math&gt;{
\frac{\partial \rho}{\partial t}
+\nabla\cdot(\rho\mathbf v)=0}&lt;/math&gt;. Prvi člen opisuje časovno spreminjanje gostote v posamezni točki, drugi pa neto prenos mase zaradi toka tekočine.

Pri nestisljivi tekočini s konstantno gostoto se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{\nabla\cdot\mathbf v=0}&lt;/math&gt;. To je splošni zapis zakona o ohranitvi mase. Enačbi  &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2&lt;/math&gt; sta poenostavitvi za tok skozi presek oziroma cev.

Masni pretok lahko določimo neposredno ali posredno:

* '''Posredno merjenje:''' Izmerimo prostorninski pretok in gostoto, nato pa izračunamo masni pretok: &lt;math&gt;\phi_m=\rho\phi_v&lt;/math&gt;. Pri plinih moramo upoštevati temperaturo in tlak, pri katerih velja uporabljena gostota.
* '''Coriolisovi merilniki:''' Tekočina teče skozi nihajočo merilno cev. Tok spremeni njeno nihanje oziroma povzroči fazni zamik, ki je povezan z masnim pretokom.
* '''Toplotni merilniki:''' Merijo odvajanje toplote z ogretega tipala zaradi toka ali prenos toplote v tok. Merilni signal je odvisen tudi od lastnosti plina in zasnove merilne naprave.

Pri posrednem izračunu se merilni napaki prostorninskega pretoka in gostote preneseta v izračun masnega pretoka. Zato je pomembno, da gostota ustreza pogojem, pri katerih merimo prostorninski pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.endress.com/en/field-instruments-overview/flow-measurement-product-overview&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>ojirjj82jh63qpw8j6mrpchdyji5zk7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762787</id>
      <parentid>6762786</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:36:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11886" sha1="bg67c74gp7m1ugwaegybw0y6ovfj83p" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\phi_V&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\phi_V=\frac{\phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\phi_v=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Masni pretok pri plinih ==
Pri plinih je treba upoštevati, da se '''gostota spreminja s tlakom in temperaturo'''. Osnovna enačba za masni pretok še vedno velja, vendar moramo uporabiti gostoto plina pri obravnavanih pogojih: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\rho\phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Gostota idealnega plina ===
Za idealni plin velja enačba stanja: &lt;math&gt;pV=nR_uT&lt;/math&gt;.

Gostoto idealnega plina lahko izrazimo kot: &lt;math&gt;{\rho=\frac{pM}{R_uT}}&lt;/math&gt;.

Z uporabo specifične plinske konstante &lt;math&gt;R_s=R_u/M&lt;/math&gt; dobimo tudi: &lt;math&gt;{\rho=\frac{p}{R_sT}}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — absolutni tlak v paskalih (Pa),
* &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; — absolutna temperatura v kelvinih (K),
* &lt;math&gt;M&lt;/math&gt; — molska masa plina ,
* &lt;math&gt;R_u&lt;/math&gt; — splošna plinska konstanta, približno &lt;math&gt;(8{,}314\ \mathrm{J/(molK)}&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;R_s&lt;/math&gt; — specifična plinska konstanta obravnavanega plina &lt;math&gt;(\mathrm{J/(kgK)})&lt;/math&gt;.

Če poznamo prostorninski pretok pri določenem tlaku in temperaturi, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{pM}{R_uT}\phi_V}&lt;/math&gt;,

oziroma: &lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}\phi_V}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok plina je odvisen od podanih pogojev, zato mora biti jasno, ali gre za dejanski prostorninski pretok pri delovnem tlaku in temperaturi ali za pretok, preračunan na referenčne oziroma standardne pogoje.

=== Pretok plina skozi cev ===
Če so tlak, temperatura in hitrost po prečnem prerezu približno enakomerni, združimo enačbo za gostoto idealnega plina in enačbo za masni pretok: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv=\frac{pM}{R_uT}Sv}&lt;/math&gt;,

oziroma:&lt;math&gt;{\phi_m=\frac{p}{R_sT}Sv}&lt;/math&gt;.

Pri izračunu moramo uporabljati skladne enote, na primer tlak &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; v Pa, temperaturo &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; v K, površino prereza &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; v m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in hitrost &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; v &lt;math&gt;m/s&lt;/math&gt;.

=== Kontinuitetna enačba pri plinih ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov ali odtokov in brez kopičenja mase se masni pretok ohranja: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Zato velja: &lt;math&gt;{\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2}&lt;/math&gt;. Ker se gostota plina lahko spreminja, enačbe praviloma ne smemo poenostaviti v &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;.

Če poznamo tlak in temperaturo v obeh odsekih cevi ter predpostavimo, da se plin obnaša idealno, gostoto izrazimo z enačbo stanja: &lt;math&gt;=\frac{p_1M}{R_uT_1}S_1v_1=\frac{p_2M}{R_uT_2}S_2v_2&lt;/math&gt;.

Za isti plin se faktor &lt;math&gt;M/R_u&lt;/math&gt; pokrajša, zato dobimo: &lt;math&gt;\frac{p_1S_1v_1}{T_1}=\frac{p_2S_2v_2}{T_2}&lt;/math&gt;

Pri toku plina se lahko ob spremembi preseka spreminjajo hitrost, tlak, temperatura in gostota. '''Masni pretok pa ostane enak''', če ni dotokov, odtokov ali kopičenja mase.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in ohranitev mase ==
'''Zakon o ohranitvi mase''' pravi, da se masa v izoliranem sistemu ne ustvarja in ne izginja. Pri toku tekočin in plinov to pomeni, da se masa ohranja, lahko pa prehaja skozi meje obravnavanega območja.

=== Stacionarni tok skozi cev ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov, odtokov ali izgub je masni pretok na vseh presekih enak: &lt;math&gt;{\phi_{m,1}=\phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Ker velja &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt;, dobimo '''kontinuitetno enačbo''': &lt;math&gt;\rho_1 S_1 v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Če je gostota konstantna, na primer pri nestisljivi tekočini, se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{S_1v_1=S_2v_2}&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok &lt;math&gt;\phi_V=Sv&lt;/math&gt;, velja tudi: &lt;math&gt;\phi_{V,1}=\phi_{V,2}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se pri zožitvi cevi hitrost toka poveča, pri razširitvi pa zmanjša, če je prostorninski pretok konstanten. Pri plinih se gostota lahko spreminja zaradi sprememb tlaka in temperature, zato je praviloma treba uporabiti kontinuitetno enačbo, ki upošteva gostoto.

=== Cevi z več vhodi in izhodi ===
Pri stacionarnem toku skozi sistem z več vhodi in izhodi je vsota masnih pretokov na vhodih enaka vsoti masnih pretokov na izhodih: &lt;math&gt;\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}=\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;. Ta zveza velja, če se masa v obravnavanem območju ne kopiči in ni drugih virov ali ponorov mase.

=== Nestacionarni tok ===
Pri nestacionarnem toku se lahko masa v obravnavanem območju s časom spreminja. Za '''kontrolni volumen''' velja splošna bilanca mase: &lt;math&gt;\frac {dm_{\mathrm{CV}}} {dt}
=\sum \phi_{m,\mathrm{vhod}}
-
\sum \phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;.

Pri tem je &lt;math&gt;m_{\mathrm{CV}}&lt;/math&gt; masa v kontrolnem volumnu.

* Če je skupni dotok večji od skupnega odtoka, se masa v kontrolnem volumnu povečuje.
* Če je skupni odtok večji od skupnega dotoka, se masa zmanjšuje.
* Če sta dotok in odtok enaka, masa v kontrolnem volumnu ostaja konstantna.

Kontinuitetna enačba je matematični zapis zakona o ohranitvi mase za tok tekočin in plinov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Diferencialna oblika ohranitve mase in merjenje masnega pretoka ==
Za zvezno porazdeljeno tekočino zapišemo zakon o ohranitvi mase v diferencialni obliki: &lt;math&gt;{
\frac{\partial \rho}{\partial t}
+\nabla\cdot(\rho\mathbf v)=0}&lt;/math&gt;. Prvi člen opisuje časovno spreminjanje gostote v posamezni točki, drugi pa neto prenos mase zaradi toka tekočine.

Pri nestisljivi tekočini s konstantno gostoto se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{\nabla\cdot\mathbf v=0}&lt;/math&gt;. To je splošni zapis zakona o ohranitvi mase. Enačbi  &lt;math&gt;\phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2&lt;/math&gt; sta poenostavitvi za tok skozi presek oziroma cev.

Masni pretok lahko določimo neposredno ali posredno:

* '''Posredno merjenje:''' Izmerimo prostorninski pretok in gostoto, nato pa izračunamo masni pretok: &lt;math&gt;\phi_m=\rho\phi_v&lt;/math&gt;. Pri plinih moramo upoštevati temperaturo in tlak, pri katerih velja uporabljena gostota.
* '''Coriolisovi merilniki:''' Tekočina teče skozi nihajočo merilno cev. Tok spremeni njeno nihanje oziroma povzroči fazni zamik, ki je povezan z masnim pretokom.
* '''Toplotni merilniki:''' Merijo odvajanje toplote z ogretega tipala zaradi toka ali prenos toplote v tok. Merilni signal je odvisen tudi od lastnosti plina in zasnove merilne naprave.

Pri posrednem izračunu se merilni napaki prostorninskega pretoka in gostote preneseta v izračun masnega pretoka. Zato je pomembno, da gostota ustreza pogojem, pri katerih merimo prostorninski pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.endress.com/en/field-instruments-overview/flow-measurement-product-overview&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>bg67c74gp7m1ugwaegybw0y6ovfj83p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762791</id>
      <parentid>6762787</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:51:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Niko Petrič</username>
        <id>261163</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11886" sha1="qa6si124fv569155mk90juifi6ac0vo" xml:space="preserve">'''Masni pretok''' pove, kolikšna masa snovi preteče skozi izbrani presek v določeni časovni enoti. Označimo ga z grško črko fi, &lt;math&gt;\phi_m&lt;/math&gt;, prostorninski pretok pa z &lt;math&gt;\phi_v&lt;/math&gt;. Povprečni masni pretok je razmerje med spremembo mase &lt;math&gt;\Delta m&lt;/math&gt; in časovnim intervalom &lt;math&gt;\Delta t&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;{\Phi_m=\frac{\Delta m}{\Delta t}}&lt;/math&gt;. Trenutni masni pretok opišemo z odvodom mase po času: &lt;math&gt;{\Phi_m=\frac{\mathrm{d}m}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Osnovna enota masnega pretoka v mednarodnem sistemu enot (SI) je kilogram na sekundo &lt;math&gt;{[\Phi_m]=\mathrm{kg/s}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;https://www1.grc.nasa.gov/beginners-guide-to-aeronautics/mass-flow-rate/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.grc.nasa.gov/WWW/BGH/mflow.html&lt;/ref&gt;

== Gostota in povezava med masnim ter prostorninskim pretokom ==
'''Gostota''' &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; je fizikalna količina, ki pove, kolikšna masa snovi je v enoti prostornine. Izračunamo jo kot razmerje med maso &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; in prostornino &lt;math&gt;V&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\rho=\frac{m}{V}}&lt;/math&gt;. '''Prostorninski pretok''' &lt;math&gt;\Phi_V&lt;/math&gt; pove, kolikšna prostornina snovi preteče skozi izbrani presek v časovni enoti. Trenutni prostorninski pretok zapišemo kot: &lt;math&gt;{\Phi_V=\frac{\mathrm{d}V}{\mathrm{d}t}}&lt;/math&gt;. Masni in prostorninski pretok sta povezana prek gostote. Ker velja &lt;math&gt;m=\rho V&lt;/math&gt;, lahko ob konstantni gostoti zapišemo: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho\Phi_V}&lt;/math&gt;. Iz te zveze izrazimo tudi prostorninski pretok: &lt;math&gt;{\Phi_V=\frac{\Phi_m}{\rho}}&lt;/math&gt;. Zvezi veljata, kadar je gostota konstantna. Če se gostota spreminja, je treba upoštevati njeno vrednost na ustreznem mestu in ob ustreznem času.

'''Preverjanje enot'''

Če preverimo še enote v zgornjem izrazu, dobimo enoto &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, ki je osnovna enota za masni pretok.

'''Opomba pri plinih:''' Gostota plina je odvisna predvsem od tlaka in temperature, zato je treba pri izračunih uporabiti gostoto pri ustreznih pogojih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;https://openstax.org/books/college-physics-ap-courses/pages/12-section-summary&lt;/ref&gt;

== Masni pretok skozi cev ==
Če sta gostota tekočine ali plina in hitrost toka po prečnem prerezu približno enakomerni, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho S v}&lt;/math&gt;.

Pri tem pomenijo:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — gostota tekočine ali plina &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; — površina prečnega prereza cevi &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; — povprečna komponenta hitrosti toka, pravokotna na presek &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok enak produktu površine prečnega prereza in povprečne pravokotne hitrosti, &lt;math&gt;\Phi_V=Sv&lt;/math&gt;

lahko masni pretok izrazimo tudi kot: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho Sv=\rho\Phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Masni pretok skozi krožno cev ===
Za krožno cev s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; oziroma premerom &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; je površina prečnega prereza: &lt;math&gt;S=\pi r^2=\frac{\pi d^2}{4}&lt;/math&gt;. Če to vstavimo v enačbo za masni pretok, dobimo: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho\pi r^2v}&lt;/math&gt;, oziroma z uporabo premera cevi: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho\frac{\pi d^2}{4}v}&lt;/math&gt;. V teh enačbah je &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; povprečna hitrost toka, gostota &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; pa mora ustrezati pogojem, pri katerih tok obravnavamo. Enačbe veljajo ob predpostavki približno enakomerne gostote in ustrezno povprečene hitrosti po preseku. Če preverimo enote, dobimo &lt;math&gt;\frac{\mathrm{kg}}{\mathrm{s}}&lt;/math&gt;, kar je osnovna enota za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Masni pretok pri plinih ==
Pri plinih je treba upoštevati, da se '''gostota spreminja s tlakom in temperaturo'''. Osnovna enačba za masni pretok še vedno velja, vendar moramo uporabiti gostoto plina pri obravnavanih pogojih: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho Sv=\rho\Phi_V}&lt;/math&gt;.

=== Gostota idealnega plina ===
Za idealni plin velja enačba stanja: &lt;math&gt;pV=nR_uT&lt;/math&gt;.

Gostoto idealnega plina lahko izrazimo kot: &lt;math&gt;{\rho=\frac{pM}{R_uT}}&lt;/math&gt;.

Z uporabo specifične plinske konstante &lt;math&gt;R_s=R_u/M&lt;/math&gt; dobimo tudi: &lt;math&gt;{\rho=\frac{p}{R_sT}}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; — absolutni tlak v paskalih (Pa),
* &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; — absolutna temperatura v kelvinih (K),
* &lt;math&gt;M&lt;/math&gt; — molska masa plina ,
* &lt;math&gt;R_u&lt;/math&gt; — splošna plinska konstanta, približno &lt;math&gt;(8{,}314\ \mathrm{J/(molK)}&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;R_s&lt;/math&gt; — specifična plinska konstanta obravnavanega plina &lt;math&gt;(\mathrm{J/(kgK)})&lt;/math&gt;.

Če poznamo prostorninski pretok pri določenem tlaku in temperaturi, masni pretok izračunamo po enačbi: &lt;math&gt;{\Phi_m=\frac{pM}{R_uT}\Phi_V}&lt;/math&gt;,

oziroma: &lt;math&gt;{\Phi_m=\frac{p}{R_sT}\Phi_V}&lt;/math&gt;.

Prostorninski pretok plina je odvisen od podanih pogojev, zato mora biti jasno, ali gre za dejanski prostorninski pretok pri delovnem tlaku in temperaturi ali za pretok, preračunan na referenčne oziroma standardne pogoje.

=== Pretok plina skozi cev ===
Če so tlak, temperatura in hitrost po prečnem prerezu približno enakomerni, združimo enačbo za gostoto idealnega plina in enačbo za masni pretok: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho Sv=\frac{pM}{R_uT}Sv}&lt;/math&gt;,

oziroma:&lt;math&gt;{\Phi_m=\frac{p}{R_sT}Sv}&lt;/math&gt;.

Pri izračunu moramo uporabljati skladne enote, na primer tlak &lt;math&gt;p&lt;/math&gt; v Pa, temperaturo &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; v K, površino prereza &lt;math&gt;S&lt;/math&gt; v m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in hitrost &lt;math&gt;v&lt;/math&gt; v &lt;math&gt;m/s&lt;/math&gt;.

=== Kontinuitetna enačba pri plinih ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov ali odtokov in brez kopičenja mase se masni pretok ohranja: &lt;math&gt;{\Phi_{m,1}=\Phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Zato velja: &lt;math&gt;{\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2}&lt;/math&gt;. Ker se gostota plina lahko spreminja, enačbe praviloma ne smemo poenostaviti v &lt;math&gt;S_1v_1=S_2v_2&lt;/math&gt;.

Če poznamo tlak in temperaturo v obeh odsekih cevi ter predpostavimo, da se plin obnaša idealno, gostoto izrazimo z enačbo stanja: &lt;math&gt;=\frac{p_1M}{R_uT_1}S_1v_1=\frac{p_2M}{R_uT_2}S_2v_2&lt;/math&gt;.

Za isti plin se faktor &lt;math&gt;M/R_u&lt;/math&gt; pokrajša, zato dobimo: &lt;math&gt;\frac{p_1S_1v_1}{T_1}=\frac{p_2S_2v_2}{T_2}&lt;/math&gt;

Pri toku plina se lahko ob spremembi preseka spreminjajo hitrost, tlak, temperatura in gostota. '''Masni pretok pa ostane enak''', če ni dotokov, odtokov ali kopičenja mase.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Neenakomeren pretok ==
Hitrost toka in gostota snovi po prečnem prerezu nista vedno enakomerni. V takem primeru masnega pretoka ne moremo izračunati zgolj kot produkt gostote, površine prereza in povprečne hitrosti, temveč uporabimo '''površinski integral''': &lt;math&gt;{\Phi_m=\int_S \rho\mathbf v\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Pri tem so:

* &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; — lokalna gostota snovi &lt;math&gt;(\mathrm{kg/m^3})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf v&lt;/math&gt; — lokalni vektor hitrosti &lt;math&gt;(\mathrm{m/s})&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\mathbf n&lt;/math&gt; — enotski vektor normale na površino,
* &lt;math&gt;\mathrm dA&lt;/math&gt; — diferencialni element površine &lt;math&gt;(\mathrm{m^2})&lt;/math&gt;.

Skalarni produkt &lt;math&gt;\mathbf v\cdot\mathbf n&lt;/math&gt; določa komponento hitrosti, ki je pravokotna na površino in prispeva k pretoku skozi presek. Če označimo to komponento z &lt;math&gt;v_n&lt;/math&gt;, lahko enačbo zapišemo tudi v obliki: &lt;math&gt;\Phi_m=\int_S \rho v_n\mathrm dS&lt;/math&gt;.

=== Gostota masnega toka ===
'''Gostota masnega toka''' oziroma '''masni fluks''' je vektorska fizikalna količina, ki opisuje smer in velikost masnega toka skozi enoto površine. Označimo jo z &lt;math&gt;\mathbf j_m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;{\mathbf j_m=\rho\mathbf v}&lt;/math&gt;. Njena enota v sistemu SI je &lt;math&gt;[\mathbf j_m]=\mathrm{\frac{kg}{m^2s}}&lt;/math&gt;.

Masni pretok skozi izbrano površino dobimo s površinskim integralom gostote masnega toka po tej površini: &lt;math&gt;{\Phi_m=\int_S\mathbf j_m\cdot\mathbf n\mathrm dS}&lt;/math&gt;.

Če sta gostota in pravokotna komponenta hitrosti po celotnem preseku konstantni, se integral poenostavi v: &lt;math&gt;{\Phi_m=\rho Sv}&lt;/math&gt;

Ta izraz je torej poseben primer splošne integralne enačbe za masni pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Kontinuitetna enačba in ohranitev mase ==
'''Zakon o ohranitvi mase''' pravi, da se masa v izoliranem sistemu ne ustvarja in ne izginja. Pri toku tekočin in plinov to pomeni, da se masa ohranja, lahko pa prehaja skozi meje obravnavanega območja.

=== Stacionarni tok skozi cev ===
Pri stacionarnem toku skozi cev brez stranskih dotokov, odtokov ali izgub je masni pretok na vseh presekih enak: &lt;math&gt;{\Phi_{m,1}=\Phi_{m,2}}&lt;/math&gt;.

Ker velja &lt;math&gt;\Phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt;, dobimo '''kontinuitetno enačbo''': &lt;math&gt;\rho_1 S_1 v_1=\rho_2 S_2 v_2&lt;/math&gt;.

Če je gostota konstantna, na primer pri nestisljivi tekočini, se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{S_1v_1=S_2v_2}&lt;/math&gt;.

Ker je prostorninski pretok &lt;math&gt;\Phi_V=Sv&lt;/math&gt;, velja tudi: &lt;math&gt;\Phi_{V,1}=\Phi_{V,2}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se pri zožitvi cevi hitrost toka poveča, pri razširitvi pa zmanjša, če je prostorninski pretok konstanten. Pri plinih se gostota lahko spreminja zaradi sprememb tlaka in temperature, zato je praviloma treba uporabiti kontinuitetno enačbo, ki upošteva gostoto.

=== Cevi z več vhodi in izhodi ===
Pri stacionarnem toku skozi sistem z več vhodi in izhodi je vsota masnih pretokov na vhodih enaka vsoti masnih pretokov na izhodih: &lt;math&gt;\sum \Phi_{m,\mathrm{vhod}}=\sum \Phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;. Ta zveza velja, če se masa v obravnavanem območju ne kopiči in ni drugih virov ali ponorov mase.

=== Nestacionarni tok ===
Pri nestacionarnem toku se lahko masa v obravnavanem območju s časom spreminja. Za '''kontrolni volumen''' velja splošna bilanca mase: &lt;math&gt;\frac {dm_{\mathrm{CV}}} {dt}
=\sum \Phi_{m,\mathrm{vhod}}
-
\sum \Phi_{m,\mathrm{izhod}}&lt;/math&gt;.

Pri tem je &lt;math&gt;m_{\mathrm{CV}}&lt;/math&gt; masa v kontrolnem volumnu.

* Če je skupni dotok večji od skupnega odtoka, se masa v kontrolnem volumnu povečuje.
* Če je skupni odtok večji od skupnega dotoka, se masa zmanjšuje.
* Če sta dotok in odtok enaka, masa v kontrolnem volumnu ostaja konstantna.

Kontinuitetna enačba je matematični zapis zakona o ohranitvi mase za tok tekočin in plinov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Diferencialna oblika ohranitve mase in merjenje masnega pretoka ==
Za zvezno porazdeljeno tekočino zapišemo zakon o ohranitvi mase v diferencialni obliki: &lt;math&gt;{
\frac{\partial \rho}{\partial t}
+\nabla\cdot(\rho\mathbf v)=0}&lt;/math&gt;. Prvi člen opisuje časovno spreminjanje gostote v posamezni točki, drugi pa neto prenos mase zaradi toka tekočine.

Pri nestisljivi tekočini s konstantno gostoto se enačba poenostavi v: &lt;math&gt;{\nabla\cdot\mathbf v=0}&lt;/math&gt;. To je splošni zapis zakona o ohranitvi mase. Enačbi  &lt;math&gt;\Phi_m=\rho Sv&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\rho_1S_1v_1=\rho_2S_2v_2&lt;/math&gt; sta poenostavitvi za tok skozi presek oziroma cev.

Masni pretok lahko določimo neposredno ali posredno:

* '''Posredno merjenje:''' Izmerimo prostorninski pretok in gostoto, nato pa izračunamo masni pretok: &lt;math&gt;\phi_m=\rho\phi_v&lt;/math&gt;. Pri plinih moramo upoštevati temperaturo in tlak, pri katerih velja uporabljena gostota.
* '''Coriolisovi merilniki:''' Tekočina teče skozi nihajočo merilno cev. Tok spremeni njeno nihanje oziroma povzroči fazni zamik, ki je povezan z masnim pretokom.
* '''Toplotni merilniki:''' Merijo odvajanje toplote z ogretega tipala zaradi toka ali prenos toplote v tok. Merilni signal je odvisen tudi od lastnosti plina in zasnove merilne naprave.

Pri posrednem izračunu se merilni napaki prostorninskega pretoka in gostote preneseta v izračun masnega pretoka. Zato je pomembno, da gostota ustreza pogojem, pri katerih merimo prostorninski pretok.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.endress.com/en/field-instruments-overview/flow-measurement-product-overview&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[prostorninski pretok]]

== Sklici ==
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fizikalne količine]]
[[Kategorija:Mehanika tekočin]]</text>
      <sha1>qa6si124fv569155mk90juifi6ac0vo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizbona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16851</id>
    <revision>
      <id>6762649</id>
      <parentid>6733087</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:26:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg</comment>
      <origin>6762649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65653" sha1="aemj1te01o6cfa2r67wbk7sdh2mmfz0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Lizbona
| native_name             = Lisboa
| other_name              = 
| settlement_type         = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
&lt;!-- images, nickname, motto --&gt;
| image_skyline           = Montagem de Lisboa.png
| image_caption           = V smeri ure: Avenida da Liberdade in park Edvarda VII., pogled iz Praça do Comércio z [[Alfama|Alfamo]] v ozadju, [[Lizbonska stolnica]] iz [[grad São Jorge|gradu São Jorge]], [[stolp Belém]] in [[Parque das Nações]] in [[most Vasco da Gama]].
| image_size              = 290px
| image_flag              = Lisboa.PNG
| image_shield            = Crest of Lisboa.png
| motto                   = ''Muito Nobre e Sempre Leal''&lt;br&gt;(Zelo aristokratsko in vedno zvesto)
| nickname                = ''Cidade das Sete Colinas'' (mesto sedmih gričev) &lt;br&gt; ''Rainha do Mar'' (kraljica morja) &lt;br&gt; ''A Cidade da Luz'' (mesto svetlobe)
| etymology               = ''Lisboa'', [[portugalščina]] izpeljanka iz latinščine ''Ulyssippo'' po [[Odisej|Ulyssesu]]; in/ali rimski ''Olissipona'', za ime reke Tajo
&lt;!-- location --&gt;
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = Portugalska
| subdivision_type1       = Metro
| subdivision_name1       = Lizbonsko metropolitansko območje
| subdivision_type3       = Okrožje
| subdivision_name3       = Lizbona
| subdivision_type4       = Zgodovinska province 
| subdivision_name4       = Estremadura
| parts_type              = Župnija
| parts_style             = fara
| p1                      = 
&lt;!-- maps and coordinates --&gt;
| image_map               = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Portugalska#Evropa
| pushpin_map_caption     = Lega znotraj Portugalske, Lega v Evropi
|pushpin_relief=1
| coordinates             = {{coord|38.7252668|-9.1500193|format=dms|type:city(500000)_region:PR|display=inline,title}}
| coordinates_footnotes   = 
|latd=38 |latm=43 |lats=52|latNS=N
|longd=9 |longm=15 |longs=00|longEW=W

&lt;!-- government type, leaders --&gt;
| leader_title            = 
| leader_name             = 
| leader_title1           = 
| leader_name1            = 
| government_type         = Lokalna uprava
| governing_body          = Concelho/Câmara Municipal
&lt;!-- established --&gt;
| established_title       = Naselje
| established_date        = ok. 1200 šr. n. št.
| established_title1      = Rimski [[Olissipo]]
| established_date1       = ok. 138 pr. n. št.
| established_title2      = Vladanje Mavrov
| established_date2       = 711 
| established_title3      = Obleganje Lizbone
| established_date3       = 1147 
| established_title4 = Glavno mesto
| established_date4  = 1256
&lt;!-- area --&gt;
| area_footnotes          = 
| area_total_km2          = 100,05
| area_total_sq_mi        = 
| area_land_sq_mi         = 
| area_water_sq_mi        = 
| area_metro_km2     = 3015,24
&lt;!-- elevation --&gt;
| elevation_footnotes     = 
| elevation_m             = 2
&lt;!-- population --&gt;
| population_as_of        = 2022
| population_footnotes    = 
| population_total        = 548.703&lt;ref name=&quot;INE&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0008272&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2|title=Statistics Portugal - Web Portal|website=www.ine.pt|accessdate=18 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_metro   = 2.899.670&lt;ref name=&quot;INEpt&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0008272&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2|title=Statistics Portugal - Web Portal|website=www.ine.pt|accessdate=18 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = Lisboeta&lt;br&gt;Olissiponense&lt;br/&gt;Alfacinha &lt;small&gt;(colloquial)&lt;/small&gt;
&lt;!-- time zone(s) --&gt;
| timezone1               = [[Western European Time|WET]]
| utc_offset1             = ±00:00{{!}}UTC
| timezone1_DST           = [[Western European Summer Time|WEST]]
| utc_offset1_DST         = +1
&lt;!-- postal codes, area code --&gt;
| postal_code_type        = Postal zone
| postal_code             = 1149-014 Lisboa
| area_code_type          =  
| area_code               = (+351) 21 XXX-XXXX
| geocode                 = 
| iso_code                = 
| blank_name             =
| blank_info             =
| blank1_name             = zavetnik
| blank1_info             = Vincent iz Zaragoze in Anton Lizbonski
| blank2_name             = 
| blank2_info             = 
| blank3_name             = praznik
| blank3_info             = 13. junij (dan sv. Antona)
&lt;!-- website, footnotes --&gt;
| website                 = http://www.cm-lisboa.pt/|cm-lisboa.pt
| footnotes               = 
}}

'''Lizbóna''' ({{langx|pt|Lisboa}}) je [[glavno mesto]] in največje mesto na [[Portugalska|Portugalskem]]. Število prebivalcev je 505.526 v upravnih mejah na ozemlju 100,05 km²,&lt;ref name=dgt&gt;{{navedi splet |url=http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |title=Áreas das freguesias, concelhos, distritos e país |access-date=5 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |archive-date=5 November 2018 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; medtem ko ima t. i. Velika Lizbona (''Grande Lisboa'') okoli 2,2 milijona in je po velikosti 11. naseljeno mestno območje v Evropski uniji.&lt;ref name=World_Urban_Areas&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia: World Urban Areas], 2017&lt;/ref&gt; Okoli 3 milijone ljudi živi v [[Lizbonsko metropolitansko območje|metropolitanskem območju Lizbone]], vključno s portugalsko riviero (kar predstavlja približno 27 % prebivalstva države).&lt;ref name=&quot;DdR&quot;&gt;[http://dre.pt/pdf1s/2013/09/17600/0568805724.pdf Diário da República, 1.ª série — N.º 176 — 12 de setembro de 2013] – Assembly of the Republic (Portugal), 2013&lt;/ref&gt; To je najbolj zahodno glavno mesto na celinski Evropi in edino ob obali [[Atlantik]]a. Lizbona leži na zahodnem delu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] ob izlivu reke [[Tajo]] v Atlantski ocean. Najzahodnejša točka kontinentalne Evrope, ki je znana kot [[Cabo da Roca]], se nahaja na širšem območju mesta v gričevju [[Sintra]].

Lizbona je priznana kot globalno mesto na alfa ravni zaradi svojega pomena financ, trgovine, medijev, zabave, umetnosti, mednarodne trgovine, izobraževanje in turizme&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The World According to GaWC 2010|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html|publisher=Globalization and World Cities Research Network|accessdate=23 November 2012|archive-date=2012-05-24|archive-url=https://archive.today/20120524193101/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Je edino portugalsko mesto, poleg Porta, ki je priznano kot globalno mesto. Je eno glavnih gospodarskih središč na celini, z rastočim finančnim sektorjem in eno od največjih pristanišč za kontejnerje na atlantski obali Evrope&lt;ref&gt;[http://www.garraioak.ejgv.euskadi.net/r41-430/es/contenidos/informacion/2935/es_4078/adjuntos/7_avanceplan.pdf &quot;Avance del Plan Territorial Sectorial de la Red Intermodal y Logística del Transporte de la Comunidad Autónoma del País Vasco&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130908215439/http://www.garraioak.ejgv.euskadi.net/r41-430/es/contenidos/informacion/2935/es_4078/adjuntos/7_avanceplan.pdf |date=2013-09-08 }} – Eusko Jaurlaritza – Gobierno Vasco&lt;/ref&gt;. Poleg tega je leta 2018 letališče Humberto Delgado postreglo 29 milijonov potnikov, saj je bilo najbolj obremenjeno letališče na Portugalskem, tretje najbolj obremenjeno na Iberskem polotoku in 20. najbolj obremenjeno v Evropi, ima avtocestno omrežje in hitri železniški sistem Alfa Pendular. Povezuje glavna mesta Portugalske (kot so [[Braga]], [[Porto]] in [[Coimbra]]) z Lizbono. Mesto je deveto najbolj obiskano mesto v južni Evropi, po Rimu, Carigradu, Barceloni, Milanu, Benetkah, Madridu, Firencah in Atenah, v letu 2017 jo je obiskalo 3.320.300 turistov&lt;ref&gt;[http://go.euromonitor.com/Top_100_City_Destinations_WTM_Form_Download.html &quot;Euromonitor International's Top 100 City Destinations Ranking&quot;]&lt;/ref&gt;. Lizbonska regija prispeva z višjim BDP na prebivalca kot katera koli druga regija na Portugalskem. Njen BDP znaša 96,3 milijarde USD, torej 32.434 USD na prebivalca&lt;ref&gt;https://www.brookings.edu/research/global-metro-monitor/&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pricewater&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/Content/Detail.asp?ReleaseID=3421&amp;NewsAreaID=2 |title=Global city GDP rankings 2008–2025 |publisher=Pricewaterhouse Coopers |accessdate=16 December 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110513194342/https://www.ukmediacentre.pwc.com/Content/Detail.asp?ReleaseID=3421&amp;NewsAreaID=2 |archivedate=13 May 2011 }}&lt;/ref&gt;. Mesto zavzema 40. mesto glede najvišje bruto plače na svetu&lt;ref&gt;[http://www.citymayors.com/economics/richest-cities-world.html &quot;Ranking: The richest cities in the world&quot;] – City Mayors.com&lt;/ref&gt;. Večina sedežev multinacionalnih korporacij na Portugalskem je na območju Lizbone. Je tudi politično središče države, kot sedež vlade in rezidenta voditelja države.

Lizbona je eno najstarejših mest na svetu in eno najstarejših v Zahodni Evropi, ki je nastala stoletja pred drugimi sodobnimi evropskimi prestolnicami, kot so London, Pariz in Rim. [[Julij Cezar]] je naredil občino Felicitas Julia in ji dodal ime [[Olisipo]]. Vladala ji je vrsta germanskih plemen od 5. stoletja, ko so jo v 8. stoletju zajeli [[Mavri]]. Leta 1147 so jo [[križarji]] pod vodstvom Afonsa Henriquesa ponovno osvojili in od takrat je bilo glavno politično, gospodarsko in kulturno središče Portugalske.

== Etimologija ==
Ime ''Lizbona'' je morda izpeljano iz protokeltskega ali keltskega ''Olisippo'', ''Lissoppo'' ali podobnega imena, ki so ga druga gostujoča ljudstva, kot so stari [[Feničani]], [[Grki]] in [[Rimljani]], ustrezno prilagodila, kot je predrimsko ime za reko [[Tajo]], ''Lisso'' ali ''Lucio''. Klasični avtorji, ki so pisali v latinščini in grščini, vključno s [[Strabon]]om, [[Gaj Julij Solin|Solinom]] in [[Marcijan Kapela|Marcijanom Kapelo]],&lt;ref name=&quot;BostockRiley2015&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Pliny the Elder |editor1=John Bostock |editor2=H.T. Riley |title=Pliny the Elder: The Natural History Book IV |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D4%3Achapter%3D35 |date=21 May 2015 |isbn=978-1-4725-2101-9 |chapter=35, note 22 |publisher=Bloomsbury |quote=Now Lisbon. Both Strabo, Solinus, and Martianus Capella make mention of a story that Ulysses came to Spain and founded this city. |access-date=4 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170428213942/http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.02.0137%3Abook%3D4%3Achapter%3D35 |archive-date=28 April 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;StahlBurge1992&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=William Harris Stahl |author2=E. L. Burge |author3=Richard Johnson |title=Martianus Capella and the Seven Liberal Arts: The Marriage of Philology and Mercury |url=https://books.google.com/books?id=nZ-Z9eI6dXwC&amp;pg=PA233 |volume=II |date=June 1992 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-09636-2 |page=233 |access-date=4 September 2019 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207052743/https://books.google.com/books?id=nZ-Z9eI6dXwC&amp;pg=PA233 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; so se sklicevali na priljubljene legende, da je mesto Lizbona ustanovil mitski junak [[Odisej]].&lt;ref name=&quot;DelmasPenn2012&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Adrien Delmas |author2=Nigel Penn |title=Written Culture in a Colonial Context: Africa and the Americas 1500–1900 |url=https://books.google.com/books?id=bd0yAQAAQBAJ&amp;pg=PA348 |date=20 January 2012 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-22524-4 |page=348 |access-date=29 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505085623/https://books.google.com/books?id=bd0yAQAAQBAJ&amp;pg=PA348 |archive-date=5 May 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ime ''Lizbona'' je v latinščini zapisal ''Ulyssippo'' geograf [[Pomponij Mela]], rojen v Hispaniji. [[Plinij starejši]] ga je kasneje imenoval ''Olisipo'', Grki pa ''Olisipo'' (Ὀλισσιπών) ali ''Olisipona'' (Ὀλισσιπόνα).&lt;ref&gt;{{citation |title=Dictionary of Greek and Roman Geography, illustrated by numerous engravings on wood |first=William |last=Smith |location=London, England |publisher=Walton and Maberly |year=1854}}&lt;/ref&gt;

Druga trditev, ki se ponavlja v literaturi je, da bi ime ''Lizbona'' lahko izsledili nazaj v feničanske čase, nanašajoč se na domnevni feničanski izraz ''Alis-Ubbo'', kar pomeni 'varen pristan' ali 'prijetno zatočišče'.&lt;ref name=&quot;History1780&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Various, compiled |title=An Universal History, From the Earliest Accounts to the Present Time |url=https://books.google.com/books?id=QCwIAAAAQAAJ&amp;pg=PA345 |year=1780 |page=345 |access-date=15 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161128231659/https://books.google.com/books?id=QCwIAAAAQAAJ&amp;pg=PA345 |archive-date=28 November 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FerreiraCabello1998&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Ferreira |first1=Emília |last2=Cabello |first2=Jorge |title=Lisbon |year=1998 |publisher=Casa Editrice Bonechi |isbn=978-88-8029-394-1 |page=3 |url=https://books.google.com/books?id=2rQH2oKbywUC&amp;pg=PA3 |language=en |access-date=11 March 2022 |archive-date=11 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311132743/https://books.google.com/books?id=2rQH2oKbywUC&amp;pg=PA3 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Čeprav sodobna arheološka izkopavanja kažejo na prisotnost Feničanov na tej lokaciji že od leta 1200 pr. n. št.,&lt;ref name=&quot;Whitfield2005&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Peter Whitfield |title=Cities of the World: A History in Maps |url=https://books.google.com/books?id=WS4jgVqnck8C&amp;pg=PA99 |year=2005 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-24725-3 |page=99 |access-date=15 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161128210437/https://books.google.com/books?id=WS4jgVqnck8C&amp;pg=PA99 |archive-date=28 November 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; ta ljudska etimologija »ni nikoli potrjena v starodavni klasični literaturi«.

Ime ''Lizbona'' se običajno skrajša kot ''LX'' ali ''Lx'', kar izvira iz zastarelega črkovanja Lizbone kot ''Lixbõa''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ciberduvidas.iscte-iul.pt/consultorio/perguntas/lx--lisboa/14867 |title=Lx., abreviatura de Lisboa - Ciberdúvidas da Língua Portuguesa |website=ciberduvidas.iscte-iul.pt |access-date=7 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404130124/https://ciberduvidas.iscte-iul.pt/consultorio/perguntas/lx--lisboa/14867 |archive-date=4 April 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Čeprav je staro črkovanje od takrat popolnoma opuščeno in je v nasprotju s sodobnimi jezikovnimi standardi, se okrajšava še vedno pogosto uporablja.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Lizbone}}
=== Izvor ===
[[File:Escavações no Claustro da Sé de Lisboa.jpg|thumb|left|Feničansko arheološko izkopavanje v križnem hodniku [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]]]]

V obdobju [[neolitik]]a so regijo poseljevala predkeltska plemena, ki so gradila verske in nagrobne spomenike, [[megalit]]e, [[dolmen]]e in [[menhir]]je, ki so še vedno ohranjeni na območjih na obrobju Lizbone.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Rodrigo Banha da Silva |title=A ocupação da idade do bronze final da Praça da Figueira (Lisboa): novos e velhos dados sobre os antecedentes da cidade de Lisboa |journal=Cira Arqueologia |date=September 2013 |issue=2, Tejo, palco de interação entre Indígenas e Fenícios |url=http://www.cm-vfxira.pt/files/3/documentos/2013091715584601248.pdf |series=Cira Arqueologia II |publisher=Museu da Rede Portuguesa de Museus |language=pt |access-date=21 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140621220603/http://www.cm-vfxira.pt/files/3/documentos/2013091715584601248.pdf |archive-date=21 June 2014}}&lt;/ref&gt; Indoevropski [[Kelti]] so vdrli v 1. tisočletju pred našim štetjem in se pomešali s predindoevropskim prebivalstvom, kar je povzročilo keltsko govoreča lokalna plemena, kot sta Cempsi ali Sefes.

Čeprav je znano, da prve utrdbe na hribu Castelo v Lizboni niso starejše od 2. stoletja pr. n. št., so nedavne arheološke najdbe pokazale, da so ljudje iz [[železna doba|železne dobe]] na tem mestu živeli od 8. do 6. stoletja pr. n. št. Ta avtohtona naselbina je vzdrževala komercialne odnose s Feničani, kar bi lahko pojasnilo nedavne najdbe feničanske keramike in drugih materialnih predmetov. Arheološka izkopavanja v bližini [[grad São Jorge|gradu São Jorge]] (''Castelo de São Jorge'') in [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] kažejo na prisotnost Feničanov na tej lokaciji že od leta 1200 pr. n. št. in z gotovostjo je mogoče trditi, da je na mestu stala feničanska trgovska postojanka&lt;ref name=&quot;Pilkington2013&quot;&gt;{{cite thesis |author1=Nathan Laughlin Pilkington |title=An Archaeological History of Carthaginian Imperialism |url=http://academiccommons.columbia.edu/item/ac:159452 |website=Academic Commons, Columbia.edu |publisher=Columbia University |access-date=19 August 2014 |page=170 |year=2013 |doi=10.7916/D80G3SCF |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903211757/http://academiccommons.columbia.edu/item/ac:159452 |archive-date=3 September 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; zdaj središče sedanjega mesta, na južnem pobočju Grajskega hriba. Zaščiteno pristanišče v izlivu reke Tajo je bilo idealno mesto za ibersko naselbino in bi zagotovilo varno pristanišče za raztovarjanje in oskrbo feničanskih ladij. Naselbina je bila pomembno središče komercialne trgovine s plemeni v notranjosti, saj je zagotavljala trg za dragocene kovine, sol in soljene ribe, ki so jih zbirali, ter za prodajo luzitanskih konj, znanih v antiki.

Po vztrajni legendi je bila lokacija poimenovana po mitskem Odiseju, ki je ustanovil mesto, ko je odplul proti zahodu do konca znanega sveta.

=== Rimska doba ===
{{glavni|Olisipo}}
[[File:CercaMouraTorreAlfama (cropped).JPG|thumb|right|Del ''Cerca Velha'' (starega obzidja), ki so ga prvotno zgradili Rimljani&lt;ref&gt;{{citation |url=https://www.publico.pt/2001/10/11/jornal/cerca-moura-de-lisboa-afinal-e-romana-162871 |title=Cerca Moura de Lisboa afinal é romana |date=11 October 2001 |publisher=publico.pt |work=Francisco Nieves |access-date=15 April 2018 |archive-date=5 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200805134705/https://www.publico.pt/2001/10/11/jornal/cerca-moura-de-lisboa-afinal-e-romana-162871 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;]]

Po porazu [[Hanibal]]a leta 202 pr. n. št. med [[punske vojne|punskimi vojnami]] so se Rimljani odločili [[Kartagina (mesto)|Kartagini]] odvzeti njeno najdragocenejšo posest: [[Hispanija|Hispanijo]] (Iberski polotok). Poraz kartažanskih sil s strani [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipiona Afričana]] v vzhodni Hispaniji je omogočil pacifikacijo zahoda, ki jo je vodil konzul Decim Junij Brut Kalaik. Decim je pridobil zavezništvo Olissipa (ki je poslal može, da se borijo skupaj z rimskimi legijami proti severozahodnim keltskim plemenom), tako da ga je vključil v cesarstvo kot ''Municipium Cives Romanorum Felicitas Julia''. Lokalne oblasti so dobile samoupravo nad ozemljem, ki je obsegalo 50 km; oproščena davkov, njeni državljani so dobili privilegije rimskega državljanstva, nato pa je bila vključena v rimsko provinco [[Luzitanija]] (katere glavno mesto je bila [[Emerita Augusta]]).

Luzitanski napadi in upori med rimsko okupacijo so zahtevali gradnjo obzidja okoli naselja. Med [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] vladavino so Rimljani zgradili tudi veliko gledališče; Kasijanove terme (pod ''Rua da Prata''); templji [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]], [[Diana|Diane]], [[Kibela|Kibele]], [[Tetida (mitologija)|Tetide]] in Idee Frigije (nenavaden kult iz Male Azije), poleg templjev cesarja; velika nekropola pod [[Praça da Figueira]]; velik [[forum]] in druge stavbe, kot so [[insula|insule]] (večnadstropne stanovanjske stavbe) na območju med Grajskim gričem in zgodovinskim mestnim jedrom. Veliko teh ruševin je bilo prvič odkritih sredi 18. stoletja (ko je nedavno odkritje Pompejev naredilo rimsko arheologijo modno med evropskimi višjimi sloji).

Mesto je napredovalo, ko je bilo odpravljeno piratstvo in uveden tehnološki napredek, posledično je ''Felicitas Julia'' postala središče trgovanja z rimskimi provincami [[rimska Britanija|Britanijo]] (zlasti [[Cornwall]]) in Renom. Gospodarsko močan Olissipo je bil znan po svojem ''garumu'' (ribja omaka, ki so jo zelo cenile elite cesarstva in so jo v amforah izvažali v Rim), vinu, soli in konjereji, medtem ko je rimska kultura prežemala zaledje. Mesto je bilo s široko cesto povezano z dvema drugima velikima mestoma zahodne Španije, ''Bracara Augusta'' v provinci ''Tarraconensis'' (portugalsko [[Braga]]) in Emerita Augusta, glavnim mestom Luzitanije. Mestu je vladal oligarhični svet, v katerem sta prevladovali dve družini, Juliji in Kasije, čeprav je regionalno oblast upravljal rimski guverner Emerite ali neposredno cesar [[Tiberij]]. Med večino latinsko govorečih je živela velika manjšina grških trgovcev in sužnjev.

Olissipo je bil, tako kot večina velikih mest v Zahodnem cesarstvu, središče za širjenje krščanstva. Njegov prvi izpričani škof je bil Potamius (ok. 356), v obdobju preganjanja kristjanov pa je bilo več mučencev: Verissimus, Maxima in Julia so najpomembnejši primeri. Do padca Rima je Olissipo postal pomembno krščansko središče.
{{wide image|CastleSaintGeorge.jpg|1000px|align-cap=center|Grad São Jorge in okoliške soseske Castelo, Mouraria in Alfama}}

=== Srednji vek ===
Po razpadu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so sledili vpadi barbarov; med letoma 409 in 429 so mesto zaporedoma zasedli [[Sarmati]], [[Alani]] in [[Vandali]]. Germanski [[Svebi]], ki so ustanovili kraljestvo ''[[Gallaecia]]'' (sodobna [[Galicija (Španija)|Galicija]] in severna Portugalska), s prestolnico v ''Bracara Augusta'' (sodobna [[Braga]]), so do leta 585 nadzorovali tudi regijo Lizbone. Leta 585 je bilo kraljestvo Svebov vključeno v germansko [[Vizigoti|vizigotsko]] kraljestvo Toledo, ki je obsegalo ves Iberski polotok: Lizbona se je takrat imenovala ''Ulishbona''.
[[File:Siege of Lisbon - Muslim surrender.jpg|thumb|''Kralj [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]] je med obleganjem Lizbone'' leta 1147 ponovno osvojil mesto od imperija [[Almoravidi|Almoravidov]]]]

6. avgusta 711 so Lizbono zavzele muslimanske sile [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Ti osvajalci so zgradili številne mošeje in hiše, obnovili mestno obzidje (znano kot ''Cerca Moura'') in vzpostavili upravni nadzor, medtem ko so raznolikemu prebivalstvu (Arabci, Berberi, Muvaladi, Mozarabci, Sakalibi in Judje) dovolili ohraniti svoj socialno-kulturni življenjski slog. Mozarabščina (iberoromanski jezik) je bila materni jezik, ki ga je govorila večina krščanskega prebivalstva, čeprav je bila arabščina splošno znana, ker so jo govorile vse verske skupnosti. [[Islam]] je bil uradna vera Arabcev, Berberov, Sakalibov in Muvaladov.

Muslimanski vpliv je še vedno viden v okrožju [[Alfama]], stari četrti Lizbone, ki je preživela [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: številna imena krajev izhajajo iz arabščine in Alfama  je izpeljano iz arabskega ''al- hamma''.

Lizbona je bila kratek čas neodvisno muslimansko kraljestvo, znano kot [[Lizbonska taifa]] (1022–1094), preden jo je osvojila večja [[taifa Badajoza]].

Leta 1108 so Lizbono vdrli in zasedli norveški križarji pod vodstvom Sigurda I. Norveški na poti v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] kot del norveške križarske vojne in jo tri leta zasedali. Leta 1111 so jo zavzeli mavrski Almoravidi.
[[File:Siege of Lisbon 1384.JPG|thumb|right|Obleganje Lizbone leta 1384 v ''Froissartovih kronikah'']]

Leta 1147 je kot del portugalskih prizadevanj med [[rekonkvista|rekonkvisto]] [[Afonz I. Portugalski]] oblegal in ponovno osvojil Lizbono s pomočjo križarskih vitezov. Mesto s takrat okoli 154.000 prebivalci je bilo vrnjeno pod krščansko oblast. Ponovno osvajanje Portugalske in ponovna vzpostavitev krščanstva je eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini Lizbone, opisan v kroniki ''Expugnatione Lyxbonensi'', ki med drugim opisuje, kako so križarji ubili lokalnega škofa in so prebivalci mesta molili k Deviie Mariji, kot se je zgodilo. Nekateri muslimanski prebivalci so se spreobrnili v rimskokatoliško vero, večina tistih, ki se niso spreobrnili, pa je pobegnila v druge dele islamskega sveta, predvsem v muslimansko Španijo in severno Afriko. Vse mošeje so bile ali popolnoma uničene ali spremenjene v cerkve. Zaradi konca muslimanske vladavine je govorjena arabščina hitro izgubila svoje mesto v vsakdanjem življenju mesta in popolnoma izginila.

Zaradi svoje osrednje lege je Lizbona leta 1255 postala glavno mesto novega portugalskega ozemlja. Prvo portugalsko univerzo je leta 1290 v Lizboni ustanovil kralj [[Denis Portugalski]]; več let je bil ''Studium Generale'' (Splošni študij) občasno prenesen v [[Coimbra|Coimbro]], kjer je bil v 16. stoletju stalno nameščen kot Univerza v Coimbri.

Leta 1384 je mesto oblegal kastiljski kralj [[Ivan I. Kastiljski|Ivan I.]] kot del trajajoče krize 1383–1385. Rezultat obleganja je bila zmaga Portugalcev, ki jih je vodil [[Nuno Álvares Pereira]].

V zadnjih stoletjih srednjega veka se je mesto močno razširilo in postalo pomembna trgovska postojanka tako s severnoevropskimi kot sredozemskimi mesti.

=== Zgodnja sodobnost ===
[[File:Lisboa 1500-1510.jpg|thumb|''Najstarejša znana panorama Lizbone'' (1500–1510) iz Crónice de Dom Afonso Henriques Duarteja Galvãa]]
Ko so Španci izgnali Jude s španskega ozemlja, jih je veliko zbežalo v Lizbono. Čeprav je [[Manuel I. Portugalski]] priznal osrednji pomen Judov za blaginjo mesta, je leta 1497 odredil, da se morajo vsi Judje spreobrniti v krščanstvo, tisti, ki to nočejo, morajo mesto zapustiti, vendar ne pred razlastitvijo njihove lastnine.&lt;ref name=&quot;Roitman2011&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Jessica V. Roitman |title=The Same But Different?: Inter-cultural Trade and the Sephardim, 1595–1640 |url=https://books.google.com/books?id=OOLWe21CrTcC&amp;pg=PA33 |date=14 February 2011 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-20276-4 |page=33}}&lt;/ref&gt; Leta 1506 je antisemitsko gibanje med starimi kristjani v Lizboni doseglo vrhunec v pokolu, ki je trajal štiri dni, v katerem naj bi bilo ubitih približno 1000 do 4000 novokrščanskih moških, žensk in otrok, spreobrnjenih potomcev [[Sefardski Judje|sefardskih Judov]].&lt;ref name=&quot;Soyer2007&quot;&gt;{{cite journal |last1=Soyer |first1=F. |title=The Massacre of the New Christians of Lisbon in 1506: A New Eyewitness Account |journal=Cadernos de Estudos Sefarditas |date=2007 |volume=7 |page=221 |url=http://eprints.soton.ac.uk/65962/1/Francois_SoyerLisbon1506.pdf |access-date=29 May 2022 |archive-date=7 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220407103928/https://eprints.soton.ac.uk/65962/1/Francois_SoyerLisbon1506.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kralj je bil v [[Évora|Évori]], ko so se ti dogodki zgodili, a jezen, ko je prejel novico, je ukazal preiskavo, ki je privedla do tega, da so dva brata hujskača izobčili in živa zažgali.&lt;ref name=&quot;PintoMateus2014&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Paulo Mendes Pinto |author2=Susana Bastos Mateus |title=The Massacre of the Jews: Lisbon April 19, 1506 |url=https://books.google.com/books?id=_LVmBAAAQBAJ&amp;pg=PT44 |date=2 September 2014 |publisher=Alêtheia Editores |isbn=978-989-622-665-7 |page=44}}&lt;/ref&gt;

Večina portugalskih odprav v [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] se je odpravila iz Lizbone v obdobju od konca 15. stoletja do začetka 17. stoletja, vključno z odpravo [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] v Indijo leta 1498. Naslednja leta 16. stoletja so se začela kot Zlata doba Lizbone: mesto je bilo evropsko trgovsko središče med Afriko, Indijo, Daljnim vzhodom in pozneje Brazilijo, veliko bogastvo pa je pridobilo z izkoriščanjem trgovine z začimbami, sužnji, sladkorjem, tekstilom in drugim blagom. V tem obdobju se je v arhitekturi razmahnil razkošni [[Manuelinska arhitektura|manuelinski slog]], ki je pustil pečat na številnih spomenikih iz 16. stoletja (vključno s [[Stolp Belém|stolpom Belém]] v Lizboni in [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanom Jerónimos]], ki ju je UNESCO razglasil za svetovno dediščino). Opis Lizbone v 16. stoletju je napisal Damião de Góis in ga objavil leta 1554.&lt;ref&gt;{{citation |contribution=Urbis Olisiponis descriptio |orig-year=1554 |year=1996 |title=Lisbon in the Renaissance |editor=Jeffrey S. Ruth |location=New York, New York}}&lt;/ref&gt;
[[File:Vista dos Jeronomis por Filipe Lobo (2).jpg|thumb|right|Kralj Manuel I. je ukazal zgraditi samostan Jerónimos v Belému, da bi služil portugalskim odkriteljem]]
[[File:Terreiro do Paço em 1662.jpg|thumb|right|[[Palača Ribeira]] in [[Praça do Comércio|Terreiro do Paço]], ki ju je leta 1662 upodobil Dirk Stoop]]

Nasledstvena kriza leta 1580 je začela šestdesetletno obdobje dvojne monarhije na Portugalskem in v Španiji pod španskimi [[Habsburžani]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=EncyclopædiaBritannica |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/304794/John-IV |title=John IV (king of Portugal) |quote=king of Portugal from 1640 as a result of the national revolution or restoration, which ended 60 years of Spanish rule. |access-date=10 March 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120313200744/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/304794/John-IV |archive-date=13 March 2012 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Geoffrey Parker ''The army of Flanders and the Spanish road'', London, 1972 {{ISBN|0-521-08462-8}}, p. 35&lt;/ref&gt; To se imenuje ''Filipinov dominion'' (''Domínio Filipino''), saj so se vsi trije španski kralji v tem obdobju imenovali Filip (''Filipe''). Leta 1589 je bila Lizbona tarča vdora angleške armade, ki jo je vodil [[Francis Drake]], medtem ko je kraljica [[Elizabeta I. Angleška]] podpirala portugalskega pretendenta Antonia, priorja Crata, vendar podpore Cratu ni bilo in odprava je bila neuspešna. [[Portugalska obnovitvena vojna]], ki se je začela z [[državni udar|državnim udarom]], ki sta ga organizirala plemstvo in buržoazija v Lizboni in izvršila 1. decembra 1640, je obnovila neodvisnost Portugalske. Obdobje od 1640 do 1668 so zaznamovali občasni spopadi med Portugalsko in Španijo, pa tudi kratke epizode resnejših vojn do podpisa Lizbonske pogodbe leta 1668.

V začetku 18. stoletja je zlato iz Brazilije omogočilo kralju [[Ivan V. Portugalski|Ivanu V.]], da je sponzoriral gradnjo več baročnih cerkva in gledališč v mestu. Pred 18. stoletjem je Lizbona doživela več močnih [[potres]]ov – osem v 14. stoletju, pet v 16. stoletju (vključno s potresom leta 1531, ki je uničil 1500 hiš, in potresom leta 1597, v katerem so izginile tri ulice) in trije v 17. stoletju.

1. novembra 1755 je mesto uničil še en uničujoč potres, ki je po ocenah ubil 30.000 do 40.000 prebivalcev Lizbone&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.york.ac.uk/res/cherry/docs/Alvaro3.pdf |title=The Opportunity of a Disaster: The Economic Impact of the Lisbon 1755 Earthquake |last=Pereira |first=A.S. |date=March 2006 |publisher=Centre for Historical Economics and Related Research at York, York University |access-date=21 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110605222012/http://www.york.ac.uk/res/cherry/docs/Alvaro3.pdf |archive-date=5 June 2011 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; od 200.000 do 275.000 prebivalcev in uničil 85 odstotkov mestnih struktur. Med številnimi pomembnimi stavbami mesta sta bili izgubljeni palača Ribeira in bolnišnica Real de Todos os Santos. Na obalnih območjih, kot je Peniche, ki leži približno 80 km severno od Lizbone, je posledično cunami ubil veliko ljudi.
{{multiple image|perrow=2|total_width=300|align=left
| image1=Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1=1012 |height1=716
| image2=Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3=1012 |height3=716
| footer=Lizbonski potres leta 1755 z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0 je uničil Lizbono
}}

Do leta 1755 je bila Lizbona eno največjih mest v Evropi; katastrofalni dogodek je pretresel celotno Evropo in pustil globok vtis v njeni kolektivni psihi. [[Voltaire]] je kmalu po potresu napisal dolgo pesem ''Poême sur le désastre de Lisbonne'' in jo omenil v svojem romanu ''Candide'' iz leta 1759 (mnogi namreč trdijo, da je to kritiko optimizma navdihnil ta potres). Oliver Wendell Holmes starejši ga omenja v svoji pesmi iz leta 1857, ''The Deacon's Masterpiece, or The Wonderful One-Hoss Shay''.

Po potresu leta 1755 je bilo mesto obnovljeno v veliki meri v skladu z načrti premiera [[Markiz Pombal|Sebastiãa Joséja de Carvalha e Mela, 1. markiza Pombala]]; spodnje mesto je postalo znano kot Baixa Pombalina ([[Lizbonska Baixa|osrednje okrožje Pombaline]]). Namesto obnove srednjeveškega mesta se je Pombal odločil porušiti tisto, kar je ostalo po potresu, in obnoviti mestno jedro po načelih sodobnega urbanega oblikovanja. Rekonstruirano je bilo v odprtem pravokotnem načrtu z dvema velikima trgoma: Praça do Rossio in Praça do Comércio. Prva, osrednja trgovska četrt, je tradicionalno zbirališče mesta in lokacija starejših kavarn, gledališč in restavracij; drugi je postal glavni dostop mesta do reke Tajo ter točka odhoda in prihoda morskih plovil, ki ga krasita slavolok (1873) in spomenik kralju Jožefu I.

=== Sodobnost ===
[[File:Proclamação República Portuguesa.jpg|thumb|right|Razglasitev portugalske republike leta 1910]]
V prvih letih 19. stoletja so Portugalsko vdrle čete [[Napoleon Bonaparte|Napoléona Bonaparteja]], zaradi česar sta morala kraljica [[Marija I. Portugalska|Marija I.]] in princ-regent Ivan (bodoči [[Ivan VI. Portugalski]]) začasno pobegniti v [[Brazilija|Brazilijo]]. Ko se je novi kralj vrnil v Lizbono, so napadalci izropali, oplenili ali uničili številne stavbe in lastnino.

V 19. stoletju je liberalno gibanje v mestno krajino vneslo nove spremembe. Glavna območja so bila v okrožju Baixa in vzdolž okrožja Chiado, kjer so se množile trgovine, trafike, kavarne, knjigarne, klubi in gledališča. Razvoj industrije in trgovine je določil rast mesta, saj se je Passeio Público, park iz obdobja Pombaline, spremenil v Avenida da Liberdade, ko je mesto raslo dlje od reke Tajo.

Lizbona je bila prizorišče umora kralja [[Karel Portugalski|Karla Portugalskega]] leta 1908, dogodek, ki je dosegel vrhunec dve leti pozneje z ustanovitvijo Prve republike.
[[File:Lisbon, the Palácio Nacional da Ajuda.JPG|thumb|[[Palača Ajuda]] je bila zgrajena kot rezidenca portugalskega kralja po lizbonskem potresu leta 1755.]]
[[File:Teatro Dona Maria II (2.ª metade do séc. XIX) (cropped).png|thumb|Narodno gledališče kraljice Marije II. je bilo zgrajeno leta 1842]]

Mesto je leta 1911 po stoletjih nedejavnosti v Lizboni znova ustanovilo svojo univerzo in vključilo reformirane nekdanje visoke šole in druge neuniverzitetne visokošolske šole v mestu (kot je ''Escola Politécnica'' – zdaj ''Faculdade de Ciências''). Danes sta v mestu dve javni univerzi (Univerza v Lizboni in Nova univerza v Lizboni), javni univerzitetni inštitut (ISCTE – Lizbonski univerzitetni inštitut) in politehnični inštitut (IPL – ''Instituto Politécnico de Lisboa'').

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Lizbona eno redkih nevtralnih, odprtih evropskih atlantskih pristanišč, glavna vrata za begunce v ZDA in zatočišče za vohune. Več kot 100.000 beguncev je lahko pobegnilo iz nacistične Nemčije preko Lizbone.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Portugal.html Portugal] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170121130631/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Portugal.html |date=21 January 2017 }}&quot;. The Virtual Jewish History Tour.&lt;/ref&gt;

Med režimom ''Estado Novo'' (1926–1974) je bila Lizbona pod vplivom Duarteja Pacheca, ministra za dela, razširjena na račun drugih okrožij v državi, kar je povzročilo nacionalistične in monumentalne projekte. Zgrajeni so bili novi stanovanjski in javni objekti; cona Belém je bila spremenjena za portugalsko razstavo leta 1940, medtem ko so se vzdolž obrobja pojavila nova okrožja, v katerih je prebivalo naraščajoče prebivalstvo. Odprtje mostu čez reko Tajo je omogočilo hitro povezavo med obema stranema reke.

Lizbona je bila prizorišče treh revolucij v 20. stoletju. Prva, revolucija 5. oktobra 1910, je prinesla konec portugalske monarhije in vzpostavila zelo nestabilno in skorumpirano Prvo portugalsko republiko. Revolucija 6. junija 1926 je končala prvo republiko in trdno vzpostavila Estado Novo ali portugalsko Drugo republiko kot vladajoči režim.

=== 20. in 21. stoletje ===
[[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|thumb|left|275px|Lizbonska pogodba, ki je ustavna podlaga Evropske unije, je bila podpisana v samostanu Jerónimos leta 2007]]

[[Nageljnova revolucija]], ki se je zgodila 25. aprila 1974, je končala desničarski režim Estado Novo in preoblikovala državo, da je postala, kot je danes, Tretja portugalska republika.

V 1990-ih so bila številna okrožja prenovljena, v zgodovinskih četrtih pa so bili vzpostavljeni projekti za posodobitev teh območij, na primer prenovljene so bile arhitekturne in dediščinske stavbe, severni rob reke Tajo je bil ponovno namenjen za prosti čas in stanovanjsko rabo. Zgrajen je bil [[most Vasco da Gama]], vzhodni del občine pa je bil preoblikovan za Expo '98 v počastitev 500. obletnice morskega potovanja Vasca da Game v Indijo, potovanja, ki je Lizboni prineslo ogromno bogastva in povzročilo gradnjo številnih lizbonskih znamenitosti.

Leta 1988 je [[požar]] v zgodovinskem okrožju Chiado povzročil uničenje številnih stavb v pombalovem slogu iz 18. stoletja. Serija obnovitvenih del je območje vrnila v prejšnje stanje in ga spremenila v nakupovalno četrt velikega obsega.

[[Lizbonska agenda]] je bil sporazum [[Evropska unija|Evropske unije]] o ukrepih za oživitev gospodarstva EU, podpisan v Lizboni marca 2000. Oktobra 2007 je Lizbona gostila vrh EU 2007, na katerem je bil dosežen dogovor o novem modelu upravljanja EU. Iz tega izhajajoča [[Lizbonska pogodba]] je bila podpisana 13. decembra 2007 in je začela veljati 1. decembra 2009.

Lizbona je bila prizorišče številnih mednarodnih dogodkov in programov. Leta 1994 je bila Lizbona [[evropska prestolnica kulture]]. 3. novembra 2005 je Lizbona gostila podelitev evropskih glasbenih nagrad MTV. 7. julija 2007 je v Lizboni potekala slovesnost volitev ''Novih 7 čudes sveta''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.new7wonders.com/index.php?id=315&amp;L=0 |title=Welcome to the official global voting platform of |publisher=New7Wonders |access-date=8 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091220070115/http://www.new7wonders.com/index.php?id=315&amp;L=0 |archive-date=20 December 2009 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; na stadionu Luz s prenosom v živo za milijone ljudi po vsem svetu. Lizbona vsaki dve leti gosti glasbeni festival ''Rock in Rio Lisboa'', enega največjih na svetu. Lizbona je gostila vrh Nata (19.–20. november 2010), srečanje na vrhu, ki velja za občasno priložnost za voditelje držav in vlad držav članic Nata, da ocenijo in zagotovijo strateško usmeritev dejavnosti zavezništva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nato.int/issues/summits/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914152244/http://www.nato.int/issues/summits/index.html |url-status=dead |title=NATO, ''NATO Summit Meetings'', 4 December 2006 |archive-date=14 September 2011 |access-date=7 April 2020}}&lt;/ref&gt; Mesto gosti [[Web Summit]] in je sedež skupine G7+. Leta 2018 je prvič gostila tekmovanje za pesem Evrovizije in Michelinov gala.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://meetingspotlight.com/ |title=Meeting Spotlight &amp;#124; The meeting planner destination resource |website=meetingspotlight.com |access-date=7 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224172742/https://meetingspotlight.com/ |archive-date=24 February 2020 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 11. julija 2018 je Aga Khan IV. uradno izbral palačo Henrique de Mendonça, ki je na Rua Marquês de Fronteira, za Divan ali sedež globalnega nizarijskega muslimanskega imamata.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://ismailimail.blog/2015/06/03/photos-ismaili-imamat-establishes-headquarters-in-portugal/ |title=Photos: Ismaili Imamat establishes headquarters in Portugal |access-date=22 October 2020 |archive-date=26 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201026153844/https://ismailimail.blog/2015/06/03/photos-ismaili-imamat-establishes-headquarters-in-portugal/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Lizbona je avgusta istega leta gostila Svetovni dan mladih 2023, ki je pritegnil katoliško mladino z vsega sveta. [[Papež Frančišek]] je vodil več dogodkov, končna maša v mestnem parku Parque do Tejo pa je imela po ocenah 1,5 milijona udeležencev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=What is it - WYD Lisbon 2023 |url=https://www.lisboa2023.org/en/what-is-it |website=JMJ 2023 |access-date=2 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230606223402/https://www.lisboa2023.org/en/what-is-it |archive-date=6 June 2023 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Lisboa freguesias 2012.svg|thumb|left|255px|karta 24 ''freguesias'' (upravnih enot mesta) Lizbona razvrščeni po conah:{{legend|#8A2BE2|Zgodovinski center}}{{legend|#FFFF00|Zahodna Lizbona}}{{legend|#f28500|Centralna Lizbona}}{{legend|#6495ED|Vzhodna Lizbona}}{{legend|#32CD32|Severna Lizbona}}]]
[[File:Lisbon, Portugal ESA24382662.jpeg|thumb|right|275px|Pogled na lizbonsko metropolitansko območje s portugalsko riviero zahodno od Lizbone in polotokom Setúbal južno od reke Tajo]]

Lizbona je na {{coord|38|42|49.75|N|9|8|21.79|W|type:city(2042326)_region:PT}}, leži ob [[estuarij]]u reke [[Tajo]] in je najbolj zahodna prestolnica celinske evropske države.

Najbolj zahodni del Lizbone zavzema gozdni park Monsanto, 10 km² velik mestni park, ki je eden največjih v Evropi in zavzema 10 % občine.

Mesto zavzema površino 100,05 km² in njegove mestne meje, za razliko od večine večjih mest, sovpadajo z mejami občine.&lt;ref&gt;{{citation |editor=IGP |title=Carta Administrativa Oficial de Portugal |year=2011 |publisher=Instituto Geográfico Português |location=Lisbon, Portugal |language=pt}}&lt;/ref&gt; Preostali del urbaniziranega območja mestnega območja Lizbone, splošno znanega kot [[Velika Lizbona]] ({{lang-pt| Grande Lisboa}}), vključuje več upravno opredeljenih mest in občin na severnem bregu reke Tajo. Večje lizbonsko metropolitansko območje vključuje polotok Setúbal na jugu.

Občina Lizbona je do novembra 2012 vključevala 53 freguezij. Nov zakon (&quot;Lei nº 56/2012&quot;) je število freguezij zmanjšal na naslednjih 24.

=== Podnebje ===
Lizbona ima sredozemsko podnebje (Köppen: ''Csa'') z blagimi, deževnimi zimami in toplimi do vročimi, suhimi poletji. Povprečna letna temperatura je 17,4 °C, podnevi 21,3 °C in ponoči 13,5 °C.

V najhladnejšem mesecu – januarju – je najvišja dnevna temperatura običajno od 11 do 19 °C, najnižja temperatura ponoči je od 3 do 13 °C in povprečna temperatura morja je 16 °C.&lt;ref name=&quot;seatemperature&quot;&gt;[https://www.seatemperature.org/europe/portugal/lisbon-january.htm Lisbon average sea temperature] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20180307022805/https://www.seatemperature.org/europe/portugal/lisbon-january.htm |date=7 March 2018 }} – seatemperature.org.&lt;/ref&gt; V najtoplejšem mesecu – avgustu – se najvišja dnevna temperatura običajno giblje od 25 do 32 °C, najnižja temperatura ponoči je od 14 do 20 °C in povprečna temperatura morja je okoli 20 °C.

Med evropskimi prestolnicami se Lizbona uvršča med tiste z najtoplejšimi zimami in ima najmilejše zimske noči od vseh večjih evropskih mest, s povprečno 8,3 °C v najhladnejšem mesecu in 18,6 °C v najtoplejšem mesecu. Najnižja temperatura, ki so jo kdaj koli zabeležili v Lizboni, je bila februarja 1956 –1,2 °C; čeprav lahko druge lokacije v njenem metropolitanskem območju zabeležijo nižje temperature, nanje pa mestni toplotni otok mestnega središča ne vpliva toliko, saj sta Sintra in Setúbal dosegla –4 °C in –5,1 °C v tem zaporedju, oba pa v povprečju doživita približno 13 dni zmrzali na leto. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Lizboni, je bila 44,0 ° 4. avgusta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dn.pt/pais/interior/este-sabado-foi-o-dia-mais-quente-de-sempre-em-lisboa-9679437.html |title=Sábado foi o dia mais quente de sempre em Lisboa e noutros 24 locais |trans-title=G. Coutinho and Tapada weather stations measure the Lisbon highest temperature record |date=5 August 2018 |access-date=24 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190520055703/https://www.dn.pt/pais/interior/este-sabado-foi-o-dia-mais-quente-de-sempre-em-lisboa-9679437.html |archive-date=20 May 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Mesto ima okoli 2806 sončnih ur na leto, povprečno 4,6 sončne ure na dan decembra in 11,4 sončne ure na dan julija, čeprav je, če odmislimo trajanje dneva, najbolj sončen avgust, z več kot 80-odstotno verjetnostjo neposredna sončna svetloba, ki pade na tla.

Lizbona ima približno 750 mm padavin na leto. Najbolj namočen mesec sta november in december, saj padeta tretjina vseh letnih padavin. Julij in avgust sta najbolj suha.[70]

== Soseske ==
Na lokalni ravni se lahko prebivalci Lizbone običajno sklicujejo na Lizbono v smislu zgodovinskih ''Bairros de Lisboa'' (sosesk). Te skupnosti nimajo jasno opredeljenih meja in predstavljajo posebne četrti mesta, ki imajo skupno zgodovinsko kulturo, podobne življenjske standarde in prepoznavne arhitekturne znamenitosti, kot so na primer Bairro Alto, Alfama, Chiado in tako naprej.

=== Alcântara ===
[[File:Alcântara by wax115.jpg|thumb|left|Alcântara iz pristanišča v Lizboni.]]
Čeprav je danes precej osrednja, je bila nekoč zgolj predmestje Lizbone, ki je obsegalo predvsem kmetije in kmečke posesti s svojimi palačami. V 16. stoletju je bil tu potok, ki so ga plemiči prečkali v čolnih. V poznem 19. stoletju je Alcântara postala priljubljena industrijska cona z veliko majhnimi tovarnami in skladišči.

V zgodnjih 1990-ih je Alcântara začela privabljati mlade zaradi številnih gostiln in diskotek. Razlog za to je predvsem zunanji prostor večinoma poslovnih stavb, ki so predstavljale ovire za nočno življenje, ki ustvarja hrup (ki je deloval kot blažilnik za bivalne skupnosti, ki so ga obdajale). Medtem so nekatera od teh območij postajala gentrificirana, privabila so gradnjo podstrešij in novih stanovanj, ki so imela koristi od pogledov na reko in osrednjo lokacijo.

Rečna obala Alcántare je znana po svojih nočnih klubih in barih. Območje je splošno znano kot ''docas'' (doki), saj je večina klubov in barov nameščenih v predelanih skladiščih.

=== Alfama ===
[[File:A ver S. Vicente.jpg|thumb|left|Alfama, s cerkvami S. Vicente de Fora, S. Engrácia in S. Estêvão ter reko Tagus.]]
Najstarejši lizbonski okraj se razprostira po južnem pobočju od gradu São Jorge do reke [[Tajo]]. Ime, ki izhaja iz arabskega ''Al-hamma'', pomeni fontane ali kopeli. Med islamsko invazijo na Iberski polotok je Alfama predstavljala največji del mesta, ki se je raztezal proti zahodu do soseske Baixa. Alfama je postajala vse bolj naseljena z ribiči in revnimi: slava kot revna soseska se nadaljuje vse do danes. Medtem ko je lizbonski potres leta 1755 povzročil precejšnjo škodo v celotnem glavnem mestu, je Alfama zaradi majhnega labirinta ozkih ulic in majhnih trgov preživela z malo škode. Gre za zgodovinsko četrt stavb mešane rabe, v katerih so bari, restavracije in domovi z majhnimi trgovinami spodaj. Posodobitev je okrepila okrožje: stare hiše so bile ponovno opremljene ali predelane, medtem ko so bile zgrajene nove stavbe. [[Fado]], tipično portugalski slog melanholične glasbe, je pogost (vendar ne obvezen) v restavracijah okrožja.

=== Mouraria ===
Mouraria ali mavrska četrt, je ena izmed najbolj tradicionalnih sosesk v Lizboni,&lt;ref name=&quot;Carvalho2007&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Joaquim Carvalho|title=Religion and Power in Europe: Conflict and Convergence|url=https://books.google.com/books?id=jR98-Ata0CkC&amp;pg=PA38|year=2007|publisher=Edizioni Plus|isbn=978-88-8492-464-3|page=38}}&lt;/ref&gt; čeprav je Estado Novo večino starih stavb porušil med letoma 1930 in 1970&lt;ref name=&quot;Colvin2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Michael Colvin|title=The Reconstruction of Lisbon: Severa's Legacy and the Fado's Rewriting of Urban History|url=https://books.google.com/books?id=O3kkMvRabv4C&amp;pg=PA28|year=2008|publisher=Associated University Presse|isbn=978-0-8387-5708-6|page=98}}&lt;/ref&gt;. Ime je dobila zaradi dejstva, da so muslimani, ki so ostali po tem, ko so kristjani ponovno osvojili Lizbono, omejeni na ta del mesta. [[Judje]] pa so bili omejeni na tri soseske, imenovane ''Judiarias''.&lt;ref name=&quot;O'Flanagan2008&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Patrick O'Flanagan|title=Port Cities of Atlantic Iberia, C. 1500–1900|url=https://books.google.com/books?id=fzJc8ii7OMsC&amp;pg=PA147|date=1 January 2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6109-2|page=147}}&lt;/ref&gt;

=== Bairro Alto ===
[[File:Bairro Alto, Lisbon (34487234082).jpg|thumb|right|''Trg vojvode Cadavala'', ki meji na Bairro Alto in Baixa Pombalina.]]
Bairro Alto (dobesedno Zgornja četrt v portugalščini) je območje osrednje Lizbone, ki deluje kot stanovanjski, nakupovalni in zabaviščni predel; je središče nočnega življenja portugalske prestolnice, privablja hipstersko mladino in člane različnih glasbenih subkultur. Lizbonski [[punk (subkultura)|punk]], [[gej]], metal, [[gotska subkultura|goti]], [[hip-hop]] in [[reggae]] prizori imajo svoj dom v Bair	ru s številnimi klubi in bari, ki jim služijo. Množice v Bairro Altu so multikulturna mešanica ljudi, ki predstavljajo širok prerez sodobne portugalske družbe, mnoge izmed njih so iskalci zabave in bhakte različnih glasbenih zvrsti zunaj mainstreama, vendar Fado, portugalska nacionalna glasba, še vedno živi  sredi novega nočnega življenja.

&lt;!--  --&gt;=== Baixa ===
[[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|Praça do Comércio s trgom Rai Augusta in konjeniški kip kralja Joséja I.]]
Srce mesta je Baixa ali mestno središče; Pombaline Baixa je elegantno okrožje, zgrajeno predvsem po lizbonskem potresu leta 1755, ime pa je dobilo po svojem dobrotniku Sebastiau Joséu de Carvalho e Melu, prvemu markizu Pombalu, ki je bil minister [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I. Portugalskega]] (1750–1777) in ključna osebnost v obdobju portugalskega razsvetljenja. Po katastrofi leta 1755 je Pombal prevzel vodilno vlogo pri obnovi Lizbone, uvedbi strogih pogojev in smernic za gradnjo mesta ter preoblikovanju načrta ulic, ki je okrožje pred potresom označil v sedanjem vzorčnem omrežju. Posledično je Pombalinova Baixa eden prvih primerov potresno odpornih konstrukcij. Arhitekturni modeli so bili preizkušeni z vojaškimi pohodi okoli njih, da bi simulirali potres. Pomembne značilnosti struktur so ''Pombalinova kletka'', simetrični okvir lesene mreže, namenjen raznosu potresnih sil in stene med terasami, ki so bile zgrajene višje kot strešni les, da bi preprečile širjenje požarov.

=== Belém ===
{{glavni|Belém, Lizbona}}
Belém je znan kot kraj, iz katerega so se mnogi veliki portugalski raziskovalci odpravili na potovanja po svetu. Še posebej je to mesto iz katerega je Vasco da Gama leta 1497 odpotoval v Indijo, [[Pedro Álvares Cabral]] pa je leta 1499 odplul v Brazilijo. V 17. in 18. stoletju je bila tu palača Belém, nekdanja kraljeva rezidenca, ki jo je zasedel predsednik Portugalske in palača Ajuda, ki se je začela graditi leta 1802, vendar nikoli ni bila dokončana.

Morda je najpomembnejša značilnost Beléma njen [[stolp]] [[Stolp Belém|Torre de Belém]], katerega podobo veliko uporabljajo lizbonske turistične organizacije. Stolp je bil zgrajen kot utrjen svetilnik pozno v času vladavine Dom [[Manuel I. Portugalski|Manuela l.]] (1515–1520), da bi zavaroval vhod v pristanišče. Stal je na otočku na desni strani reke Tajo, obdan z vodo. Belémova druga pomembna zgodovinska stavba je ''Mosteiro dos Jerónimos'' ([[samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostan sv. Hieronima]]), ki so ga delno zgradili za obrambo. Najpomembnejša sodobna značilnost Beléma je ''Padrão dos Descobrimentos'' ([[spomenik odkritjem]]), zgrajen za portugalski svetovni sejem leta 1940. V središču Beléma je ''Praça do Império'' (kraljevi trg): vrtovi okoli velikega vodnjaka, ki je bil postavljen med drugo svetovno vojno. Zahodno od vrtov leži ''Centro Cultural de Belém''. Belém je eno najbolj obiskanih lizbonskih okrožij. Tu je ''Estádio do Restelo'', hiša Belenenses.
{{wide image|JeronimosLisbon (cropped).jpg|1000px|Pogled na samostan sv. Hieronima in ''Praça do Império'' (kraljevi trg) iz ''Padrão dos Descobrimentos'' v Belému.}}

=== Chiado ===
[[File:Praça de Camões162.jpg|thumb|Spomenik Luísu de Camõesu, ki velja za največjega pesnika portugalskega jezika, v Chiadu.]]
Chiado je tradicionalno nakupovalno območje, ki združuje stare in sodobne trgovske ustanove, osredotočene posebej na Rua do Carmo in Rua Garrett. Domačini kot tudi turisti obiščejo Chiado, da kupijo knjige, oblačila in lončenino, pa tudi kavo. Najbolj znana kavarna Chiada je Brasileira, ki slovi po pesniku Fernando Pessoa med svojimi strankami. Chiado je tudi pomembno kulturno območje z več muzeji in gledališči, vključno z opero. Več stavb je bilo uničenih v požaru leta 1988, dogodku, ki je globoko pretresel državo. Zahvaljujoč projektu obnove, ki je trajal več kot 10 let in ga je vodil slavni arhitekt Siza Vieira, je prizadeto območje zdaj skoraj rekonstruirano.

Bazilika Estrela iz 18. stoletja je glavna atrakcija tega okrožja. Cerkev z veliko kupolo je na hribu, ki je bil takrat zahodni del Lizbone. Slog je podoben tistemu v narodni [[palača Mafra|palači Mafra]], pozni barok in neoklasicizem. Fasada ima dva zvonika in kipe svetnikov ter nekatere alegorične figure. Palača São Bento, sedež portugalskega parlamenta in uradni sedež portugalskega predsednika vlade in predsednika skupščine Republike Portugalske, so v tem okrožju. Tudi v tem okrožju je park Estrela, ki je priljubljen pri družinah. Obstajajo eksotične rastline in drevesa, ribnik, različne skulpture, otroško igrišče in številne kulturne prireditve, ki se odvijajo skozi vse leto, vključno kino na prostem, trgi in glasbeni festivali

=== Parque das Nações ===
[[File:Lisbon 120 (31787634704).jpg|thumb|right|Soseska Parque das Nações je bila prvotno zgrajena za lizbonsko svetovno razstavo Expo.]]
Parque das Nações (Park narodov) je najnovejše okrožje v Lizboni, ki je izšlo iz programa prenove mesta do svetovne razstave Lizbona 1998, znane tudi kot Expo '98. Območje je doživelo velike spremembe, s čimer je Parque das Nações dobil futuristični videz. Dediščina istega območja je postala še eno komercialno in dražje stanovanjsko območje mesta.

Osrednje območje je Gare do Oriente (železniška postaja Orient), ki je eno glavnih prometnih vozlišč v Lizboni za vlake, avtobuse, taksije in podzemno železnico. Stekleni in jekleni stebri so navdihnjeni z gotsko arhitekturo, ki celotni strukturi daje vizualni učinek (zlasti pri sončni svetlobi ali ponoči). Zasnoval jo je arhitekt [[Santiago Calatrava]] iz [[Valencija|Valencije]] v [[Španija|Španiji]]. Preko ceste, skozi  Vasco da Gama Mall, je Parque das Nações (Park narodov), mesto svetovne razstave 1998 World Expo.

Območje je prijazno za pešce z novimi stavbami, restavracijami, vrtovi, Casino Lizbona, stavbo FIL (mednarodna razstava in sejem), gledališčem Camões in Oceanário de Lisboa ([[lizbonski oceanarij]]), drugim največjim na svetu. . Okrožje Altice Arena je postalo lizbonska arena za najrazličnejše prireditve. Z 20.000 sedeži organizirajo dogodke od koncertov do turnirjev v košarki.

== Demografski podatki ==
Lizbona ima 548.703 prebivalcev znotraj upravnega središča na površini le 100,05 km². Gostota prebivalstva samega mesta je 5445,7/km².

Lizbonsko metropolitansko območje vključuje dve NUTS III (evropski statistični pododdelki): ''Grande Lisboa'' (Velika Lizbona), vzdolž severnega brega reke Tajo, in ''Península de Setúbal'' (polotok Setúbal), vzdolž južnega brega. Ta dva pododdelka tvorita ''Região de Lisboa'' (Lizbonska regija).

Administrativno opredeljena mesta, ki obstajajo v bližini prestolnice, so dejansko del metropolitanskega območja Lizbone. Mestno območje ima po podatkih vlade približno 2,9 milijona prebivalcev in je enajsto največje urbano območje v Evropski uniji. Tudi drugi viri kažejo podobne številke: po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je imelo območje 2.797.612 prebivalcev;&lt;ref&gt;[http://measuringurban.oecd.org/# Metro eXplorer] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150410082624/http://measuringurban.oecd.org/ |date=10 April 2015 }} – OECD&lt;/ref&gt; po podatkih Oddelka za gospodarske in socialne zadeve Združenih narodov 2.890.000;&lt;ref&gt;[https://www.un.org/esa/population/publications/wup2007/2007WUP_Highlights_web.pdf World Urbanization Prospects] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170525185336/http://www.un.org/esa/population/publications/wup2007/2007WUP_Highlights_web.pdf |date=25 May 2017 }} – Department of Economic and Social Affairs, United Nations, 2007&lt;/ref&gt; po podatkih Evropske statistike Urad Eurostat 2.839.908 in po Brookings Institution 2.968.600.&lt;ref&gt;[http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=met_pjanaggr3&amp;lang=en &quot;''Population by sex and age groups on 1 January''&quot;] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160822103143/http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=met_pjanaggr3&amp;lang=en |date=22 August 2016 }} – Eurostat, 2012&lt;/ref&gt;

Največja vera je po portugalskem popisu leta 2021 rimokatolicizem. Delež katoličanov v ožjem mestu Lizbona (okoli 66 %) je bistveno višji kot v metropolitanskem območju mesta (55 %).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Grande Lisboa. Menos católica e religiosa, mas crente e tolerante |url=https://expresso.pt/sociedade/2019-07-02-Grande-Lisboa.-Menos-catolica-e-religiosa-mas-crente-e-tolerante |access-date=2023-08-23 |website=Jornal Expresso |language=pt-PT}}&lt;/ref&gt; To je morda posledica dejstva, da je starostna struktura mesta Lizbona starejša od tiste v okoliških območjih in da so mlajše generacije na splošno manj verne.

Leta 2022 približno 21,7 % prebivalstva mesta sestavljajo tuji državljani, pri čemer so Brazilci največja tuja skupnost s prebivališčem, sledijo pa jim Italijani, Francozi, Nepalci in Bangladešani.

Prebivalstvo Lizbone je z leti vztrajno upadalo zaradi ljudi, ki iščejo boljšo nastanitev po nižjih cenah drugje v širši Lizboni. Poleg tega je množica hiš v središču mesta postala turistični objekt, kar je poslabšalo pomanjkanje ponudbe na stanovanjskem trgu v Lizboni.

== Znamenitosti ==
Srce mesta je [[Lizbonska Baixa]] ali Spodnje mesto, ki je od [[Lizbonski potres (1755)|lizbonskega potresa]] organizirano po sistemu mreže in grajeno v obliki kvadrantov. Na enem od lizbonskih gričev, vzhodno od mesta, stojita [[grad São Jorge]] in [[Lizbonska stolnica|stolnica Santa Maria Maior]]. Najstarejše okrožje mesta je Alfama, blizu reke [[Tajo]], ki ga razni [[potres]]i skorajda niso prizadeli.

Druge znamenitosti so: [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan Jerónimos]], [[Stolp Belém]], Grad São Jorge na vrhu najvišjega hriba starega dela mesta, [[Praça do Comércio]] (Trgovski trg), Trg Rossio, Trg Restauradores in [[Dvigalo Santa Justa, Lizbona|Dvigalo Santa Justa]] v gotskem slogu, zgrajeno okoli leta 1900, ki povezuje Baixo ter Bairro Alto.

[[Slika:Parque Eduardo Setimo.JPG|thumb|200px|Park Edvarda VII.]]

Lizbona je arhitekturno zelo bogata; povsod lahko najdemo romanske, gotske, baročne, tradicionalne portugalske, modernistične in post-modernistične zgradbe. Mesto je, še posebej v zgornjih okrožjih, polno spomenikov, prečkajo pa ga široke avenije, med katerimi so najbolj znane Avenida da Liberdade, Avenida Fontes Pereira de Mello, Avenida Almirante Reis and Avenida da República.

Pomembnejši od mnogih muzejev v mestu so:

''Museu Nacional de Arte Antiga'' ([[Narodni muzej antične umetnosti, Lizbona]]), ''Museu dos Azulejos'' ([[Muzej azulejos]]), ''Museu Calouste Gulbenkian'' ([[Muzej Calouste Gulbenkian]]; vsebuje raznovrstne zbirke predvsem moderne umetnosti), ''Oceanário de Lisboa'' ([[Lizbonski oceanarij]], največji v Evropi), ''Museu do Design'' v Centro Cultural de Belém (oblikovalski muzej) in ''Museu Nacional dos Coches'' (Narodni muzej kočij; vsebuje eno največjih zbirk kraljevih kočij na svetu).

Lizbona ima dve lokaciji, ki ju je UNESCO leta 1983 uvrstil na seznam svetovne dediščine: stolp Belém in samostan Jerónimos&lt;ref&gt;Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/263]&lt;/ref&gt;.

== Gospodarstvo ==
Lizbona, prestolnica Portugalske, ima večino gospodarstva usmerjenega v terciarni sektor. Večina sedežev portugalskih podjetij je prav v Lizboni. Širše območje mesta je močno industrializirano, še posebej južni breg reke Tajo.

Lizbonska regija je daleč najbolj premožna portugalska regija (predstavlja 45 % portugalskega BDP), zato bo najverjetneje v prihodnjih letih prenehala prejemati pomoč EU za regionalni razvoj, saj je povprečni dohodek na prebivalca v tem območju veliko višji kot v preostali državi in v drugih državah članicah.

== Transport ==

Čeprav je lizbonsko transportno omrežje zelo daljnosežno in zanesljivo, so zastoji še vedno zelo pogosti.

Glavna prometna žila je lizbonski [[Metro]], ki povezuje jedro mesta z zgornjimi in vzhodnimi okrožji. Prizadevni projekti bodo razširili omrežje za skoraj tretjino ter povezali letališče, severna in zahodna okrožja. V uporabi so tudi avtobusi, vzpenjače in tramvaji.

[[Slika:Ponte Vasco da Gama Portugal.jpg|thumb|right|200px|Most Vasco da Gama]]
Mesto je z nasprotnim bregom reke [[Tajo|Tejo]] povezano preko dveh mostov:
* [[Most]] 25. aprila, ki je bil slovesno odprt 6. avgusta [[1966]] kot Ponte [[António de Oliveira Salazar|Salazar]] in kasneje preimenovan po datumu [[Nageljnova revolucija|Nageljnove revolucije]]. Je najdaljši [[viseči most]] v Evropi.
* [[Most Vasco da Gama|Most Vasca da Game]], odprt leta [[1998]]. Je eden najdaljših mostov na svetu in najdaljši v Evropi.

== Šolstvo ==

[[Univerza v Lizboni]] (''Universidade de Lisboa''), ustanovljena leta [[1290]], je ena najstarejših višješolskih izobraževalnih institucij na svetu. Danes je največja in najuglednejša univerza v državi. [[Nova lizbonska univerza]] (''Universidade Nova de Lisboa'') je druga splošna javna univerza v mestu (ustanovljena leta [[1973]]). [[Tehniška univerza v Lizboni]] [http://www.utl.pt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050621232716/http://www.utl.pt/ |date=2005-06-21 }}, ustanovljena leta [[1930]], ponuja diplome iz znanosti in tehnike. Večje zasebne izobraževalne ustanove so [[Moderna univerza]] v Lizboni, [[katoliška univerza UCP]] [http://www.ucp.pt], Univerza [[Lusíada]], Univerza [[Lusófna]] za humanistične vede in tehnologije ter Univerza [[Luís de Camões]] Autonomous.

=== Dogodki ===
V Lizboni je bil organiziran [[Expo '98]], ki je bil časovno usklajen z 500. obletnico potovanja [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] v [[Indija|Indijo]].

Lizbona je gostila finale [[Euro 2004|Eura 2004]], kot tudi mnoge druge mednarodne dogodke, vključno s srečanji [[NATO|NATA]] in [[Evropska unija|EU]].

Leta 1994 je bila Lizbona evropsko mesto kulture. 

== Pomembni ljudje rojeni v Lizboni ==

* [[José Manuel Durão Barroso]] ([[1956]]), [[politik]]
* [[Katarina Bragança]] ([[1638]]-[[1705]])
* [[Richard William Church]] ([[1815]]-[[1890]])
* [[Rita Guerra]] ([[1967]])
* [[Anton Padovanski]] ([[1195]]-[[1231]])
* [[Fernando Pessoa]] ([[1888]]-[[1935]])
* [[Paula Rego]] ([[1935]])
* [[Amália Rodrigues]] ([[1920]]-[[1999]])
* [[Mário Soares]] ([[1924]]-2017), [[politik]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest na Portugalskem]]

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Lisbon}}
{{wikislovar}}
* [http://www.jordibusque.com/Index/Stories/AlfamaCastelo/AlfamaCastelo_01.html Alfama &amp; Castelo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070513053242/http://www.jordibusque.com/Index/Stories/AlfamaCastelo/AlfamaCastelo_01.html |date=2007-05-13 }}

{{European Capital of Culture}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta na Portugalskem]]
[[Kategorija:Pristanišča na Portugalskem]]
[[Kategorija:Feničanske kolonije]]
[[Kategorija:Lizbona| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]</text>
      <sha1>aemj1te01o6cfa2r67wbk7sdh2mmfz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stiški rokopis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27563</id>
    <revision>
      <id>6762599</id>
      <parentid>6612709</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:48:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Slovenska književnost]]; +[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11607" sha1="cyekl04kqeh0hkqovir4j781r7dzggv" xml:space="preserve">{{Wikificiraj}}
[[Slika:Stiški rokopis.pdf|thumb|right|250px| Stiški rokopis]]
'''Stiški rokopis''' (tudi '''Ljubljanski rokopis&lt;ref&gt;Sket, J. (1893), str. 32&lt;/ref&gt;''') so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili. Zapisana so na zadnjih petih straneh, in sicer: dva obrazca splošne spovedi (confessio generalis), začetek velikonočne pesmi Naš Gospod, nekaj besednih parov latinsko-slovenskih izrazov, priziv Svetega Duha in Marije ter molitev Salve Regina.
Rokopis danes hranijo v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.

Rokopis je nastal v [[Cistercijanski samostan Stična|cistercijanskem samostanu v Stični]] na Dolenjskem kot prepis starejše predloge, vendar ne vse naenkrat. Molitev pred pridigo oziroma predpridižni prošnji klic Milost ino gnada ter slovenski prevod latinske marijanske pesmi Salve Regina je zapisal verjetno češki menih (pribežnik zaradi husitskih vojn) okoli leta 1428, ostala slovenska besedila pa so bila zapisana okoli 1440, njihov zapisovalec pa je verjetno učenec češkega meniha.

Slovenska besedila v sicer latinskem stiškem kodeksu so štiri povsem različna besedila, vse pa druži verski, pastoralni namen zapisovalca, ki je poleg latinskih pridig hotel imeti v rokah tudi slovenske molitve in pesmi, ker so te imele svoj skromen delež v sicer latinskem bogoslužju srednjega veka. Zaradi srednjeveških navodil duhovnikom, naj učijo vernike tudi glasnega sodelovanja pri skupnih opravilih v cerkvi, so si zlasti tisti duhovniki, ki niso bili domačini, zapisovali besedila, ki naj bi jih sicer vsi znali na pamet. To velja tudi za avtorja slovenskih zapiskov v Stični.

==Prečrkovanje in prevod besedil==

'''Milost ino gnada'''

Myloſt ino gnada naſiga goſpody&lt;br /&gt;
pomocz dewycze roſſe matre maie&lt;br /&gt;
prichod ſwetega ducha&lt;br /&gt;
Troſt wſſech ſwetnykow&lt;br /&gt;
Obchranyenye ſwetega kryſſe&lt;br /&gt;
Ta racz ſmenv yno ſwamy byti&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Milost in usmiljenje našega Gospoda,&lt;br /&gt;
pomoč Device rože matere Marije,&lt;br /&gt;
prihod Svetega duha,&lt;br /&gt;
tolažba vseh svetnikov,&lt;br /&gt;
varstvo svetega križa:&lt;br /&gt;
to naj z menoj in z vami bo.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;'''Češčena bodi'''&lt;br /&gt;

Czeſtyena body / kralewa mati te myloſti&lt;br /&gt;
zywota ſladkoſti / yno naſſ troſt&lt;br /&gt;
Czeſtyena ſy / my ktebe vpyeme&lt;br /&gt;
tuge ſabne otroczy / te ewe&lt;br /&gt;
My ktebe zdvchvgeme / glagogicze&lt;br /&gt;
yno placzecz / te dolynye tech ſlſſ&lt;br /&gt;
Obto ty naſſe / odwetnycze / ty knam&lt;br /&gt;
obrny / ty myloſtywe oczzy&lt;br /&gt;
Ino Jeſſyſſe ſegnanega ſasv twega&lt;br /&gt;
teleſſa / ty nam prykaſſy / potom&lt;br /&gt;
tvyſtv / O czeſtyta omyloſtywa&lt;br /&gt;
o ſladka maty marya&lt;br /&gt;

Češčena bodi, kraljeva mati milostna,&lt;br /&gt;
življenja sladkosti, in naša tolažba.&lt;br /&gt;
Češćena si; k tebi kličemo mi,&lt;br /&gt;
tuje zabne otroci Evini;&lt;br /&gt;
k tebi vzdihujemo, tožeč&lt;br /&gt;
in jokajoč iz doline solz.&lt;br /&gt;
Zato, ti naša odvetnica, ti k nam&lt;br /&gt;
obrni svoje milostne oči,&lt;br /&gt;
in Jezusa, blagoslovljeni sad svojega&lt;br /&gt;
telesa, ti nam prikaži, zatem&lt;br /&gt;
to isto. O častita, o milostiva,&lt;br /&gt;
o sladka mati Marija.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;'''Naš Gospud'''&lt;br /&gt;

Nas goſpud ye od ſmerti ſtwal / od nega&lt;br /&gt;
britttke martre / nam nam ÿe ſe ve ſe&lt;br /&gt;
liti / onam chocztſche troſti biti kyre on&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Naš Gospod je od smrti vstal,&lt;br /&gt;
od svoje bridke muke;&lt;br /&gt;
nam se je veseliti,&lt;br /&gt;
on nam hoče v tolažbo biti.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
'''Jaz se odpovem'''&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Odpovem se hudiču in njegovim delom&lt;br /&gt;
in vsej njegovi nečimrnosti in se izpovem&lt;br /&gt;
in krivega spoznam našemu Gospodu itd.&lt;br /&gt;

Krivega se spoznam, ker sem to prelomil,&lt;br /&gt;
kar sem obljubil, ko sem krst prejel,&lt;br /&gt;
ker sem se od Boga obrnil in od njegovih zapovedi,&lt;br /&gt;
ker sem Boga zatajil s svojimi slabimi deli&lt;br /&gt;
in sem se voljno udal oblasti hudiča,&lt;br /&gt;
ki sem se mu odpovedal,&lt;br /&gt;
ko sem krst prejel. Temu sem doslej&lt;br /&gt;
s svojimi grehi služil prostovoljno. – Tega je itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, ker sem božje hrame&lt;br /&gt;
poredkoma obiskoval; kadar sem tja prišel, sem&lt;br /&gt;
z malo pobožnostjo, z brodko revo svojega srca tam bil;&lt;br /&gt;
kar sem tam slišal pridigovati o Bogu, o sveti Mariji,&lt;br /&gt;
o drugih svetnikih in svojih grehih,&lt;br /&gt;
sem preziral in nič nisem svojega življenja&lt;br /&gt;
po tem popravil. – Tega itn.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, ker svetih nedelj, svete&lt;br /&gt;
sobote večerov, drugih svetih dni in večerov&lt;br /&gt;
nisem nikoli tako praznoval in častil,&lt;br /&gt;
četudi bi to po pravem moral storiti. Svetega&lt;br /&gt;
posta, svetih kvater, drugih postnih dni svoje pokore&lt;br /&gt;
nisem tako čisto opravil, kakor bi bil to dolžen. – Tega...&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, ker desetine od svoje perutnine&lt;br /&gt;
in svoje setve in svoje živinice&lt;br /&gt;
nikoli nisem tako zvesto dajal,&lt;br /&gt;
kakor bi bil to po pravem moral storiti. – Tega itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, ker svojega očeta, svoje matere,&lt;br /&gt;
svoje gosposke, svojega župnika, svojega duhovnega očeta,&lt;br /&gt;
svojega pridigarja nisem nikoli tako častil in jim pokoren&lt;br /&gt;
bil, kakor bi po pravem dolžen bil. – Tega itd.&lt;br /&gt;
Svojega bližnjega nisem nikoli tako rad imel&lt;br /&gt;
in mu tako zvest bil kakor sam sebi. –&lt;br /&gt;
Tega mi je itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, da kar sem Bogú, sveti Mariji,&lt;br /&gt;
drugim svetnikom obljubil, nisem trdno držal,&lt;br /&gt;
niti nisem tistega izvršil. Kar je bilo slabi&lt;br /&gt;
in kdor je slab delal, ta mi je bil ljub;&lt;br /&gt;
kateri je dobroto delal, temu sem bil sovražen. – Tega itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam, ker sem grešil z vso to grdobijo,&lt;br /&gt;
ki se z njo človek more ogrditi in napraviti mrzkega&lt;br /&gt;
Bogu in njegovim svetnikom.&lt;br /&gt;
S tem sem često in pogosto svoje telo in svojo dušo ogrdil.&lt;br /&gt;
– Te(ga) itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam krive prisege, krivega pričevanja,&lt;br /&gt;
netrdnih obljub in hudega jezika. – Tega itd.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Krivega se spoznam vseh grehov, ki jih človek&lt;br /&gt;
lahko zagreši nasproti vsem ljudem z mislijo,&lt;br /&gt;
z besedo in z dejanjem,&lt;br /&gt;
in prosim Boga vsemogočnega,&lt;br /&gt;
da mi dá dalje živeti.&lt;br /&gt;
Prosim Devico Marijo, vse božje svetnike in svetnice,&lt;br /&gt;
da mi izvolite prositi našega Gospoda,&lt;br /&gt;
da bi mi izvolil dati odpusteg vseh mojih grehov&lt;br /&gt;
in me izvoli naprej grehov obvarovati&lt;br /&gt;
in mi izvoli po tem življenju večno žitje dati.&lt;br /&gt;
In jaz obljubim, za naprej se grehov obvarovati,&lt;br /&gt;
kakor se bom najbolje mogel,&lt;br /&gt;
in jaz odpustim vsem tistim, ki so&lt;br /&gt;
malo ali veliko z besedo ali dejanjem prizadeli moje ime.&lt;br /&gt;
Da tudi meni naš Gospod odpusti moje grehe,&lt;br /&gt;
prosim vas izpovednika na božjem mesti, itd.
 
==Milost ino gnada==
Za to besedilo se uporabljajo različna imena, in sicer predpridižni prošnji klic/molitev pred pridigo/priziv Svetega Duha in Marije/invokacija pred pridigo. Skupaj z verniki je pridigar v tej kratki pesmici prosil zase in za poslušalce pomoč Svetega Duha, Kristusa, Marije in svetnikov. Invokacija pred pridigo je standardna prošnja za milost in upanje.

==Češčena bodi==
Češčena bodi je prvi slovenski prevod latinske marijanske pesmi iz 11./12. stoletja Salve Regina, ki spada med antifone, s katerim so redno sklepali dnevno liturgično molitev v meniškem koru. To je bila srednjeveška cerkvena pesem, ki so jo v liturgiji praviloma peli duhovniki. Slovenski prevod prav v tem rokopisu opozarja, da so stiški menihi že zelo zgodaj k sicer latinskim molitvam uspeli pritegniti tudi slovenske vernike. Ker je besedilo zapisano na koncu pridig, lahko sklepamo, da so jo v Stični molili (peli) z drugimi molitvami po pridigi.

==Naš Gospud==
V koledarju, kjer so zapisane nedelje, je zapisovalec ob vsaki nedelji zapisal ime latinske pesmi, s katero se tisto nedeljo prične maša. Ob velikonočni nedelji pa je v slovenskem jeziku zapisal enokitični velikonočni kirielejson Naš Gospud. Pesem je v visokem srednjem veku latinščine neukim Slovencem približala vsebino velikonočnega dogajanja. Nad besedilom pesmi je nadnapis Kryst ist herstonden, saj je slovenska pesem prevod te nemške pesmi. Slovenska in nemška pesem sta se peli kot del dramske uprizoritve odlomka iz Svetega pisma, ki govori o Jezusovem praznem grobu.

==Jaz se odpovem==
Med besedili Stiškega rokopisa je najbolj obširna splošna spoved (confessio generalis), ki je podobna spovedi iz brižinskih spomenikov. Sodi v skupino podobnih cerkvenih besedil, ki naštevajo vse vrste grehov, čeprav jih človek, ki besedilo govori, ni vseh storil. Stiška splošna spoved je priredba po nemški predlogi. V kodeksu je zapisana dvakrat – celotni zapis obsega 62 vrstic (Spoved II), delni pa le 34 vrstic (Spoved I). Pisec ga ni dokončal, ker se je večkrat zmotil, zato je opustil popravljanje, zapisal, da gre za napačno verzijo in jo tudi rahlo prečrtal. Obe imata pred slovenskim zapisom latinsko napoved (“Hoc est vna g(e)n(e)ralis c(on)fessio etc.”) in sta bili zapisani z isto roko.

Stiška splošna spoved je bila tako kot v prvem in tretjem brižinskem spomeniku namenjena skupni molitvi po pridigi: tedaj še zelo neuki verniki so za duhovnikom (ali z njim) ponavljali svojo odpoved hudemu duhu, tj. hudiču, in vseh grešnim dejanjem. Stiška spoved je v razliko od obeh brižinskih besedil, ki so jih za duhovnikom ponavljali verniki, sestavljena tako, da jo je verjetno bral duhovnik sam, za vsakim odstavkom, ki se začenja z besedami „Jaz se dolžan dam“ (v prevodu „Krivega se spoznam“), pa so verniki skupaj molili kratko kesanje. Slednjega pisec rokopisa ni nikjer zapisal v celoti, ampak samo z začetnimi besedami „Tega je meni...“
Uvodni odstavek je odpoved hudiču in vsem njegovim delom, nato sledi deset odstavkov – skupin grehov. Prvi omenja krst, ko se je kristjan odpovedal hudiču, z grehi, zlasti z zatajitvijo Boga, pa je to odpoved prelomil. V drugem se kesa, da ni bil zvest glede udeležbe pri božji službi, bil pri njej premalo zbran, po poslušanju pridige pa se je premalo poboljšal. V tretjem so našteti grehi zoper nedeljski počitek, ki je veljal tudi za zapovedane praznike, začel pa se je že prejšnji večer. V četrtem se obtožuje, da ni pravilno oddajal desetine. V petem se obtožuje grehov zoper starše, predstojnike, duhovnike in pridigarje. Šesti ima za vsebino prekršitev zapovedi ljubezni do bližnjega. V sedmem se vernik obtožuje, da ni izpolnil obljub, ki jih je dal Bogu, Mariji in svetnikom, ljudem pa je vračal dobro s hudim. Osmi odstavek omenja „grde“ grehe, s katerimi si je omadeževal telo in dušo. V devetem odstavku se obtožuje krive prisege in laži. Deseti povzema splošne grehe v mislih, besedah in stvareh (dejanjih) in prehaja v sklepno prošnjo Bogu, Mariji, svetnikom in svetnicam, naj grešniku izprosijo odpuščanje in trdnost v dobrem, hkrati z obljubo, da ne bo več grešil. Sledi še trden sklep, da se bo grehov kar najbolj varoval in tudi sam odpuščal drugim.

Stiška splošna spoved je obrazec, ki je samostojna priredba po predlogi iz družine tistih spovednih obrazcev, ki so nastali iz formule Honorija Avgustodunskega. Predloga je nastala že v 13. ali morda v 14. stoletju. Splošna spoved je napisana v dolenjskem narečju.

==Viri==
* Mihael Glavan (ur.): Stiški rokopis: Študije. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992.
* Stiški rokopis http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/stiski/stiski_rokopis.html (Dostop: 1. 4. 2012)

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Dela leta 1428]]
[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]]</text>
      <sha1>cyekl04kqeh0hkqovir4j781r7dzggv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Irokezi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30389</id>
    <revision>
      <id>6762800</id>
      <parentid>6756666</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:16:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="150141" sha1="9hwn7ptki5cf2eiuohp9lud7h7jskzq" xml:space="preserve">{{Infobox country

| native_name            = {{lang|iro|Haudenosaunee}}
| conventional_long_name = Iroquois Confederacy
| common_name            = Haudenosaunee ali Irokezi
| status                 = [[Konfederacija|Priznana konfederacija]], kasneje nepriznana vlada&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/sociology-and-social-reform/sociology-general-terms-and-concepts/stateless|title=Stateless Society|encyclopedia=Encyclopedia.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-first=Lewis Henry|author-last=Morgan|author-link=|date=1881|title=Houses and House-Life of the American Aborigines|location=Chicago and London|publisher=University of Chicago Press}}&lt;/ref&gt;
| year_end               = 
| date_start             = Med 1450 in 1660 (ocena)
| image_coat             = 
| image_flag             = Flag of the Iroquois Confederacy.svg
| year_start             = 
| flag_type              = Zastava Irokeške konfederacije
| title_leader           = 
| leader1                = 
| year_leader1           = 
| image_map              = Haudenosaunee Territory.png
| image_map_caption      = Zemljevid, ki prikazuje zgodovinske (v vijolični barvi) in trenutno priznane (v roza barvi) ozemeljske zahteve Irokežev
| government_type        = [[Konfederacija]]
| legislature            = Veliki svet šestih narodov
| national_motto         = 
| national_anthem        = 
| capital                = Onondaga, narod Onondaga (na različnih sodobnih lokacijah:
*pred 1609: [[Cazenovia, New York]]
*1609–1615: [[Pompey, New York]]
*1615–1640: [[Delphi Falls, New York]]
*1640 onwards: [[Manlius, New York]])
| latd                   = 
| latm                   = 
| latNS                  = 
| longd                  = 
| longm                  = 
| longEW                 = 
| common_languages       = irokeščina
}}
[[Slika:Irokesen_(5_Nationen_um1650).png|thumb|Pet narodov Irokezov, plemensko ozemlje okoli leta 1650]]
'''Irokezi''' so skupina [[Ameriški staroselci|severnoameriških staroselcev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kanada|Kanadi]]. 

So [[konfederacija]] sestavljeni iz skupine petih plemen [[Cayuga]], [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]] in [[Seneca (pleme)|Seneca]], katerim se je pozneje priključilo še pleme [[Tuscarora]].

Irokezi so bili v preteklosti pretežno poljedelska skupina irokeško govorečih ljudstev, med katere sodijo [[pleme]]na [[Cherokee]], [[Huroni]], [[Erie (pleme)|Erie]] in [[Susquehannock]]. 

Francozi so jih med kolonialnimi leti poznali kot '''Irokeško ligo''', kasneje pa kot '''Irokeško konfederacijo''', medtem ko so jih Angleži preprosto imenovali ''Pet narodov''. Njihovo deželo so v angleščini imenovali '''Iroquoia'''&lt;ref name=&quot;Iroquoia&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=Chad |title=The storied landscape of Iroquoia: history, conquest, and memory in the Native northeast |url=https://archive.org/details/storiedlandscape0000chad |date=2020 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |isbn=1496218655}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Shannon |first1=Timothy |title=Iroquoia |date=7 April 2016 |volume=1 |doi=10.1093/oxfordhb/9780199858897.013.10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Preston |first1=David L. |title=Texture of Contact: European and Indian Settler Communities on the Frontiers of Iroquoia, 1667-1783 |date=2009 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |isbn=0803213697}}&lt;/ref&gt; in '''Haudenosauneega'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Ho-de-no-sau-nee-ga (Haudenosaunee) |url=https://native-land.ca/maps/territories/haudenosauneega-confederacy |website=Native Land Digital |access-date=17 March 2025}}&lt;/ref&gt;, v francoščini pa ''Iroquoisie''. Irokeška ljudstva so vključevala (od vzhoda proti zahodu) [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]], [[Cayuga]] in [[Seneca (pleme)|Seneca]]. Po letu 1722 so bili v konfederacijo sprejeti [[Tuscarora]], ki so govorili [[Iroquois|irokeško]] in so prišli z jugovzhoda, od takrat naprej pa je bila znana kot &quot;Šest narodov&quot;.

Konfederacija je bila verjetno ustanovljena med letoma 1142 in 1660,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=History of the Iroquois Indians|website=Untitled Document| url=https://www.departments.bucknell.edu/environmental_center/sunbury/website/HistoryofIroquoisIndians.shtml|access-date=2025-01-21}}&lt;/ref&gt; vendar o točnem datumu ni širokega soglasja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=How the Iroquois Great Law of Peace Shaped U.S. Democracy|website=Native America|date=2018-12-13|url=https://www.pbs.org/native-america/blog/how-the-iroquois-great-law-of-peace-shaped-us-democracy#:~:text=The%20Iroquois%20Confederacy%2C%20founded%20by,democracy%20on%20earth(2|access-date=2025-01-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution (U.S. National Park Service)|website=NPS.gov Homepage (U.S. National Park Service)|date=2024-10-10|url=https://www.nps.gov/articles/000/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm#:~:text=The%2520Five%2520Nations%252C%2520comprised%2520of,1200.%7Cref=|access-date=2025-01-21}}&lt;/ref&gt; Konfederacija je nastala iz »Velikega zakona miru«, za katerega se pravi, da so ga sestavili Deganawidah »Veliki mirotvorec«, Hiawatha in Jigonhsasee »Mati narodov«. Skoraj 200 let je bilo Šest narodov/Haudenosaunee konfederacija močan dejavnik v severnoameriški kolonialni politiki, pri čemer nekateri učenjaki zagovarjajo koncept izigravanja obeh strani,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=White |first=Richard |url=https://www.worldcat.org/oclc/22344887 |title=The middle ground: Indians, empires, and republics in the Great Lakes region, 1650–1815 |date=1991 |isbn=0-521-37104-X |location=Cambridge |oclc=22344887}}&lt;/ref&gt; saj so Irokezi uporabljali evropske sile prav tako, kot so Evropejci uporabljali njih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Barr |first=Daniel P. |url=https://www.worldcat.org/oclc/230726514 |title=Unconquered : the Iroquois League at war in colonial America |date=2006 |publisher=Praeger |isbn=0-313-03820-1 |location=Westport, Conn. |oclc=230726514}}&lt;/ref&gt; Na svojem vrhuncu okoli leta 1700 se je irokeška moč raztezala od današnje zvezne države [[New York (zvezna država)|New York]], severno v današnji [[Ontario]] in [[Quebec]] vzdolž [[Velika jezera|spodnjih Velikih jezer]] – [[Reka svetega Lovrenca|zgornje reke Sv. Lovrenca]] in južno na obeh straneh [[Aligeni|gorovja Allegheny]] v današnjo [[Virginia|Virginijo]] in [[Kentucky]] ter v [[Ohio (reka)|dolino reke Ohio]].

St. Lawrence [[Iroquois]], Wendat ([[Huroni]]), [[Erie (pleme)|Erie]] in [[Susquehannock]], vsi neodvisni narodi, znani evropskim kolonistom, so prav tako govorili irokeške jezike. V širšem kulturnem smislu se štejejo za Irokeze, saj vsi izvirajo iz proto-irokeškega ljudstva in jezika. Vendar pa so bili v zgodovini tekmeci in sovražniki narodov Irokeške konfederacije.{{sfn|Daeg de Mott|2009}}

Leta 2010 je v Kanadi živelo več kot 45.000 vpisanih pripadnikov Šestih narodov, v Združenih državah pa več kot 81.000.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Marques |first=Nicole Terese Capton |date=2011 |title=Divided We Stand: The Haudenosaunee, Their Passport and Legal Implications of Their Recognition in Canada and the United States|url=https://digital.sandiego.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1094&amp;context=ilj |access-date=October 28, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/history/pdf/c2010br-10.pdf |date=January 2012 |title=The American Indian and Alaska Native Population: 2010 |access-date=June 5, 2021}}&lt;/ref&gt;

== Imena ==
[[File:Iroquois dictionnary, Jesuit fathers, Quebec Circa 1660.jpg|thumb|Irokeški slovar, jezuitski očetje, Quebec okoli 1660]]

''Haudenosaunee'' ('Ljudje dolge hiše') je avtonim, s katerim se imenujejo Šest narodov.&lt;ref name=&quot;haudenosauneeconfederacy.com&quot;&gt;{{navedi splet |title=Home |url=http://www.haudenosauneeconfederacy.com/ |access-date=August 10, 2018 |website=Haudenosaunee Confederacy}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je njegova natančna etimologija sporna, je izraz ''Irokezi'' kolonialnega izvora. Nekateri strokovnjaki za zgodovino ameriških staroselcev menijo, da je ''Irokezi'' slabšalno ime, prevzeto od tradicionalnih sovražnikov Haudenosauneejev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kasak |first=Ryan M. |date=2016 |chapter=A distant genetic relationship between Siouan-Catawban and Yuchi |editor1-last=Rudin |editor1-first=Catherine |editor2-first=Bryan J. |editor2-last=Gordon |title=Advances in the Study of Siouan Languages and Linguistics |pages=5–38}}&lt;/ref&gt; Manj pogost, starejši avtonim za konfederacijo je {{lang|moh|Ongweh’onweh}}, kar pomeni 'izvirni ljudje'.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Haudenosaunee Guide for Educators |website=The Smithsonian National Museum of the American Indian |date=2009 |url=https://americanindian.si.edu/sites/1/files/pdf/education/HaudenosauneeGuide.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=National Park Service U.S. Department of the Interior |title=Finger Lakes National Heritage Area Feasibility Study |url=https://parkplanning.nps.gov/showFile.cfm?projectID=91275&amp;MIMEType=application%252Fpdf&amp;filename=NPS%5FFinger%5FLakes%5FContext%5FThemes%5FDRAFT%5F2021%5F508%2Epdf&amp;sfid=462152 |access-date=April 6, 2022 |website=[[National Park Service|US National Park Service]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Cultural Misconceptions |url=https://www.haudenosauneeconfederacy.com/cultural-misconceptions/}}&lt;/ref&gt;

''Haudenosaunee'' izhaja iz dveh fonetično podobnih, a etimološko različnih besed v jeziku Seneca: {{lang|see|Hodínöhšö:ni:h}}, kar pomeni »tisti iz podaljšane hiše» in {{lang|see|Hodínöhsö:ni:h}}, kar pomeni »graditelji hiš«.&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Haudenosaunee |url=http://www.yourdictionary.com/haudenosaunee |access-date=January 27, 2017 |website=Your Dictionary |archive-date=August 9, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809000428/https://www.yourdictionary.com/haudenosaunee |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite dictionary |title=English – Seneca Dictionary |url=https://www.akronschools.org/site/handlers/filedownload.ashx?moduleinstanceid=6603&amp;dataid=9898&amp;FileName=English-Seneca%201-18-12.pdf |author-link= |pages=88 |author-last=Chafe |author-first=Wallace |access-date=2025-06-29 |archive-date=2024-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240619161650/https://www.akronschools.org/site/handlers/filedownload.ashx?moduleinstanceid=6603&amp;dataid=9898&amp;FileName=English-Seneca%201-18-12.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ime ''Haudenosaunee'' se prvič pojavi v angleščini v delu Lewisa Henryja Morgana (1851), kjer ga zapiše kot ''Ho-dé-no-sau-nee''. Črkovanje ''Hotinnonsionni'' je potrjeno tudi pozneje v 19. stoletju.&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;MorganLH&quot; /&gt; Občasno se sreča tudi nadomestna oznaka, '''Ganonsyoni''',&lt;ref&gt;E.g. in {{harvp|Graymont|1972|pp=14–15}}; {{navedi knjigo |last1=Rausch |first1=David A. |last2=Blair |first2=Schlepp |date=1994 |title=Native American Voices |url=https://archive.org/details/nativeamericanvo0000raus |page=[https://archive.org/details/nativeamericanvo0000raus/page/n46 45]}}; and {{navedi knjigo |last=Wolf |first=Eric R. |date=1982 |title=Europe and the People Without History |url=https://archive.org/details/europepeoplewit008258 |page=[https://archive.org/details/europepeoplewit008258/page/n178 165]}}&lt;/ref&gt; iz Mohawk jezika {{lang|moh|kanǫhsyǫ́·ni}} »razširjena hiša« ali iz sorodnega izraza v sorodnem irokeškem jeziku; v zgodnejših virih je različno črkovano ''Kanosoni'', ''akwanoschioni'', ''Aquanuschioni'', ''Cannassoone'', ''Canossoone'', ''Ke-nunctioni'' ali ''Konossioni''.&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot; /&gt; Bolj transparentno se konfederacija Haudenosaunee pogosto imenuje Šest narodov (ali, za obdobje pred vstopom Tuscarora leta 1722, Pet narodov).&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot; /&gt;{{efn|This is frequently used on the official Haudenosaunee Confederacy website.&lt;ref name=haudenosauneeconfederacy.com/&gt;}} Beseda je {{lang|moh|Rotinonshón:ni}} v mohawkščini.&lt;ref name=&quot;deerfield&quot;&gt;[http://1704.deerfield.history.museum/popups/glossary.do?shortName=rotinonsionni &quot;Rotinonsionni, which is the Kanienkehaka (Mohawk) word for Haudenosaunee&quot;. ''Kanienkehaka Lifeways – Mohawk Valley, circa 1500''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210817023120/http://1704.deerfield.history.museum/popups/glossary.do?shortName=rotinonsionni |date=2021-08-17 }}. Retrieved August 27, 2017.&lt;/ref&gt;

Izvor imena ''Irokezi'' je nekoliko nejasen, čeprav je bil izraz zgodovinsko pogostejši v angleških besedilih kot Haudenosaunee. Njegov prvi pisni pojav kot ''Irocois'' je v poročilu [[Samuel de Champlain|Samuela de Champlaina]] o njegovem potovanju v [[Tadoussac]] leta 1603.{{sfn|Day|1968}} Druga zgodnja francoska črkovanja vključujejo ''Erocoise'', ''Hiroquois'', ''Hyroquoise'', ''Irecoies'', ''Iriquois'', ''Iroquaes'', ''Irroquois'' in ''Yroquois'',&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Goddard |first=I. |chapter=Synonymy |editor=G. Trigger |title=Handbook of North American Indians: Northeast |volume=15 |pages=319–321 |year=1978}}&lt;/ref&gt; izgovorjeno takrat kot [irokwe] ali [irokwɛ].{{efn|[e] pronunciation according to {{harvp|Goddard|1978}}. [ɛ] pronunciation according to {{harvp|Day|1968}}.}} Za izvor tega izraza so bile predlagane konkurenčne teorije, vendar nobena ni dosegla širokega sprejetja. Do leta 1978 je [[Ives Goddard]] zapisal: &quot;Takšna oblika ni potrjena v nobenem indijanskem jeziku kot ime za katero koli irokeško skupino, in končni izvor ter pomen imena sta neznana.&quot;&lt;ref name=&quot;Goddard, 1978&quot; /&gt;

Jezuitski duhovnik in misijonar [[Pierre François Xavier de Charlevoix]] je leta 1744 zapisal:

{{blockquote|Ime Irokezi je čisto francosko in je nastalo iz [irokeškega] izraza ''Hiro'' ali ''Hero'', kar pomeni ''Rekel sem'' – s čimer ti Indijanci zaključijo vse svoje nagovore, kot so to včasih počeli Latini s svojim ''dixi'' – in iz ''Koué'', kar je včasih krik žalosti, ko je podaljšan, in včasih veselja, ko je izgovorjen krajše.{{sfn|Day|1968}}}}

Leta 1883 je Horatio Hale zapisal, da je Charlevoixova etimologija dvomljiva in da »noben drug narod ali pleme, o katerem imamo kakršno koli znanje, ni nikoli nosilo imena, sestavljenega na tako muhast način«.{{sfn|Day|1968}} Hale je namesto tega predlagal, da izraz izvira iz huronščine in je soroden mohawškemu {{lang|moh|ierokwa}} »tisti, ki kadijo« ali cayuški {{lang|cay|iakwai}} »medved«. Leta 1888 je J. N. B. Hewitt izrazil dvome, da katera koli od teh besed obstaja v zadevnih jezikih. Raje je imel etimologijo iz Montagnais {{lang|moe|irin}} »resničen, pravi« in {{lang|moe|ako}} »kača«, plus francosko pripono {{lang|fr|-ois}}. Kasneje je to popravil na algonkvin {{lang|alq|Iriⁿakhoiw}} kot izvor.{{sfn|Day|1968}}&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Hewitt |first=J. N.|author-link=John Napoleon Brinton Hewitt |date=1907 |chapter=Iroquois |editor-last=Hodge |editor-first=Frederick Webb |editor-link=|title=Handbook of American Indians North of Mexico |url=https://archive.org/details/handbookamerica00goog |pages=[https://archive.org/details/handbookamerica00goog/page/n618 617]–620}}&lt;/ref&gt;

Sodobnejšo etimologijo je zagovarjal Gordon M. Day leta 1968, ki je razdelal Charlesa Arnauda iz leta 1880. Arnaud je trdil, da beseda izvira iz Montagnais {{lang|moe|irnokué}}, kar pomeni »strašen človek«, preko skrajšane oblike {{lang|moe|irokue}}. Day je predlagal hipotetično frazo Montagnais {{lang|moe|irno kwédač}}, kar pomeni »človek, Irokez«, kot izvor tega izraza. Za prvi element {{lang|moe|irno}} Day navaja sorodne besede iz drugih potrjenih narečij Montagnais: {{lang|moe|irinou}}, {{lang|moe|iriniȣ}} in {{lang|moe|ilnu}}; za drugi element {{lang|moe|kwédač}} pa predlaga povezavo z {{lang|moe|kouetakiou}}, {{lang|moe|kȣetat-chiȣin}} in {{lang|moe|goéṭètjg}} – imeni, ki so jih sosednja algonkvinska plemena uporabljala za Irokeze, Hurone in St. Lawrence [[Iroquois]]s (Laurentijce).{{sfn|Day|1968}}

Enciklopedija ''Gale Encyclopedia of Multicultural America'' potrjuje izvor Irokezov v {{lang|alq|Iroqu}}, algonkvinski besedi za »klopotača«.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Hall |first=Loretta |date=2014 |title=Iroquois Confederacy |url=https://search.credoreference.com/content/entry/galegale/iroquois_confederacy/0?institutionId=4855 |journal=Gale Encyclopedia of Multicultural America |edition=3rd |via=Credo }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Francozi so se najprej srečali z algonkvinsko govorečimi plemeni in bi se naučili algonkvinskih imen za svoje irokeške tekmece.

==Konfederacija==
[[File:Map of the Country of the Five Nations belonging to the province of New York and of the Lakes near which the Nations of Far Indians live with part of Canada taken from the Map of the Louisiane done 1730.png|thumb|Zemljevid petih narodov iz ''Darlington Collection'']]

Verjame se, da je Irokeško konfederacijo ustanovil ''Veliki mirotvorec'' na neznan datum, ocenjen med 1450 in 1660 in je združil pet različnih narodov na območju južnih [[Velika jezera|Velikih jezer]] v ''Veliko ligo miru''.{{sfn|Graymont|1972|pp=14–15}} Druge raziskave pa kažejo, da je bila ustanovitev leta 1142.{{sfn|Mann|Fields|1997}} Vsak narod znotraj te irokeške konfederacije je imel svoj jezik, ozemlje in funkcijo v Ligi.

Liga je sestavljena iz Velikega sveta, skupščine petdesetih poglavarjev ali sačemov, od katerih vsak predstavlja klan naroda.{{sfn|Johansen|Mann|2000|p=[https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC&amp;pg=PA135 135]}}

Ko so Evropejci prvič prispeli v Severno Ameriko, so bili Haudenosaunee (''Irokeška liga'' za Francoze, ''Pet narodov'' za Britance) s sedežem v današnji osrednji in zahodni državi New York, vključno z regijo Finger Lakes in so zasedali velika območja severno do [[Reka svetega Lovrenca|reke sv. Lovrenca]], vzhodno do [[Montreala]] in reke Hudson ter južno v današnjo severozahodno Pensilvanijo. Na svojem vrhuncu okoli leta 1700 se je irokeška moč raztezala od današnje države New York, severno v današnji Ontario in Quebec vzdolž spodnjih Velikih jezer–zgornjega sv. Lovrenca in južno na obeh straneh [[Apalači|Apalačev]] v današnjo Virginijo in Kentucky ter v dolino Ohio. Od vzhoda do zahoda so Ligo sestavljali narodi [[Mohawk]], [[Oneida]], [[Onondaga]], [[Cayuga]] in [[Seneca]]. Okoli leta 1722 so se Ligi pridružili [[Iroquois|irokeško]] govoreči [[Tuscarora]], ki so se preselili proti severu iz Karoline po krvavem spopadu z belimi naseljenci. Skupno kulturno ozadje s Petimi narodi Irokezov (in sponzorstvo s strani Oneida) je pripeljalo do tega, da so bili Tuscarora sprejeti kot šesti narod v konfederaciji leta 1722; Irokezi so bili nato znani kot Šest narodov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-last=Wallace |author-first=Anthony F.C. |title=Tuscarora: A History |url=https://archive.org/details/tuscarorahistory0000wall |location=Albany |publisher=SUNY Press |date=2012 |isbn=9781438444314}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bruce Trigger 1978, pp. 287-288&quot;&gt;Bruce Trigger, ed., ''Handbook of American Indians''; Volume 15, 1978, pp. 287–288&lt;/ref&gt;

Drugi neodvisni narodi, ki so govorili irokeške jezike, kot so [[Erie (pleme)|Erie]], [[Susquehannock]], Huron (Wendat) ali [[Wyandot]], so v različnih obdobjih živeli ob reki sv. Lovrenca in okoli Velikih jezer. Na ameriškem jugovzhodu so bili [[Cherokee]] narod, ki je govoril irokeški jezik in se je na to območje preselil stoletja pred stikom z Evropejci. Nobeden od teh ni bil del Lige Haudenosaunee. Tisti na mejah ozemlja Haudenosaunee v regiji Velikih jezer so tekmovali in se vojskovali z narodi Lige.

Francoski, nizozemski in angleški kolonisti, tako v [[Nova Francija|Novi Franciji]] (Kanada) kot v tem, kar je postalo [[Trinajst kolonij]], so prepoznali potrebo po pridobitvi naklonjenosti irokeškega ljudstva, ki je zasedalo pomemben del ozemlja zahodno od kolonialnih naselij. Njihovi prvi odnosi so bili namenjeni trgovanju s krznom, ki je postalo zelo donosno za obe strani. Kolonisti so si prizadevali tudi za vzpostavitev prijateljskih odnosov, da bi zavarovali svoje meje naselij.

Skoraj 200 let so bili Irokezi močan dejavnik v severnoameriški kolonialni politiki. Zavezništvo z Irokezi je evropskim silam ponujalo politične in strateške prednosti, vendar so Irokezi ohranili precejšnjo neodvisnost. Nekateri njihovi ljudje so se naselili v misijonskih vaseh ob [[Reka svetega Lovrenca|reki Svetega Lovrenca]] in se tesneje povezali s Francozi. Čeprav so sodelovali v francoskih napadih na nizozemska in angleška kolonialna naselja, kjer so se naselili nekateri Mohawk in drugi Irokezi, so se Irokezi na splošno upirali napadom na lastne ljudi.

Irokezi so ostali velika politično združena indijanska skupnost do [[Ameriška revolucija|ameriške revolucije]], ko se je Liga razdelila zaradi nasprotujočih si pogledov na to, kako se odzvati na prošnje za pomoč britanske krone.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/articles/000/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |access-date=2024-06-05 |website=www.nps.gov |language=en}}&lt;/ref&gt; Po porazu so Britanci brez posvetovanja prepustili irokeško ozemlje, in mnogi Irokezi so morali zapustiti svoja ozemlja v dolini Mohawk in drugod ter se preseliti na severna ozemlja, ki so jih obdržali Britanci. Krona jim je dala zemljo kot nadomestilo za pet milijonov akrov, ki so jih izgubili na jugu, vendar to ni bilo enakovredno prejšnjemu ozemlju.

Sodobni raziskovalci Irokezov razlikujejo med Ligo in Konfederacijo.&lt;ref name=&quot;Richter11-12&quot;&gt;{{navedi knjigo|author-last=Richter |chapter=Ordeals of the Longhouse |editor-last1=Richter |editor-last2=Merrill |title=Beyond the Covenant Chain |pages=11–12}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Fenton|1998|pp=4–5}}{{sfn|Shannon|2008|pp=72–73}} Po tej interpretaciji se Irokeška liga nanaša na ceremonialno in kulturno institucijo, utelešeno v Velikem svetu, ki še vedno obstaja. Irokeška konfederacija je bila decentralizirana politična in diplomatska entiteta, ki je nastala kot odgovor na evropsko kolonizacijo in je bila razpuščena po britanskem porazu v ameriški revolucionarni vojni.&lt;ref name=&quot;Richter11-12&quot; /&gt; Današnji Irokezi/Ljudje šestih narodov ne delajo takšne razlike, izraza uporabljajo izmenično, vendar raje uporabljajo ime Konfederacija Haudenosaunee.

Po selitvi večine v Kanado so morali Irokezi, ki so ostali v New Yorku, živeti večinoma v rezervatih. Leta 1784 se je 6.000 irokezov soočilo z 240.000 Newyorčani, medtem ko so se Novoangležani, lačni zemlje, pripravljali na selitev na zahod. »Samo Oneide, ki so šteli le 600 mož, so imeli v lasti šest milijonov akrov oziroma približno 2,4 milijona hektarjev.« Iroquoia je bila dežela, ki je čakala na naglico po zemlji. Do [[Vojna leta 1812|vojne leta 1812]] so Irokezi izgubili nadzor nad precejšnjim ozemljem.

==Zgodovina==
[[File:5NationsCession.jpg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje ozemlja Irokezov skozi 18. stoletje]]

===Historiografija===
Poznavanje zgodovine Irokezov izhaja iz Haudenosaunee ustnega izročila, arheoloških dokazov, zapisov [[Družba Jezusova|jezuitskih]] misijonarjev in kasnejših evropskih zgodovinarjev. Zgodovinar Scott Stevens pripisuje zgodnji moderni evropski vrednosti pisnih virov nad ustnim izročilom prispevek k rasistični, predsodkovni perspektivi o Irokezih skozi 19. stoletje.{{sfn|Stevens|2013|p=149}} [[Historiografija]] irokeških ljudstev je predmet številnih razprav, zlasti glede ameriškega kolonialnega obdobja.{{sfn|Stevens|2013|p={{page needed|date=August 2020}}}}&lt;ref&gt;{{cite journal|author-last1=Johansen |author-first1=Bruce |title=Notes from the &quot;culture wars&quot;: more annotations on the debate regarding the Iroquois and the origins of democracy |journal=American Indian Culture &amp; Research Journal |date=1999 |volume=23 |issue=1 |pages=165–175 |doi=10.17953/aicr.23.1.x7035734612286m5|doi-broken-date=November 10, 2024 |url=https://escholarship.org/uc/item/8kp1m4nz }}&lt;/ref&gt;

Francoski jezuitski zapisi o Irokezih so jih prikazovali kot divjake brez vlade, zakonov, pisave in vere.{{sfn|Stevens|2013|p=153}} Toda jezuiti so si močno prizadevali za preučevanje njihovih jezikov in kultur, nekateri pa so jih začeli spoštovati. Vir zmede za evropske vire, ki so izhajali iz patriarhalne družbe, je bil matrilinearni sorodstveni sistem irokeške družbe in s tem povezana moč žensk.{{sfn|MacLeod|2012|p=xiv}} Kanadski zgodovinar D. Peter MacLeod je pisal o kanadskih Irokezih in Francozih v času [[Francoska in indijanska vojna|sedemletne vojne]]: 

&lt;blockquote&gt;Najbolj kritično je, da so patriarhalni evropski pisarji lahkomiselno spregledali pomen klanskih mater, ki so imele precejšnjo ekonomsko in politično moč v kanadskih irokeških skupnostih. Obstajajo reference, ki kažejo, da so se klanske matere sestajale v svetu s svojimi moškimi kolegi, da bi sprejemale odločitve glede vojne in miru in se pridružile delegacijam, da bi se soočile z ''Onontio'' [irokeški izraz za francoskega generalnega guvernerja] in francoskim vodstvom v Montrealu, vendar le namigujejo na resnični vpliv, ki so ga imele te ženske.{{sfn|MacLeod|2012|p=xiv}}&lt;/blockquote&gt;

Angleška historiografija 18. stoletja se osredotoča na diplomatske odnose z Irokezi, dopolnjene s podobami, kot je John Verelst's ''Štirje mohavški kralji'' in publikacijami, kot so anglo-irokeški pogodbeni postopki, ki jih je natisnil [[Benjamin Franklin]].{{sfn|Stevens|2013|p=161}} Vztrajna pripoved iz 19. in 20. stoletja prikazuje Irokeze kot »ekspanzivno vojaško in politično silo&amp;nbsp;... [ki je] podredila svoje sovražnike z nasilno silo in skoraj dve stoletji delovala kot opora v ravnotežju moči v kolonialni Severni Ameriki«.{{sfn|Stevens|2013|p=148}}

Zgodovinar Scott Stevens je opazil, da so Irokezi sami začeli vplivati na pisanje svoje zgodovine v 19. stoletju, vključno z [[Joseph Brant|Joseph Brantom]] (Mohawk) in David Cusickom (Tuscarora, ok. 1780–1840). John Arthur Gibson (Seneca, 1850–1912) je bil pomembna osebnost svoje generacije pri pripovedovanju različic zgodovine Irokezov v epikah o Peacemakerju.&lt;ref name=&quot;G-W1992&quot;&gt;{{navedi knjigo|author-first1=John Arthur |author-last1=Gibson |author-first2=Hanni |author-last2=Woodbury |author-first3=Reginald |author-last3=Henry |author-first4=Harry |author-last4=Webster |author-first5= Alexander |author-last5=Goldenweiser |title=Concerning the League: The Iroquois League Tradition as Dictated in Onondaga by John Arthur Gibson |url=https://books.google.com/books?id=2991AAAAMAAJ |editor-first1=John D. |editor-last1=Nichols |editor-first2= H. C. |editor-last2=Wolfart |year=1992 |publisher=Algonquian and Iroquoian Linguistics |isbn=978-0-921064-09-1 |page=xii}}&lt;/ref&gt; Pomembne ženske zgodovinarke med Irokezi so se pojavile v naslednjih desetletjih, vključno z Lauro ''Minnie'' Kellogg (Oneida, 1880–1949) in Alice Lee Jemison (Seneca, 1901–1964).{{sfn|Stevens|2013|p=162}}

===Ustanovitev lige===
[[File:Atotarhoreceivingtwomohawkchieftains.png|thumb|Irokeška slika Tadodaha, ki sprejema dva mohawška poglavarja]]

Irokeška liga je bila ustanovljena pred evropskim stikom, z združitvijo petih od mnogih irokeških ljudstev, ki so se pojavila južno od Velikih jezer.&lt;ref name=&quot;AmHerTage&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The American Heritage Book of Indians |url=https://archive.org/details/americanheritage0000alvi |publisher=American Heritage Publishing, Co., Inc. |date=1961 |editor-first=Alvin M. Jr. |editor-last=Josephy }}&lt;/ref&gt;{{efn |''Enciklopedija American Heritage'' navaja, da so Evropejci izvedeli za mnoga notranja plemena po imenih, ki so jim jih dala obalna plemena, s katerimi so se najprej srečali. Ker so bila plemena tekmeci in pogosto sovražniki, so obalna ljudstva druga plemena imenovala z izrazi, ki so odražali njihove odnose. Obalna plemena so spadala med veliko družino govorcev algonkvinskih jezikov, kot so vzhodni Amerindijanci Kanade (M'ik Maq in drugi) ter [[Lenape]] iz srednjega Atlantika in konfederacija Powhatan iz Virginije. Uredniki dodajajo, da je Irokez vljudno ime takšnih ljudi, in njegov pomen je 'z juga', ljudje z juga, ali podobno ime.}} Mnogi arheologi in antropologi verjamejo, da je bila liga ustanovljena okoli leta 1450,{{sfn|Fenton|1998|p=69}}{{sfn|Shannon|2008|p=25}} čeprav so bili podani argumenti za zgodnejši datum.&lt;ref&gt;{{harvp|Graymont|1972|pp=14–15}}.

»Bila je konfederacija, ki je temeljila na sorodstvu – simbolično gospodinjstvo. Svojo konfederacijo so imenovali Ganonsyoni, kar pomeni &quot;Dolga hiša&quot;, to je hiša, ki je &quot;razprostrta daleč&quot;. Vsi posamezniki in vsa plemena konfederacije so bili obravnavani kot ena družina, ki živi skupaj v eni hiši. Mohavki, ki so prebivali najdlje na vzhodu, so bili varuhi zahodnih vrat. Onondagi, ki so bili v središču, so bili varuhi ognja in varuhi vampa. Onondaga je bila zato prestolnica, kjer je potekal Veliki svet in so se hranili zapisi vampa. Lokalni poglavarji klanov vsakega plemena, ki so se sestajali kot enota, so bili zvezni poglavarji lige. Mohavki, Onondagi in Seneki so bili starejši bratje; Oneidi in Cayugi, mlajši bratje. Mlajši in starejši bratje so sedeli na nasprotnih straneh hiše in se posvetovali drug z drugim ob ognju. Onondagi so sedeli v sredini in vzdrževali ravnotežje med obema stranema.« Ena teorija trdi, da se je liga oblikovala kmalu po sončnem mrku 31. avgusta 1142, dogodku, za katerega se domneva, da je izražen v ustnem izročilu o izvoru lige.&lt;ref&gt;{{cite journal |author-last=Johansen |author-first=Bruce |year=1995 |title=Dating the Iroquois Confederacy |journal=Akwesasne Notes |series=New Series |volume=1 |issue=3 |pages=62–63 |url=http://www.ratical.org/many_worlds/6Nations/DatingIC.html |access-date=December 12,&quot;&quot;&quot;2008}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Johansen|Mann|2000|loc=&quot;Ganondagan&quot;|p=[https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC&amp;pg=PA105 105]}}{{sfn|Mann|2005|p=333}} Nekateri viri povezujejo zgodnji izvor irokeške konfederacije s sprejetjem koruze kot osnovne poljščine.&lt;ref&gt;{{cite journal |author-last1=Mann |author-first1=Barbara A. |author-last2=Fields |author-first2=Jerry L. |title=A Sign in the Sky: Dating the League of the Haudenosaunee |journal=American Indian Culture and Research Journal |volume=21 |number=2 |date=1997 |pages=105–163 |doi=10.17953/aicr.21.2.k36m1485r3062510 |doi-broken-date=November 10, 2024 |url=https://escholarship.org/uc/item/27g1b5px }}&lt;/ref&gt;

Arheolog Dean Snow trdi, da arheološki dokazi ne podpirajo datuma pred letom 1450. Povedal je, da so nedavne trditve o veliko zgodnejšem datumu &quot;morda za sodobne politične namene&quot;.{{sfn|Snow|1994|p=231}} Drugi strokovnjaki ugotavljajo, da so antropološki raziskovalci posvetovali le z moškimi informatorji, s čimer so izgubili polovico zgodovinske zgodbe, povedane v posebnih ustnih izročilih žensk.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The Iroquois |url=https://archive.org/details/iroquois0000joha |author-last=Johansen |author-first=Bruce |publisher=Chelsea House |year=2010 |isbn=978-1-60413-794-1 |location=New York |page=[https://archive.org/details/iroquois0000joha/page/n32 29]}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega se zgodbe o izvoru nagibajo k poudarjanju dveh moških, Deganawidah in Hiawatha, medtem ko ženska Jigonsaseh, ki igra pomembno vlogo v ženski tradiciji, ostaja večinoma neznana.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Za ustanovitelje Lige tradicionalno veljajo Dekanawida ''Veliki mirotvorec'', Hiawatha in Jigonhsasee ''mati narodov'', katere dom je deloval kot nekakšni Združeni narodi. Prinesli so mirotvorčev ''Veliki zakon'' miru prepirljivim irokeškim narodom, ki so se borili, ropali in se prepirali med seboj ter z drugimi plemeni, tako algonkvinskimi kot irokeškimi. Pet narodov se je prvotno pridružilo Ligi, kar je povzročilo številne zgodovinske reference na &quot;Pet narodov Irokezov&quot;.{{efn|The American Heritage Book of Indians navaja, da ustno izročilo pripoveduje, da so imeli drugi irokeški narodi priložnost, da se pridružijo ligi.}}&lt;ref name=&quot;AmHerTage&quot;/&gt; Z dodatkom južnih Tuscarora v 18. stoletju teh pet prvotnih plemen še vedno sestavlja Haudenosaunee v zgodnjem 21. stoletju: Mohawk, Onondaga, Oneida, Cayuga in Seneca.

Po legendi je bil zlobni poglavar Onondaga po imenu Tadodaho zadnji, ki sta ga Veliki mirotvorec in Hiawatha spreobrnila k miru. Ponudili so mu položaj naslovnega predsednika Sveta Lige, ki je predstavljal enotnost vseh narodov Lige.&lt;ref&gt;{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20080613223453/http://www.onondaganationschool.org/history/history.html |archive-date=June 13, 2008 |title=The History of Onondage'ga' |website=Onondaga Nation School |url=http://www.onondaganationschool.org/history/history.html}}&lt;/ref&gt; To naj bi se zgodilo pri jezeru Onondaga blizu današnjega Syracuse, New York. Naziv Tadodaho se še vedno uporablja za predsednika Lige, petdesetega poglavarja, ki sedi z Onondaga v svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=February 18, 2014 |title=Chiefs |url=https://www.onondaganation.org/government/chiefs/ |access-date=2024-06-06 |website=Onondaga Nation |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Irokezi so nato ustvarili zelo egalitarno družbo. Britanski kolonialni administrator je leta 1749 izjavil, da so imeli Irokezi &quot;tako absolutne pojme svobode, da ne dovoljujejo nobene vrste nadrejenosti enega nad drugim in izganjajo vsako suženjstvo s svojih ozemelj&quot;.{{sfn|Mann|2005|p=334}} Ko so se napadi med plemeni članicami končali in so usmerili vojskovanje proti tekmecem, število Irokezov se je povečalo, medtem ko se je število njihovih tekmecev zmanjšalo. Politična kohezija Irokezov je hitro postala ena najmočnejših sil v severovzhodni Severni Ameriki v 17. in 18. stoletju.

Svet petdesetih Lige je odločal o sporih in iskal soglasje. Vendar konfederacija ni govorila v imenu vseh petih plemen, ki so še naprej delovala neodvisno in oblikovala lastne vojne skupine. Okoli leta 1678 je svet začel izvajati večjo moč pri pogajanjih s kolonialnimi vladami Pensilvanije in New Yorka, Irokezi pa so postali zelo spretni v diplomaciji, saj so Francoze igrali proti Britancem, kot so posamezna plemena prej igrala Švede, Nizozemce in Angleže.&lt;ref name=&quot;AmHerTage&quot; /&gt;

Ljudstva, ki so govorila irokeške jezike, so bila vpletena v vojskovanje in trgovanje s sosednjimi člani Irokeške lige.&lt;ref name=&quot;AmHerTage&quot; /&gt; Raziskovalec [[René-Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Robert La Salle]] je v 17. stoletju identificiral [[Mosopelea]] kot eno izmed ljudstev doline Ohia, ki so jih Irokezi premagali v zgodnjih 1670-ih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-first=Charles Augustus |author-last=Hanna |title=The Wilderness Trail |url=https://archive.org/details/wildernesstrail00hanngoog |location=New York |publisher=Putnam Brothers |date=1911 |pages=[https://archive.org/details/wildernesstrail00hanngoog/page/96 97]}}&lt;/ref&gt; Erie in ljudstva zgornje doline Allegheny so propadla prej med &quot;Beaver Wars&quot;. Do leta 1676 je bila moč Susquehannockov{{efn|'Divji' Susquehannocki so hitro propadli po treh letih epidemije bolezni v letih 1670–1672. Bili so [[Power (international relations)|regionalna vojaška sila]], saj so podredili več [[Lenape|plemen Delaware]] in premagali dve plemeni Irokezov med letoma 1665 in 1667.}} zlomljena zaradi posledic treh let epidemije bolezni, vojne z Irokezi in obmejnih bitk, saj so naseljenci izkoristili oslabljeno pleme.&lt;ref name=&quot;AmHerTage&quot; /&gt;

Po eni teoriji zgodnje irokeške zgodovine so Irokezi, potem ko so se združili v Ligo, napadli Ohio River Valleyna ozemljih, ki so postala vzhodni Ohio Country vse do današnjega [[Kentucky]]ja, da bi poiskali dodatna lovišča. Izselili so približno 1.200 [[Siouan|siouansko]] govorečih plemen iz doline [[Ohio (reka)|reke Ohio]], kot so [[Quapaw]] (Akansea), Ofo ([[Mosopelea]]) in [[Tutelo]] ter druga tesno povezana plemena iz regije. Ta plemena so se preselila v regije okoli reke [[Misisipi]] in Piedmont regije vzhodne obale.&lt;ref name=&quot;ohs&quot;&gt;{{navedi splet |author-first=Louis F. |author-last=Burns |title=Osage |website=Oklahoma Historical Society's Encyclopedia of Oklahoma History and Culture |url=http://digital.library.okstate.edu/encyclopedia/entries/O/OS001.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110102050914/http://digital.library.okstate.edu/encyclopedia/entries/O/OS001.html |archive-date=January 2, 2011 |access-date=March 2, 2009}}&lt;/ref&gt;

Druga ljudstva, ki so govorila irokeške jezike,&lt;ref name=&quot;SeePeoples&quot;&gt;Glej zgodovino [[Erie people]], [[Susquehannock]], [[Tuscarora people]] in [[Huroni|Wyandot (Huron)]] ljudstev.&lt;/ref&gt; vključno z številčnimi [[Huroni|Wyandot (Huron)]], s sorodno družbeno organizacijo in kulturami, so izumrla kot plemena zaradi bolezni in vojne.{{efn|delno izumrla, vendar so njihove preživele člane včasih posvojili Irokezi. Uredniki knjige American Heritage Book of Indians so dejali, da je en francoski opazovalec domneval, da je do konca leta 1678 število posvojenih Irokezov morda preseglo število domačih plemen zaradi desetletij medplemenskega vojskovanja. V tem časovnem okviru so se Irokezi večkrat spopadli s francosko podprtimi algonkvinskimi plemeni, ki so si prizadevala za nadzor nad trgovino s krznom. Poleg tega so premagali ljudstvo Erie, Susquehannocki pa so utrpeli poraze in visoko umrljivost zaradi nalezljivih bolezni.}}Niso se pridružili Ligi, ko so bili povabljeni, in so bili močno zmanjšani po bobrovih vojnah in visoki umrljivosti zaradi evrazijskih nalezljivih bolezni. Medtem ko so domorodni narodi včasih poskušali ostati nevtralni v različnih kolonialnih obmejnih vojnah, so se nekateri tudi povezali z Evropejci, kot v [[Francoska in indijanska vojna|francoski in indijanski vojni]], severnoameriški fronti [[Sedemletna vojna|sedemletne vojne]]. Šest narodov je bilo v tej vojni razdeljenih v svojih zavezništvih med Francozi in Britanci.

===Širitev===
V knjigi ''Reflections in Bullough's Pond'' zgodovinarka Diana Muir trdi, da so bili predkontaktni Irokezi imperialistična, ekspanzionistična kultura, katere gojenje kmetijskega kompleksa koruze/fižola/buč (Tri sestre) jim je omogočilo vzdrževanje velike populacije. Vojno so vodili predvsem proti sosednjim algonkvinskim ljudstvom. Muir uporablja arheološke podatke, da bi dokazala, da je bila irokeška širitev na algonkvinska ozemlja zaustavljena z algonkvinskim sprejetjem kmetijstva. To jim je omogočilo vzdrževanje lastnih populacij, dovolj velikih, da so se uprle irokeškemu osvajanju. Ljudje Konfederacije oporekajo tej zgodovinski interpretaciji, saj Ligo velikega miru obravnavajo kot temelj svoje dediščine.

Irokezi so morda Kwedech, opisani v ustnih legendah naroda [[Mi'kmaq|Mikmak]] iz vzhodne Kanade. Te legende pripovedujejo, da so Mikmak v poznem predkontaktnem obdobju postopoma pregnali svoje sovražnike – Kwedech – proti zahodu čez [[New Brunswick]] in končno iz regije spodnje reke sv. Lovrenca. Mikmak so zadnje osvojeno ozemlje poimenovali Gespedeg ali 'zadnja dežela', iz česar so Francozi izpeljali Gaspé. &quot;Kwedech&quot; se na splošno štejejo za Irokeze, natančneje Mohawk; njihovo izgon iz Gaspéja s strani Mikmak je ocenjen na okoli 1535–1600.

Okoli leta 1535 je [[Jacques Cartier]] poročal o skupinah, ki so govorile irokeško, na polotoku Gaspé in ob reki St. Lawrence. Arheologi in antropologi so St. Lawrence Irokeze opredelili kot ločeno in samostojno skupino (in morda več ločenih skupin), ki so živele v vaseh Hochelaga in drugih bližnjih (blizu današnjega [[Montreal]]a), ki jih je obiskal Cartier. Do leta 1608, ko je [[Samuel de Champlain]] obiskal območje, ta del doline reke St. Lawrence ni imel naselij, ampak so ga Mohawki nadzorovali kot lovišče. Usoda irokeškega ljudstva, ki ga je srečal Cartier, ostaja skrivnost in vse, kar je mogoče z gotovostjo trditi, je, da so bili ob prihodu Champlaina že izginili. Na polotoku Gaspé je Champlain srečal skupine, ki so govorile algonkvinske jezike. Natančna identiteta katere koli od teh skupin je še vedno predmet razprav. 29. julija 1609 je Champlain pomagal svojim zaveznikom premagati mohawško vojno skupino ob obali današnjega jezera Champlain in ponovno junija 1610 se je Champlain boril proti Mohawkom.

Irokezi so v 17. stoletju postali dobro znani v južnih kolonijah. Po prvi angleški naselbini v Jamestownu v Virginiji (1607) jih številni opisi iz 17. stoletja opisujejo močno ljudstvo, ki ga je [[Powhatan|konfederacija Powhatan]] poznala kot ''Massawomeck'', Francozi pa kot ''Antouhonoron''. Rečeno je bilo, da prihajajo s severa, onkraj ozemlja [[Susquehannock]]ov. Zgodovinarji so pogosto identificirali ''Massawomeck / Antouhonoron'' kot Haudenosaunee.

Leta 1649 je vojna skupina Irokezov, ki so jo večinoma sestavljali Seneki in Mohawki, uničila huronsko vas Wendake. To je na koncu povzročilo razpad huronskega naroda. Ker ni ostalo nobenega severnega sovražnika, so Irokezi obrnili svoje sile proti [Nevtralnim plemenom na severni obali [[Eriejsko jezero|jezer Erie]] in [[Ontarijsko jezero|Ontario]], Susquehannockom, njihovemu južnemu sosedu. Nato so uničili druga plemena, ki so govorila irokeške jezike, vključno z [[Erie (pleme)|Erie]] na zahodu leta 1654, zaradi konkurence v trgovini s krznom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-first=James F. |author-last=Pendergast |date=1991 |title=The Massawomeck|url=https://archive.org/details/massawomeckraide0081pend |publisher=American Philosophical Society|isbn=0871698129}}&lt;/ref&gt; Nato so uničili [[Mohikanci|Mohikance]]. Po svojih zmagah so vladali na območju od reke Misisipi do Atlantskega oceana; od reke sv. Lovrenca do zaliva Chesapeake.

Michael O. Varhola je trdil, da je njihov uspeh pri osvajanju in podjarmljenju okoliških narodov paradoksalno oslabil odziv domorodcev na evropsko rast, s čimer so postali žrtve lastnega uspeha.

Pet narodov Lige je vzpostavilo trgovinski odnos z [[Nizozemci]] v Fort Orange (današnji [[Albany, New York]]), kjer so trgovali s krznom za evropsko blago, kar je bil ekonomski odnos, ki je globoko spremenil njihov način življenja in povzročil veliko prekomernega lova na bobre.{{sfn|Johnson|2003|p=8}}

Med letoma 1665 in 1670 so Irokezi ustanovili sedem vasi na severnih obalah [[Ontarijsko jezero|Ontarijskega jezero]] v današnjem [[Ontario|Ontariu]], skupaj znanih kot ''Irokeške vasi severa''. Vse vasi so bile opuščene do leta 1701.{{sfnp|Jordan|2013|p=37}}

V letih 1670–1710 so Pet narodov doseglo politično prevlado nad večino Virginije zahodno od [[Aligeni|gorovja Aligeni]] in se razširilo do doline [[Ohio (reka)|reke Ohio]] v današnji Zahodni Virginiji in [[Kentucky]]ju. Kot rezultat bobrovih vojn so izrinili plemena, ki so govorila siouanske jezike in si pridržali ozemlje kot lovišče po zakonu močnejšega. Končno so britanskim kolonistom prodali svoje preostale zahteve do dežel južno od Ohia leta 1768 s Pogodb iz Fort Stanwixa.

Zgodovinar Pekka Hämäläinen piše o Ligi: &quot;V Severni Ameriki ni bilo nikoli ničesar podobnega Ligi petih narodov. Noben drug domorodni narod ali konfederacija ni nikoli dosegla tako daleč, vodila tako ambiciozne zunanje politike ali vzbujala takšnega strahu in spoštovanja. Pet narodov je mešalo diplomacijo, ustrahovanje in nasilje, kot so narekovale okoliščine, ustvarjajoč merjeno nestabilnost, po kateri so se lahko orientirali le oni. Njihovo vodilno načelo je bilo, da se izognejo navezanosti na katero koli kolonijo, kar bi omejilo njihove možnosti in tvegalo izpostavljenost zunanjim manipulacijam.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Hämäläinen |first=Pekka |url=https://www.worldcat.org/oclc/1330712844 |title=Indigenous continent : the epic contest for North America |date=2022 |publisher=Liveright |isbn=978-1-63149-699-8 |oclc=1330712844}}&lt;/ref&gt;
[[File:Early Localization Native Americans NY.svg|thumb|Zemljevid plemen New Yorka pred prihodom Evropejcev:{{Legend|#f2d0ff|[[Irokezi|Irokeška plemena]]}}
{{Legend|#ffd0d0|[[Algonkvini|Algonkvinska plemena]]}} ]]

===Bobrove vojne===
Od leta 1609 je Liga sodelovala v desetletja trajajočih &quot;Bobrovih vojnah&quot; proti Francozom, njihovim [[Huroni|Huronskim]] zaveznikom in drugim sosednjim plemenom, vključno s [[Petun]], Erie in Susquehannock.{{sfn|Johnson|2003|p=8}} Poskušali so nadzorovati dostop do divjadi za donosno trgovino s krznom, zato so napadli [[algonkvini|algonkvinska ljudstva]] atlantske obale ([[Lenape]] ali ''Delaware''), Anishinaabe iz borealnega kanadskega območja in nemalokrat tudi angleške kolonije. Med bobrovimi vojnami naj bi premagali in asimilirali Hurone (1649), Petune (1650), Nevtralno nacijo (1651), Erie pleme (1657) in Susquehannocke (1680). Tradicionalno mnenje je, da so bile te vojne način za nadzor donosne trgovine s krznom za nakup evropskega blaga, od katerega so postali odvisni. Starna to mnenje postavlja pod vprašaj.

Novejše raziskave so to mnenje podrobneje razdelale in trdijo, da so bile bobrove vojne stopnjevanje irokeške tradicije &quot;žalnih vojn&quot;. To mnenje nakazuje, da so Irokezi sprožili obsežne napade na sosednja plemena, da bi se maščevali ali nadomestili številne mrtve iz bitk in epidemij [[črne koze|črnih koz]].

Leta 1628 so Mohawki premagali [[Mahican]]e, da bi si zagotovili monopol v trgovini s krznom z Nizozemci v Fort Orange (današnji Albany), Nova Nizozemska. Mohawk niso dovolili severnim domorodnim ljudstvom trgovati z Nizozemci. Do leta 1640 skoraj ni bilo več bobrov na njihovih ozemljih, kar je Irokeze zmanjšalo na posrednike v trgovini s krznom med indijanskimi ljudstvi na zahodu in severu ter Evropejci, ki so si želeli dragocenih debelih bobrovih kož. Leta 1645 je bil sklenjen začasen mir med Irokezi in Huroni, Algonkvini ter Francozi.

Leta 1646 so jezuitski misijonarji v Sainte-Marie med Huroni odšli kot odposlanci v dežele Mohawk, da bi zaščitili negotov mir. Odnos Mohawkov do miru se je poslabšal, medtem ko so [[jezuiti]] potovali in njihovi bojevniki so napadli skupino na poti. Misijonarje so odpeljali v vas Ossernenon, Kanienkeh (''Mohawk Nation'') (blizu današnjega Auriesville, New York), kjer sta zmerna klana Želve in Volka priporočila, naj jih izpustijo, vendar so jezni člani klana Medveda 18. oktobra 1646 ubili Jeana de Lalandeja in Isaaca Joguesa. [[Katoliška cerkev]] je spominjala na dva francoska duhovnika in jezuitskega laičnega brata Renéja Goupila (ubitega 29. septembra 1642) kot med osmimi severnoameriškimi mučenci.

Leta 1649 med bobrovimi vojnami so Irokezi so nedavno kupljene nizozemske puške uporabili za napad na Hurone, zaveznike Francozov. Ti napadi, predvsem na huronska mesta Taenhatentaron (St. Ignace) in St. Louis v današnjem okrožju Simcoe v Ontariu, so bile zadnje bitke, ki so dejansko uničile huronsko konfederacijo. Jezuitske misije v Huronia na obalah Georgeevega zaliva so bile opuščene zaradi napadov Irokezov, jezuiti pa so preživele Hurone vodili proti vzhodu, proti francoskim naselbinam na reki sv. Lovrenca. Jezuitske ''Relacije''' so izrazile presenečenje, da so Pet narodov lahko dominirali območje »petsto lig naokoli, čeprav je njihovo število zelo majhno«. Od 1651 do 1652 so Irokezi napadli Susquehannocke, južno od njih v današnji Pensilvaniji, vendar brez trajnega uspeha.

Leta 1653 je narod Onondaga poslal mirovno povabilo Novi Franciji. Odprava jezuitov, ki jo je vodil Simon Le Moyne, je leta 1656 na njihovem ozemlju ustanovila Sainte Marie de Ganentaa. Misijo so bili prisiljeni opustiti do leta 1658, ko so se sovražnosti nadaljevale, verjetno zaradi nenadne smrti 500 domorodcev zaradi epidemije črnih koz, evropske nalezljive bolezni, na katero niso imeli imunitete.

Od 1658 do 1663 so bili Irokezi v vojni s Susquehannocki in njihovimi zavezniki Lenape in Provinco [[Maryland]]. Leta 1663 je bila velika invazijska sila Irokezov poražena pri glavni utrdbi Susquehannockov. Leta 1663 so bili Irokezi v vojni s plemenom [[Abenaki#Plemena_zveze|Sokoki]] iz zgornjega toka reke Connecticut. Črne koze so ponovno udarile in zaradi bolezni, lakote in vojne so bili Irokezi ogroženi z izumrtjem. Leta 1664 je skupina Oneida napadla zaveznike Susquehannockov v zalivu Chesapeake.

Leta 1665 so trije od Petih narodov sklenili mir s Francozi. Naslednje leto je generalni guverner Nove Francije, markiz de Tracy, poslal karinjanski polk, da se sooči z Mohawki in Oneidi. Mohawki so se izognili bitki, vendar so Francozi požgali njihove vasi, ki so jih imenovali &quot;gradovi&quot; in njihove pridelke. Leta 1667 sta preostala dva irokeška naroda podpisala mirovno pogodbo s Francozi in se strinjala, da bodo misijonarjem dovolili obisk njihovih vasi. Francoski jezuitski misijonarji so bili Irokezom znani kot &quot;črni plašči&quot;, ki so začeli spodbujati, da bi se katoliški spreobrnjenci preselili v Caughnawaga, Kanienkeh, zunaj Montreala. Ta pogodba je trajala 17 let.

====1670–1701====

[[Slika:5NationsExpansion.jpg|thumb|Širitev Irokezov med bobrskimi vojnami 1638-1711]]

Okoli leta 1670 so Irokezi pregnali pleme [[Manahoac]], ki je govorilo siouanščino, iz severnega območja Piedmont v Virginiji in začeli zahtevati lastništvo nad ozemljem. Leta 1672 jih je premagala vojna skupina Susquehannockov, Irokezi pa so zaprosili francoskega guvernerja Frontenaca za podporo:

{{blockquote|Sramota bi bila zanj, če bi dovolil, da se njegovi otroci zatrejo, kot so se sami videli ...ker niso imeli sredstev za napad na njihovo utrdbo, ki je bila zelo močna, niti za obrambo, če bi jih drugi prišli napast v njihove vasi.&lt;ref name=&quot;jennings135&quot;&gt;Jennings, str. 135.&lt;--Jennings, F. (1988). Empire of fortune: crown, colonies, and tribes in the Seven Years War in America. New York: Norton. str. 95, 111, 160, 259n15. ISBN 978-0-393-30640-8.--&gt;&lt;/ref&gt;}}

Nekatere stare zgodovine navajajo, da so Irokezi premagali Susquehannocke, vendar to ni dokumentirano in je dvomljivo.&lt;ref&gt;[[Francis Jennings|Jennings, F.]] (1988). ''Empire of fortune: crown, colonies, and tribes in the Seven Years War in America''. New York: Norton. str. 95, 111, 135, 160, 259n15. {{ISBN|978-0-393-30640-8}}.&lt;/ref&gt; Leta 1677 so Irokezi sprejeli večino Susquehannockov, ki so govorili irokeško, v svoj narod.

Januarja 1676 je guverner kolonije New York Edmund Andros, poslal pismo poglavarjem Irokezov, v katerem jih je prosil za pomoč v &quot;vojni kralja Filipa&quot;, saj so imeli angleški kolonisti v Novi Angliji velike težave v boju proti [[Wampanoag]]om, ki jih je vodil Metacom. V zameno za dragoceno orožje Angležev je irokeška vojna skupina februarja 1676 opustošila Wampanoage, uničila vasi in zaloge hrane ter zajela veliko ujetnikov.{{sfn|Parmenter|2007|p=42}}

Do leta 1677 so Irokezi sklenili zavezništvo z Angleži s sporazumom, znanim kot ''Zavezniška veriga''. Do leta 1680 je bila Irokeška konfederacija v močnem položaju, saj je odpravila Susquehannocke in Wampanoage, zajela ogromno ujetnikov, da bi povečala svoje prebivalstvo in si zagotovila zavezništvo z Angleži, ki so dobavljali orožje in strelivo.{{sfn|Parmenter|2007|p=43}} Skupaj so zavezniki dosegli pat položaj v boju proti Francozom in njihovim zaveznikom Huronom, tradicionalnim sovražnikom Konfederacije. Irokezi so kolonizirali severno obalo Ontarijskega jezera in pošiljali roparske skupine proti zahodu vse do države [[Illinois]]. Plemena Illinoisa so bila sčasoma poražena, ne s strani Irokezov, ampak s strani [[Potawatomi]] plemena.

Leta 1679 so Susquehannocki s pomočjo Irokezov, napadli zaveznike [[Maryland]]a, indijansko nacijo Piscataway in Mattawoman.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=SRBC Pamphlet – The Susquehannock |url=https://www.srbc.gov/our-work/pamphlets/susquehannock.html |access-date=2024-06-06 |website=www.srbc.gov}}&lt;/ref&gt; Mir je bil dosežen šele leta 1685. V istem obdobju so bili francoski jezuitski misijonarji aktivni v Irokeziji, kar je privedlo do prostovoljne množične preselitve mnogih Haudenosauneejev v dolino St. Lawrence pri Kahnawake in Kanesatake blizu [[Montreal]]a. Namen Francozov je bil uporabiti katoliške Haudenosauneeje v dolini sv. Lovrenca kot varovalo, da bi angleško-zavezniška plemena Haudenosauneejev v današnjem severnem delu New Yorka, držali stran od središča francoske trgovine s krznom v Montrealu. Poskusi Angležev in Francozov, da bi izkoristili svoje zaveznike Haudenosauneeje, so bili neuspešni, saj sta obe skupini Haudenosauneejev pokazali »globoko nenaklonjenost ubijanju drug drugega«.{{sfn|Parmenter|2007|p=44}} Po preselitvi katoliških Irokezov v dolino St. Lawrence zgodovinarji običajno opisujejo Irokeze, ki živijo zunaj Montreala, kot kanadske Irokeze, medtem ko so tisti, ki so ostali v svojem zgodovinskem osrčju v sodobnem severnem delu New Yorka, opisani kot Irokezi Lige.{{sfn|MacLeod|2012|p=xi}}

[[File:5NationsCession.jpg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje datume, ko so se Irokezi odpovedali svojim zahtevam, 1701–1796. Opomba: V Nanfanskem sporazumu iz leta 1701 so se Pet narodov odpovedalo svojim nominalnim zahtevam po deželah za &quot;lov na bobra&quot; severno od Ohia v korist Anglije; vendar so ta območja še vedno de facto nadzorovala druga plemena, zavezniška Franciji.]]

Leta 1684 se je generalni guverner Nove Francije, Joseph-Antoine Le Febvre de La Barre, odločil sprožiti kazensko odpravo proti Senecam, ki so napadali francoske in algonkvinske trgovce s krznom v dolini reke [[Mississippi]] in prosil katoliške Haudenosaunee, naj prispevajo borce.{{sfn|Parmenter|2007|pp=44–45}} La Barrejeva odprava se je septembra 1684 končala s fiaskom, ko je med francoskimi ''troupes de la Marine'' izbruhnila gripa, medtem ko so kanadski irokeški bojevniki zavrnili boj in se namesto tega spuščali le v bitke žalitev s seneškimi bojevniki.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Kralj [[Ludvik XIV.]] Francoski ni bil navdušen, ko je slišal za La Barrejev neuspeh, kar je privedlo do njegove zamenjave z Jacques-René de Brisayom, Marquis de Denonville (generalni guverner 1685–1689), ki je prispel avgusta z ukazi Sončnega kralja, naj uniči konfederacijo Haudenosaunee in ohrani čast Francije tudi v divjini Severne Amerike.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Istega leta so Irokezi ponovno napadli Virginijo in ozemlje Illinoisa ter neuspešno napadli francoske postojanke v slednjem. V poskusu zmanjšanja vojskovanja v Shenandoah dolini v Virginiji se je pozneje istega leta kolonija Virginija na konferenci v Albanyju strinjala, da prizna pravico Irokezov do uporabe severno-južne poti, znane kot ''Great Warpath'', ki poteka vzhodno od Blue Ridge Mountains, pod pogojem, da ne posegajo v angleške naselbine vzhodno od gorovja Aligeni.

Leta 1687 se je markiz de Denonville odpravil proti Fort Frontenac (današnji Kingston, [[Ontario]]) z dobro organizirano silo. Julija 1687 je Denonville s seboj na odpravo vzel mešano silo ''troupes de la Marine'', francosko-kanadskih milic in 353 indijanskih bojevnikov iz jezuitskih misijonskih naselij, vključno z 220 Haudenosauneeji.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Srečali so se pod zastavo premirja s 50 dednimi ''sachemi'' iz sveta [[Onondaga]], na severni obali Ontarijskega jezera v današnjem južnem Ontariju.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Denonville je ponovno zavzel utrdbo za [[Nova Francija |Novo Francijo]] in 50 irokeških poglavarjev vklenil, jih poslal v [[Marseille]], Francija, da bi jih uporabili kot sužnje na [[galeja]]h.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}} Nekateri katoliški Haudenosauneeji so bili ogorčeni nad to izdajo diplomatske skupine, kar je privedlo do tega, da jih je vsaj 100 dezertiralo k Senekom.{{sfn|Parmenter|2007|pp=45–46}} Denonville je utemeljil zasužnjevanje ljudi, ki jih je srečal, rekoč, da kot 'civiliziran Evropejec' ne spoštuje običajev 'divjakov' in bo z njimi ravnal, kot mu bo všeč. 13. avgusta 1687 je predhodnica francoskih vojakov naletela na seneškko zasedo in bila skoraj v celoti pobita; vendar so Seneki pobegnili, ko je prišla glavna francoska sila. Preostali katoliški Haudenosaunee bojevniki so zavrnili preganjanje umikajočih se Senekov.{{sfn|Parmenter|2007|p=46}}

Denonville je opustošil deželo Seneca plemena, pristal s francosko armado v Irondequoit Bay, udaril naravnost v središče seneške moči in uničil številne njihove vasi. Seneki so bežali pred napadom in se premaknili dlje proti zahodu, vzhodu in jugu ob Susquehanna reki. Čeprav je bila njihova domovina močno oškodovana, vojaška moč Senekov ni bila bistveno oslabljena. Konfederacija in Seneki so razvili zavezništvo z Angleži, ki so se naseljevali na vzhodu. Uničenje seneške dežele je razjezilo člane Irokeške konfederacije. 4. avgusta 1689 so se maščevali z požigom Lachine, Quebec, majhnega mesta ob [[Montreal]]u. 1500 irokeških bojevnikov je že več mesecev pred tem nadlegovalo obrambo Montreala.

Končno so izčrpali in premagali Denonvilla in njegove sile. Njegovemu mandatu je sledila vrnitev Louis de Buade de Frontenaca za naslednjih devet let (1689–1698). Frontenac je pripravil novo strategijo za oslabitev Irokezov. Kot dejanje sprave je lociral 13 preživelih poglavarjev od prvotnih 50 in se z njimi oktobra 1689 vrnil v Novo Francijo. Leta 1690 je Frontenac uničil Schenectady, Kanienkeh, leta 1693 pa je požgal tri druge mohavške vasi in zajel 300 ujetnikov.

Leta 1696 se je Frontenac odločil, da se bo kljub 76 letom starosti podal na bojno polje proti Irokezom. Odločil se je, da bo napadel Oneide in Onondage, namesto Mohawkov, ki so bili najljubši sovražniki Francozov. 6. julija je zapustil Lachine na čelu precejšnje sile in odpotoval v prestolnico Onondage, kamor je prispel mesec dni kasneje. S podporo Francozov so algonkinski narodi pregnali Irokeze z ozemelj severno od Eriejskega jezera in zahodno od današnjega Clevelanda v Ohiu, regij, ki so jih osvojili med bobrovimi vojnami. Medtem so Irokezi zapustili svoje vasi. Ker je bilo zasledovanje neizvedljivo, se je francoska vojska 10. avgusta začela vračati. Pod Frontenacovim vodstvom je kanadska milica postajala vse spretnejša v gverilskem bojevanju, prenašala je vojno na ozemlje Irokezov in napadala številna angleška naselja. Irokezi nikoli več niso ogrožali francoske kolonije.

Med [[Vojna kralja Williama|vojno kralja Williama]] (severnoameriški del [[Devetletna vojna|vojne Velike alianse]]) so bili Irokezi zavezniki Angležev. Julija 1701 so sklenili ''Nanfanski sporazum'', s katerim so Angležem prepustili veliko ozemlje severno od [[Ohio (reka)|reke Ohio]]. Irokezi so trdili, da so to ozemlje osvojili 80 let prej. Francija sporazuma ni priznala, saj je imela v tistem času na ozemlju naselja, Angleži pa praktično nobenih. Medtem so se Irokezi pogajali o miru s Francozi; skupaj so istega leta podpisali &quot;Veliki mir&quot; v Montrealu.

===Francoske in indijanske vojne===
Po mirovni pogodbi s Francozi leta 1701 so Irokezi ostali večinoma nevtralni. V 17. stoletju so si Irokezi pridobili strašljiv ugled med Evropejci in politika Šestih narodov je bila, da ta ugled izkoristijo za igranje Francozov proti Britancem, da bi iztržili največjo možno količino materialnih nagrad. Leta 1689 je angleška krona Šestim narodom zagotovila blago v vrednosti 100 £ v zameno za pomoč proti Francozom, leta 1693 so Irokezi prejeli blago v vrednosti 600 £, leta 1701 pa so Šest narodov prejeli blago v vrednosti 800 £.

Med [[Vojna kraljice Ane|vojno kraljice Ane]] (severnoameriški del [[Španska nasledstvena vojna|vojne za špansko nasledstvo]]) so bili vpleteni v načrtovane napade proti Francozom. Pieter Schuyler, župan Albanyja, je uredil, da so trije mohavški poglavarji in poglavar Mahikanov (napačno znani kot Štirje mohavški kralji) leta 1710 odpotovali v London, da bi se srečali s kraljico Ano v prizadevanju za sklenitev zavezništva z Britanci. [[Ana Britanska|Kraljica Ana]] je bila tako navdušena nad svojimi obiskovalci, da je naročila njihove portrete pri dvornem slikarju Johnu Verelstu. Portreti veljajo za najzgodnejše ohranjene oljne portrete avtohtonih ljudstev, narejene za življenja.

V začetku 18. stoletja, po krvavem spopadu z belimi naseljenci v Severni in Južni Karolini so se [[Tuscarora]] postopoma selili proti severu, proti Pensilvaniji in New Yorku. Zaradi skupnih jezikovnih in kulturnih podobnosti so se Tuscarora postopoma povezali z Irokezi in leta 1722, po sponzorstvu Oneida, vstopili v konfederacijo kot šesta indijanska nacija.

Irokeški program do poraženih plemen je dajal prednost asimilaciji znotraj 'Zavezniške verige' in Velikega zakona miru, pred množičnim pokolom. Tako Lenape kot [[Shawnee]] so bili za kratek čas podrejeni Šestim narodom, medtem ko so se podjarmljena irokeška ljudstva v naslednjem obdobju pojavila kot [[Mingo]], ki so govorili narečje, podobno senekanskemu, v regiji Ohio. Med vojno za špansko nasledstvo, Američanom znano kot &quot;vojna kraljice Ane&quot;, so Irokezi ostali nevtralni, čeprav so se nagibali k Britancem. Anglikanski misijonarji so bili aktivni med Irokezi in so zanje razvili sistem pisanja.

Leta 1721 in 1722 je podguverner Virginije Alexander Spotswood sklenil novo pogodbo v Albanyju z Irokezi, s katero je obnovil Zavezniško verigo in se strinjal, da bo Blue Ridge priznal kot razmejitev med kolonijo Virginija in Irokezi. Toda ko so se evropski naseljenci v tridesetih letih 18. stoletja začeli seliti onkraj Blue Ridgea in v dolino Shenandoah, so Irokezi ugovarjali. Virginijski uradniki so jim povedali, da je razmejitev namenjena preprečevanju Irokezov, da bi posegali vzhodno od Blue Ridgea, vendar ni preprečevala Angležem, da bi se širili zahodno. Napetosti so se v naslednjih desetletjih povečale in Irokezi so bili na robu vojne z virginijsko kolonijo. Leta 1743 jim je guverner Sir William Gooch plačal vsoto 100 funtov šterlingov za vso naseljeno zemljo v dolini, ki so jo zahtevali Irokezi. Naslednje leto so Irokezi na pogodbi v Lancasterju prodali Virginiji vse svoje preostale zahtevke v dolini Shenandoah za 200 funtov v zlatu.

Med [[Francoska in indijanska vojna|francosko in indijansko vojno]] (severnoameriško prizorišče [[Sedemletna vojna|sedemletne vojne]]) se je Irokeška liga postavila na stran Britancev proti Francozom in njihovim algonkvinskim zaveznikom, ki so bili tradicionalni sovražniki. Irokezi so upali, da jim bo pomoč Britancem prinesla tudi usluge po vojni. Malo irokeških bojevnikov se je pridružilo kampanji. Nasprotno, kanadski Irokezi so podpirali Francoze.

Leta 1711 so begunci iz današnje jugozahodne Nemčije, znani kot Palatinci, zaprosili irokeške klanske matere za dovoljenje za naselitev na njihovi zemlji. Do pomladi 1713 je približno 150 palatinskih družin najelo zemljo od Irokezov. Irokezi so Palatince naučili, kako gojiti ''Tri sestre'', kot so imenovali svoje osnovne pridelke fižola, koruze in buč, ter kje najti užitne oreščke, korenine in jagodičevje. V zameno so Palatinci Irokeze naučili, kako gojiti pšenico in oves ter kako uporabljati železne pluge in motike za kmetovanje. Zaradi denarja, zasluženega z najemom zemlje Palatincem, so se irokeške elite odrekle življenju v dolgih hišah in začele živeti v hišah evropskega sloga, z dohodkom, enakim dohodku angleške družine srednjega razreda. Do sredine 18. stoletja se je razvil večkulturni svet, v katerem so Irokezi živeli skupaj z nemškimi in škotsko-irskimi naseljenci. Naselja Palatincev so bila prepletena z irokeškimi vasmi.{{sfn|Johnson|2003|p=12}} Leta 1738 se je Irokezem pridružil Irec Sir William Johnson, ki je bil uspešen trgovec s krznom.{{sfn|Johnson|2003|pp=12–13}} Johnson, ki je obogatel s trgovino s krznom in špekulacijami z zemljo, se je naučil jezikov Irokezov in postal glavni posrednik med Britanci in Ligo.{{sfn|Johnson|2003|pp=12–13}} Leta 1745 je bil Johnson imenovan za severnega nadzornika indijanskih zadev, s čimer je formaliziral svoj položaj.{{sfn|Johnson|2003|p=13}}

[[File:History of Tazewell county, Illinois; together with sketches of its cities, villages and townships, educational, religious, civil, military, and political history; portraits of prominent persons and (14804605043).jpg|thumb|Neimenovani poglavar Irokezov, zgodnje 18. stoletje]]

9. julija 1755 je bila sila rednih vojakov britanske vojske in milice Virginije pod generalom Edwardom Braddockom, ki je napredovala v dolino reke Ohio, skoraj popolnoma uničena s strani Francozov in njihovih indijanskih zaveznikov v [[Francoska_in_indijanska_vojna#Britanske_kampanje,_1755bitki pri Monongaheli]].{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Johnson, ki je imel nalogo, da Ligo Irokezov pridobi na britansko stran, je vodil mešano anglo-irokeško silo do zmage pri Lac du St Sacrement, Britancem znanem kot jezero George.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} V [[Francoska_in_indijanska_vojna#Britanske_kampanje,_1755|bitki pri jezeru George]] je skupina katoliških Mohawk (iz ''Kahnawake'') in francoskih sil napadla britansko kolono, ki so jo vodili Mohawki; Mohawki so bili globoko vznemirjeni, saj so svojo konfederacijo ustvarili za mir med ljudstvi in se niso medsebojno bojevali. Johnson je poskušal napasti silo 1.000 francoskih vojakov in 700 kanadskih Irokezov pod poveljstvom barona Dieskaua, ki je napad odbil in ubil starega vojnega poglavarja Mohawk, Petra Hendricksa.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} 8. septembra 1755 je Diskau napadel Johnsonov tabor, vendar je bil odbit z velikimi izgubami.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Čeprav je bila bitka pri jezeru George britanska zmaga, so velike izgube, ki so jih utrpeli Mohawki in Oneide v bitki povzročile, da je Liga razglasila nevtralnost v vojni.{{sfn|Johnson|2003|p=13}} Kljub Johnsonovim najboljšim prizadevanjem so Irokezi Lige ostali nevtralni naslednjih nekaj let in vrsta francoskih zmag pri Oswegu, Louisbourgu, Fort William Henry in Fort Carillon je zagotovila, da se Irokezi Lige ne bodo borili na strani, ki se je zdela poražena.{{sfn|Johnson|2003|p=14}}

Februarja 1756 so Francozi od vohuna Oratoryja, poglavarja Oneid, izvedeli, da Britanci kopičijo zaloge na Oneida Carrying Place, ključnem prehodu med Albanyjem in Oswegom, da bi podprli ofenzivo spomladi v današnji [[Ontario]]. Ker so se zamrznjene vode južno od jezera Ontario stopile povprečno dva tedna pred vodami severno od jezera Ontario, bi se Britanci lahko premaknili proti francoskim bazam v Fort Frontenac in Fort Niagara, preden bi francoske sile v Montrealu lahko prišle na pomoč, kar je z francoskega vidika narekovalo preventivni napad na Oneida Carrying Place pozimi.{{sfn|MacLeod|2012|p=23}} Za izvedbo tega napada je markiz de Vaudreuil, generalni guverner Nove Francije, nalogo dodelil Gaspardu-Josephu Chaussegrosu de Léryju, častniku ''troupes de le Marine'', ki je zahteval in prejel pomoč kanadskih Irokezov, da bi ga vodili do Oneida Carrying Place.{{sfn|MacLeod|2012|pp=23–25}} Kanadski Irokezi so se pridružili odpravi, ki je zapustila Montreal 29. februarja 1756, pod pogojem, da se bodo borili le proti Britancem, ne pa proti Irokezem Lige in da ne bodo napadli utrdbe.{{sfn|MacLeod|2012|pp=24–25}}

13. marca 1756 je popotnik Indijanec Oswegatchie obvestil odpravo, da so Britanci zgradili dve utrdbi na Oneida Carrying Place, zaradi česar se je večina kanadskih Irokezov želela obrniti nazaj, ker so trdili, da bi tveganje napada na utrdbo pomenilo preveč žrtev in mnogi so dejansko opustili odpravo.{{sfn|MacLeod|2012|pp=26–27}} 26. marca 1756 je Léryjeva sila ''troupes de le Marine'' in francosko-kanadskih milic, ki niso jedli dva dni, prejela nujno potrebno hrano, ko so kanadski Irokezi napadli britanski pratež, ki je prinašal zaloge v Fort William in Fort Bull.{{sfn|MacLeod|2012|p=30}} Kar zadeva kanadske Irokeze, je bil napad uspešen, saj so zajeli 9 vozov, polnih zalog in ujeli 10 ujetnikov, ne da bi izgubili enega človeka in zanje je bil čelni napad na dve leseni utrdbi, kot je želel Léry, neracionalen.{{sfn|MacLeod|2012|pp=30–31}} Kanadski Irokezi so Léryju sporočili: &quot;če sem absolutno želel umreti, sem bil gospodar Francozov, vendar me ne bodo sledili&quot;.{{sfn|MacLeod|2012|p=31}} Na koncu se je približno 30 kanadskih Irokezov nerado pridružilo Léryjevemu napadu na Fort Bull zjutraj 27. marca 1756, ko so Francozi in njihovi indijanski zavezniki napadli utrdbo in si končno prebili pot skozi glavna vrata z ovnom opoldne.{{sfn|MacLeod|2012|pp=31–32}} Od 63 ljudi v Fort Bullu, od katerih je bila polovica civilistov, so preživeli le 3 vojaki, en mizar in ena ženska [, kot je poročal Léry: »Nisem mogel zadržati žara vojakov in ''Kanadčanov''. Ubili so vsakogar, ki so ga srečali«.{{sfn|MacLeod|2012|p=32}} Nato so Francozi uničili vse britanske zaloge in samo Fort Bull, kar je zavarovalo zahodni bok Nove Francije. Istega dne je glavna sila kanadskih Irokezov napadla reševalno silo iz Fort Williama, ki je prihajala na pomoč Fort Bullu in niso pobili svojih ujetnikov, kot so Francozi storili pri Fort Bullu; za Irokeze so bili ujetniki zelo dragoceni, saj so povečali velikost plemena.{{sfn|MacLeod|2012|pp=32–33}}

Ključna razlika med evropskim in prvotnim načinom vojskovanja je bila v tem, da je imela Evropa milijone ljudi, kar je pomenilo, da so bili britanski in francoski generali pripravljeni videti na tisoče svojih mož umreti v bitki, da bi si zagotovili zmago, saj so se njihove izgube vedno lahko nadomestile; nasprotno, Irokezi so imeli bistveno manjše prebivalstvo in si niso mogli privoščiti velikih izgub, kar bi lahko ohromilo skupnost. Irokeška navada &quot;žalostnih vojn&quot; za zajemanje ujetnikov, ki bi postali Irokezi, je odražala nenehno potrebo po več ljudeh v irokeških skupnostih. Irokeški bojevniki so bili pogumni, vendar bi se borili do smrti le, če bi bilo to nujno, običajno za zaščito svojih žensk in otrok; sicer je bila ključna skrb irokeških poglavarjev vedno ohraniti delovno silo.{{sfn|MacLeod|2012|p=35}} Kanadski zgodovinar D. Peter MacLeod je zapisal, da je bil irokeški način vojskovanja osnovan na njihovi lovski filozofiji, kjer bi uspešen lovec učinkovito ubil žival, ne da bi pri tem utrpel kakršne koli izgube v svoji lovski skupini, in na enak način bi uspešen vojaški vodja povzročil izgube sovražniku, ne da bi pri tem utrpel kakršne koli izgube v zameno.{{sfn|MacLeod|2012|p=27}}

Irokezi so se ponovno vključili v vojno na britanski strani šele konec leta 1758, potem ko so Britanci zavzeli Louisbourg in Fort Frontenac.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Na pogodbi v Fort Eastonu oktobra 1758 so Irokezi prisilili Lenape in [[Shawnee]], ki so se borili za Francoze, da so razglasili nevtralnost.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Julija 1759 so Irokezi pomagali Johnsonu zavzeti Fort Niagara.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} V naslednji kampanji so Irokezi lige pomagali generalu Jeffreyju Amherstu, ko je zavzemal različne francoske utrdbe ob Velikih jezerih in dolini reke sv. Lovrenca, ko je napredoval proti Montrealu, ki ga je zavzel septembra 1760.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Britanski zgodovinar Michael Johnson je zapisal, da so Irokezi »igrali pomembno podporno vlogo« pri končni britanski zmagi v sedemletni vojni.{{sfn|Johnson|2003|p=14}} Leta 1763 je Johnson zapustil svoj stari dom Fort Johnson in se preselil na razkošno posestvo, ki jo je imenoval Johnson Hall, ki je postala središče družabnega življenja v regiji. Johnson je bil blizu dvema belima družinama, Butlerjevim in Croghanovim, ter trem mohavškim družinam, Brantovim, Hillovim in Petersovim.

Po vojni je britanska vlada, da bi zaščitila svoje zavezništvo, izdala &quot;Kraljevo proklamacijo&quot; iz leta 1763, ki je prepovedovala belo naseljevanje onkraj Apalačev. Ameriški kolonisti so ukaz v veliki meri ignorirali, Britanci pa niso imeli dovolj vojakov, da bi ga uveljavili.

Soočeni s spopadi so se Irokezi strinjali, da ponovno prilagodijo mejo v pogodbi iz Fort Stanwixa (1768). Sir William Johnson, 1. baronet, britanski nadzornik za indijanske zadeve za severno okrožje, je sklical irokeške narode na veliko konferenco v zahodnem New Yorku, ki se je je udeležilo skupno 3102 Indijancev. Z Johnsonom so imeli dolgo časa dobre odnose, saj je z njimi trgoval in se naučil njihovih jezikov in običajev. Kot je Alan Taylor opazil v svoji zgodovini, The Divided Ground: Indians, Settlers, and the Northern Borderland of the American Revolution (2006), so bili Irokezi ustvarjalni in strateški misleci. Odločili so se, da britanski kroni prodajo vse svoje preostale zahteve po zemljiščih med rekama Ohio in Tennessee, ki jih niso zasedali, v upanju, da bodo s tem odvrnili angleški pritisk na svoja ozemlja v provinci New York.

===Ameriška revolucija===
Med [[Ameriška revolucija|ameriško revolucijo]] so Irokezi sprva poskušali ostati nevtralni. Duhovnik Samuel Kirkland, kongregacijski minister, ki je delal kot misijonar, je pritiskal na Oneide in Tuscarore za proameriško nevtralnost, medtem ko sta Guy Johnson in njegov bratranec John Johnson pritiskala na Mohavke, Cayuge in Seneke, naj se borijo za Britance. Pod pritiskom, da se pridružijo eni ali drugi strani, so se Tuscarore in Oneide postavili na stran kolonistov, medtem ko so Mohavki, Seneke, Onondage in Cayuge ostali zvesti Veliki Britaniji, s katero so imeli močnejše odnose. Joseph Louis Cook je ponudil svoje storitve Združenim državam in prejel kongresno imenovanje za [[podpolkovnik]]a – najvišji čin, ki ga je imel kateri koli domorodni Američan med vojno. Mohavški vojaški poglavar Joseph Brant je skupaj z Johnom Butlerjem in Johnom Johnsonom zbral rasno mešane sile neregularnih vojakov, da bi se borili za krono. Molly Brant je bila zunajzakonska žena sira Williama Johnsona in prav po njenem pokroviteljstvu je njen brat Joseph postal vojaški poglavar.

Mohawški vojaški poglavar Joseph Brant, drugi vojaški poglavarji in britanski zavezniki so izvedli številne operacije proti obmejnim naseljem v dolini Mohawk, vključno s [[Pokol v Cherry Valley|pokolom v Cherry Valley]], uničeval mnoge vasi in pridelke ter ubijal in zajemal prebivalce. Uničujoči napadi Branta in drugih lojalistov so privedli do prošenj za pomoč kongresu. Kontinentalci so se maščevali in leta 1779 je George Washington ukazal [[Bitka pri Newtownu|Sullivanovo kampanjo]], ki sta jo vodila polkovnik Daniel Brodhead in general [[John Sullivan]], proti narodom Irokezov, da bi »ne le preplavili, ampak uničili« britansko-indijansko zavezništvo. Po zahodnem New Yorku so požgali številne irokeške vasi in skladišča; begunci so se preselili na sever v Kanado. Do konca vojne je le malo hiš in skednjev v dolini preživelo vojskovanje. Po Sullivanovi odpravi je Brant obiskal [[Quebec City]], da bi generala sira Fredericka Haildmanda prosil za zagotovila, da bodo Mohawki in drugi lojalistični Irokezi prejeli novo domovino v Kanadi kot nadomestilo za njihovo zvestobo kroni, če bi Britanci izgubili.

[[Ameriška revolucija]] je povzročila veliko delitev med kolonisti, med [[Patrioti (Ameriška vojna za neodvisnost)|patrioti]] in [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalisti]] ter velik delež (30–35 %), ki so bili nevtralni; povzročila je delitev med kolonijami in Veliko Britanijo, povzročila pa je tudi razkol, ki je razbil Irokeško konfederacijo. Na začetku revolucije so se ''Šest narodov'' ''Irokeške konfederacije'' poskušali postaviti na nevtralno stališče. Vendar pa so se skoraj neizogibno narodi Irokezov sčasoma morali postaviti na eno stran v konfliktu. Lahko je razumeti, kako bi ameriška revolucija povzročila konflikt in zmedo med ''Šestimi narodi''. Dolga leta so bili navajeni razmišljati o Angležih in njihovih kolonistih kot o enem in istem ljudstvu. V ameriški revoluciji se je Irokeška konfederacija zdaj morala ukvarjati z odnosi med dvema vladama.

Prebivalstvo ''Irokeške konfederacije'' se je od prihoda Evropejcev bistveno spremenilo. Bolezni so zmanjšale njihovo prebivalstvo na delček tistega, kar je bilo v preteklosti. Zato je bilo v njihovem najboljšem interesu, da so bili na dobri strani tistega, ki bi se izkazal za zmagovalno stran v vojni, saj bi zmagovalna stran narekovala, kakšni bodo prihodnji odnosi z Irokezi v Severni Ameriki. Ukvarjanje z dvema vladama je oteževalo ohranjanje nevtralnega stališča, saj bi vlade zlahka postale ljubosumne, če bi konfederacija več sodelovala ali trgovala z eno stranjo kot z drugo, ali celo, če bi obstajalo zgolj zaznavanje favoriziranja. Zaradi te zahtevne situacije so se morali ''Šest narodov'' odločiti za stran. Oneida in Tuscarora sta se odločila podpreti ameriške koloniste, medtem ko so se preostali člani Irokeške lige (Cayuga, Mohawk, Onondaga in Seneca) postavili na stran Britancev in njihovih lojalistov med kolonisti.

Obstajalo je veliko razlogov, zakaj ''Šest narodov'' ni moglo ostati nevtralnih in neudeleženih v revolucionarni vojni. Eden od teh je preprosta bližina; ''Irokeška konfederacija'' je bila preblizu dogajanju vojne, da ne bi bila vpletena. ''Šest narodov'' je bilo zelo nezadovoljnih z vdorom Angležev in njihovih kolonistov na njihovo zemljo. Posebej so bili zaskrbljeni zaradi meje, določene v ''Proklamaciji iz leta 1763'' in ''Pogodbi iz Fort Stanwixa iz leta 1768''.

Med ameriško revolucijo je bila avtoriteta britanske vlade nad mejo močno sporna. Kolonisti so to poskušali čim bolj izkoristiti z iskanjem lastnega dobička in zahtevanjem nove zemlje. Leta 1775 so bili ''Šest narodov'' še vedno nevtralni, ko je »mohavškega človeka ubil [[kontinentalna vojska|kontinentalni vojak]]«. Takšen primer kaže, kako jih je bližina vojne Šestih narodov potegnila vanjo. Bili so zaskrbljeni, da bodo ubiti in o tem, da so jim vzeli zemljo. Niso mogli pokazati šibkosti in preprosto pustiti kolonistom in Britancem, da delajo, kar hočejo. Mnogi Angleži in kolonisti niso spoštovali preteklih pogodb. »Številni podaniki Njegovega Veličanstva v ameriških kolonijah so razglas videli kot začasno prepoved, ki bo kmalu omogočila odprtje območja za naselitev ... in da je bil to preprosto dogovor za pomiritev Indijancev«. Šest narodov se je moralo postaviti, da bi pokazali, da ne bodo sprejeli takšnega ravnanja, in si prizadevali zgraditi odnos z vlado, ki bi spoštovala njihovo ozemlje.

Poleg bližine vojne sta nov življenjski slog in ekonomija Irokeške konfederacije od prihoda Evropejcev v Severno Ameriko Irokezem skoraj onemogočila, da bi se izolirali od konflikta. Do takrat so Irokezi postali odvisni od trgovine z blagom Angležev in kolonistov ter so prevzeli številne evropske običaje, orodja in orožja. Na primer, bili so vse bolj odvisni od strelnega orožja za lov.{{sfn|Graymont|1972|p={{page needed|date=August 2020}}}} Ko so postali tako odvisni, bi bilo težko celo razmišljati o prekinitvi trgovine, ki je prinašala blago, ki je bilo osrednji del vsakdanjega življenja.

Kot je izjavila Barbara Graymont, &quot;Njihova naloga je bila nemogoča, da bi ohranili nevtralnost. Njihova gospodarstva in življenja so postala tako odvisna drug od drugega zaradi trgovanja z blagom in koristi, da je bilo nemogoče ignorirati konflikt. Medtem so morali poskušati uravnotežiti svoje interakcije z obema skupinama. Niso želeli, da bi se zdelo, da dajejo prednost eni skupini pred drugo, zaradi sprožanja ljubosumja in suma na obeh straneh&quot;. Poleg tega so Angleži skozi leta sklenili številne sporazume s Šestimi narodi, vendar je večina vsakodnevnih interakcij Irokezev potekala s kolonisti. To je Irokezem povzročilo zmedeno situacijo, ker niso mogli ugotoviti, kdo so pravi dediči sporazuma, in niso mogli vedeti, ali bodo kolonisti še naprej spoštovali sporazume z Anglijo, če bi ti zmagali v boju za neodvisnost.

Podpora kateri koli strani v revolucionarni vojni je bila zapletena odločitev. Vsak narod je individualno pretehtal svoje možnosti, da bi prišel do končnega stališča, ki je na koncu prekinilo nevtralnost in končalo kolektivni sporazum Konfederacije. Britanci so bili očitno najbolj organizirani in navidezno najmočnejši. V mnogih primerih so Britanci Irokezem predstavili situacijo, kot da so kolonisti le 'nagajivi otroci'. Po drugi strani pa so Irokezi menili, da &quot;je britanska vlada oddaljena tri tisoč milj. To jih je postavilo v slabši položaj pri poskusih uveljavljanja tako razglasa iz leta 1763 kot pogodbe v Fort Stanwixu iz leta 1768 proti lačnim mejnim prebivalcem.&quot;{{sfn|Graymont|1972|p=49}} Z drugimi besedami, čeprav so bili Britanci najmočnejša in najbolje organizirana frakcija, so imeli Šest narodov pomisleke ali bodo resnično lahko uveljavili svoje sporazume s tako velike razdalje.

Irokezi so imeli pomisleke tudi glede kolonistov. Britanci so prosili za podporo Irokezev v vojni. &quot;Leta 1775 je [[drugi kontinentalni kongres|kontinentalni kongres]] poslal delegacijo Irokezem v [[Albany, New York]], da bi jih prosil za nevtralnost v prihajajoči vojni proti Britancem&quot;.{{sfn|Crawford|1994|p=370}} V preteklih letih je bilo jasno, da kolonisti niso spoštovali zemljiških sporazumov, sklenjenih leta 1763 in 1768. Irokeška konfederacija je bila še posebej zaskrbljena zaradi možnosti, da bi kolonisti zmagali v vojni, kajti če bi prišlo do revolucionarne zmage, so Irokezi to zelo videli kot predhodnico odvzema njihove zemlje s strani zmagovitih kolonistov, ki jih ne bi več omejevala britanska krona.&lt;ref name=MorganLH&gt;Morgan,&quot;&quot;&quot;1904&lt;/ref&gt; častniki kontinentalne vojske, kot je bil [[George Washington]], so poskušali uničiti Irokeze.{{sfn|Crawford|1994}}

Nasprotno pa so kolonisti vzpostavili najbolj neposredne odnose z Irokezi zaradi njihove bližine in trgovskih vezi. Večinoma so kolonisti in Irokezi živeli v relativnem miru od prihoda Angležev na celino stoletje in pol prej. Irokezi so morali ugotoviti ali so njihovi odnosi s kolonisti zanesljivi, ali pa bi Angleži bolje služili njihovim interesom. Prav tako so morali ugotoviti ali so res kakšne razlike med tem, kako bi jih obravnavali Angleži in kolonisti.

Vojna se je nadaljevala in Irokezi so prekinili svojo konfederacijo. Stoletja precedensov in kolektivne vlade so bila povožena z ogromnostjo ameriške revolucionarne vojne. Oneida in Tuscarora sta se odločila podpreti koloniste, medtem ko je preostanek Irokeške lige (Cayuga, Mohawk, Onondaga in Seneca) stopil na stran Britancev in lojalistov. Ob koncu vojne se je uresničil strah, da kolonisti ne bodo spoštovali prošenj Irokezov, še posebej potem, ko se je večina Šestih narodov odločila stopiti na stran Britancev in jih novo neodvisni Američani niso več imeli za zaupanja vredne. Leta 1783 je bil podpisan Pariški sporazum. Medtem ko je sporazum vključeval mirovne sporazume med vsemi evropskimi narodi, vpletenimi v vojno in novorojenimi Združenimi državami, ni vseboval določb za Irokeze, ki so bili prepuščeni obravnavi nove vlade ZDA, kot se ji je zdelo primerno.{{sfn|Graymont|1972|p=}}

===Po vojni===
Po revolucionarni vojni je bilo starodavno osrednje ognjišče Lige ponovno vzpostavljeno pri Buffalo River (New York). ZDA in Irokezi so leta 1784 podpisali Sporazum iz Fort Stanwixa, po katerem so Irokezi Američanom odstopili velik del svoje zgodovinske domovine, čemur je sledil še en sporazum leta 1794 v Canandaigui, s katerim so Američanom odstopili še več zemlje.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Guverner zvezne države New York George Clinton je nenehno pritiskal na Irokeze, naj prodajo svojo zemljo belim naseljencem,in ker je alkoholizem postal velik problem v skupnostih Irokezov, so mnogi prodali svojo zemljo, da bi kupili več alkohola, običajno nepoštenim agentom zemljiških podjetij.{{sfn|Johnson|2003|pp=16–18}} Hkrati so se ameriški naseljenci še naprej potiskali na ozemlja onkraj [[Ohio (reka)|reke Ohio]], kar je privedlo do vojne med Zahodno konfederacijo in ZDA.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Eden od poglavarjev Irokezov, Cornplanter, je preostale Irokeze v zvezni državi New York prepričal, naj ostanejo nevtralni in se ne pridružijo Zahodni konfederaciji.{{sfn|Johnson|2003|p=17}} Hkrati so ameriške politike, da bi Irokeze bolj ustalili, začele kazati nekaj učinka. Tradicionalno je bilo za Irokeze kmetovanje žensko delo, lov pa moško delo; v začetku 19. stoletja so ameriške politike, da bi moški obdelovali zemljo in prenehali loviti, imele učinek.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} V tem času so Irokezi, ki so živeli v zvezni državi New York, postali demoralizirani, saj je bilo več njihove zemlje prodane zemljiškim špekulantom, medtem ko so alkoholizem, nasilje in razpadle družine postali veliki problemi na njihovih rezervatih.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Oneida in Cayuga sta prodala skoraj vso svojo zemljo in se preselila iz svojih tradicionalnih domovin.{{sfn|Johnson|2003|p=19}}

Do leta 1811 so metodistični in episkopalni misijonarji ustanovili misije za pomoč Oneidam in Onondagam v zahodnem New Yorku. Vendar so se beli naseljenci še naprej selili na to območje. Do leta 1821 se je skupina Oneidov, ki jo je vodil Eleazer Williams, sin ženske Mohawk, odpravila v [[Wisconsin]], da bi kupila zemljo od [[Menominee]] in [[Winnebago]] in tako preselila svoje ljudi še bolj proti zahodu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author-first=Julia |author-last=Keen Bloomfield |title=The Oneidas |year=1908 |pages=145 et seq |url=https://books.google.com/books?id=Yow-AAAAYAAJ&amp;pg=GBS.PA326}}&lt;/ref&gt; Leta 1838 je podjetje Holland Land Company uporabilo ponarejene dokumente, da bi prevaralo Seneke za skoraj vso njihovo zemljo v zahodnem New Yorku, vendar je kvekerski misijonar Asher Wright sprožil tožbe, ki so privedle do vrnitve enega od rezervatov Senekov leta 1842 in drugega leta 1857.{{sfn|Johnson|2003|p=19}} Vendar pa sta še v petdesetih letih prejšnjega stoletja tako ameriška kot newyorška vlada zaplenili zemljo, ki je pripadala Šestim narodom, za ceste, jezove in zbiralnike, pri čemer je bila zemlja, dana Cornplanterju za preprečitev, da bi se Irokezi pridružili Zahodni konfederaciji v devetdesetih letih 18. stoletja, prisilno odkupljena z eminentno domeno in poplavljena za jez Kinzua.{{sfn|Johnson|2003|p=19}}

Stotnik Joseph Brant in skupina Irokezov so zapustili New York, da bi se naselili v provinci Quebec (današnji [[Ontario]]). Da bi delno nadomestili zemljo, ki so jo izgubili v dolini Mohawk in drugod zaradi svoje usodne zavezništva z britansko krono, jim je Haldimandova proklamacija]podelila veliko zemljišče ob reki Grand, pri Prvem narodu Šestih narodov reke Grand. Brantov prehod reke je dal prvotno ime območju: Brant's Ford. Do leta 1847 so se evropski naseljenci začeli naseljevati v bližini in vas poimenovali Brantford. Prvotna naselbina Mohawk je bila na južnem robu današnjega kanadskega mesta na lokaciji, ki je še vedno ugodna za spuščanje in pristajanje kanujev. V tridesetih letih 19. stoletja so se številni dodatni Onondaga, Oneida, Seneca, Cayuga in Tuscarora preselili na Indijansko ozemlje, v provinco Zgornja Kanada in [[Wisconsin]].

===Na zahodu===
Mnogi Irokezi (predvsem Mohawk) in [[Metis|Métisi]] irokeškega porekla, ki so živeli v Spodnji Kanadi (predvsem v Kahnawake), so se zaposlili pri montrealskem podjetju North West Company med njenim obstojem od 1779 do 1821 in postali voyageurs ali svobodni trgovci, ki so delali v severnoameriški trgovini s krznom vse do [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]. Znano je, da so se naselili na območju okoli Jasper's House, [[Alberta]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.royalalbertamuseum.ca/onlineExhibit/southesk/rockyMountains_waniyandes.cfm |title=Southesk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140310174503/http://www.royalalbertamuseum.ca/onlineExhibit/southesk/rockyMountains_waniyandes.cfm |archive-date=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt; in morda celo do Finlay reke&lt;ref&gt;{{navedi splet |author-first=Dorthea |author-last=Calverley |url=https://calverley.ca/article/01-039-the-iroquois-of-the-rocky-mountain-trench/ |title=The Iroquois of the Rocky Mountain Trench |access-date=June 18, 2019 |publisher=South Peace Historical Society}}&lt;/ref&gt; in severno do območij Pouce Coupe in Dunvegan,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.calverley.ca/Part01-FirstNations/01-040.html |title=The Iroquois in the Peace River Area |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140417065214/http://www.calverley.ca/Part01-FirstNations/01-040.html |archive-date=April 17, 2014}}&lt;/ref&gt; kjer so ustanovili nove avtohtone skupnosti, ki so se ohranile do danes in trdijo, da so bodisi Prvi narodi bodisi Métisi in imajo avtohtone pravice. Michel Band, gorski Métisi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mountainmetis.com/pages/our_story.html |title=Mountain Métis Story |access-date=April 16, 2014 |archive-date=March 1, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301102845/http://www.mountainmetis.com/pages/our_story.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in Aseniwuche Winewak Nation of Canada&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.aseniwuche.com/our_story/ancestral_history.&quot;&quot;&quot;html |title=Ancestral History – Aseniwuche Winewak Nation of Canada – Canada's Rocky Mountain Aboriginal People |access-date=April 16, 2014 |archive-date=July 21, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140721191221/http://aseniwuche.com/our_story/ancestral_history.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v Alberti in skupnost Kelly Lake v [[britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], vse trdijo, da imajo irokeško poreklo.

===Kanadski Irokezi===

V 18. stoletju so katoliški kanadski Irokezi, ki so živeli zunaj Montreala, ponovno vzpostavili vezi z Ligo Irokezov.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Med ameriško revolucijo so kanadski Irokezi razglasili svojo nevtralnost in se niso hoteli boriti za krono kljub ponudbam [[Guy Carleton|Sir Guya Carletona]], guvernerja [[Quebec]]a.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Mnogi kanadski Irokezi so delali tako za podjetje Hudson's Bay Company kot za Northwest Company kot ''voyageurs'' v trgovini s krznom v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} V vojni leta 1812 so kanadski Irokezi ponovno razglasili svojo nevtralnost.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Kanadske irokeške skupnosti v Oki in Kahnaweke so bile v 19. stoletju uspešne naselbine, ki so se preživljale s kmetovanjem in prodajo sani, krplj, čolnov in košar.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Leta 1884 je britanska vlada najela približno 100 kanadskih Irokezov, da bi služili kot rečni piloti in čolnarji za reševalno odpravo za obleganega generala Charlesa Gordona v [[Kartum]]u v [[Sudan]]u, pri čemer so sile pod poveljstvom feldmaršala Wolselyja peljali po [[Nil]]u od [[Kairo|Kaira]] do Kartuma.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Na poti nazaj v Kanado so se kanadski irokeški rečni piloti in čolnarji ustavili v [[London]]u, kjer se jim je [[kraljica Viktorija]] osebno zahvalila za njihove storitve kraljici in državi.{{sfn|Johnson|2003|p=20}} Leta 1886, ko so gradili most pri St. Lawrenceu, so bili najeti številni irokeški moški iz Kahnawkeja, da bi pomagali pri gradnji, in irokeški delavci so se izkazali za tako spretne pri postavljanju jeklenih konstrukcij, da so od takrat številne mostove in nebotičnike v Kanadi in ZDA zgradili irokeški jeklarji.{{sfn|Johnson|2003|p=20}}

==Družba==

[[File:Pipa iroquesa.jpg|thumb|Kamnita pipa (gravura iz 19. stoletja)]]

===Vojna===

Za Haudenosauneeje je bila žalost ob izgubi ljubljene osebe močno čustvo. Verjeli so, da bo, če se je ne bo obravnavalo, povzročila vse vrste težav žalujočim, ki bi znoreli, če bi ostali brez tolažbe.{{sfn|Richter|1983|p=531}} Rituali v čast mrtvim so bili zelo pomembni, najpomembnejši pa je bil obred sožalja, ki je nudil tolažbo tistim, ki so izgubili družinskega člana ali prijatelja.{{sfn|Richter|1983|pp=531–532}} Ker so verjeli, da smrt družinskega člana oslabi tudi duhovno moč preživelih družinskih članov, je bilo izjemno pomembno nadomestiti izgubljenega družinskega člana z nadomestkom, ki bi ga lahko posvojili, ali pa bi ga mučili, da bi se sprostila žalost.{{sfn|Richter|1983|pp=530–532}} Od tod &quot;žalostne vojne&quot;.

Ena od osrednjih značilnosti tradicionalnega življenja Irokezov so bile &quot;žalostne vojne&quot;, ko so njihovi bojevniki napadali sosednja ljudstva v iskanju ujetnikov, ki bi nadomestili umrle Haudenosauneeje.{{sfn|Richter|1983|p=532}} Vojna za Haudenosauneeje je bila predvsem namenjena pridobivanju ujetnikov. Niso se ukvarjali s cilji, kot so širitev ozemlja ali slava v bitki, kot so se Evropejci.{{sfn|Richter|1983|p=535}} Vendar pa so šli v vojno, da bi nadzorovali lovišča, še posebej, ko je trgovina s krznom postala donosnejša.

Vojna skupina je veljala za uspešno, če je zajela veliko ujetnikov, ne da bi utrpela izgube; ubijanje sovražnikov je bilo sprejemljivo, če je bilo potrebno, vendar neodobravano, saj je zmanjšalo število potencialnih ujetnikov.{{sfn|Richter|1983|p=535}} Zajemanje ujetnikov je veljalo za veliko pomembnejše od skalpov. Poleg tega je vojna služila kot način za mlade moške, da pokažejo svojo hrabrost in pogum. To je bil predpogoj, da je moški postal poglavar, in je bilo bistveno tudi za moške, ki so se želeli poročiti. Ženske Haudenosauneejev so občudovale bojevnike, ki so bili pogumni v vojni.{{sfn|Richter|1983|p=530}} V predkontaktnem obdobju je bila vojna razmeroma nekrvava, saj ljudstva Prvih narodov niso imela orožja in so se borila med seboj v lesenih oklepih.{{sfn|Richter|1983|p=538}} Leta 1609 je francoski raziskovalec [[Samuel de Champlain]] opazoval več bitk med Algonkini in Irokezi, ki so povzročile komaj kakšno smrt. Zdelo se je, da je to bila norma za vojne Prvih narodov.{{sfn|Richter|1983|p=538}} V bitki med Algonkini in Irokezi ob obali jezera Champlain so bili edini ubiti dva irokeška bojevnika, ki sta ju zadeli krogli iz Champlainove muškete, v demonstraciji njegovim algonkinskim zaveznikom.

Klanske matere bi zahtevale &quot;žalostno vojno&quot;, da bi zagotovile tolažbo in obnovljeno duhovno moč družini, ki je izgubila člana zaradi smrti. Bojevniki bi šli v &quot;žalostno vojno&quot; ali pa bi jih klanske matere za vedno označile za strahopetce, zaradi česar se niso mogli poročiti.{{sfn|Richter|1983|p=532}} Takrat so bojevniki običajno odšli napadat sosednje ljudstvo v iskanju ujetnikov.{{sfn|Richter|1983|pp=532–533}} Ujetnike so bodisi posvojili v družine Haudenosauneejev, da bi se asimilirali, ali pa so jih ubili po napadih ritualiziranega mučenja kot način izražanja besa ob smrti družinskega člana. Moške ujetnike so običajno sprejeli z udarci, ko so jih pripeljali v skupnost, so šli skozi nekakšno špalir. Vsi ujetniki, ne glede na spol ali starost, so bili slečeni in privezani na drogove sredi skupnosti. Potem ko so jim zažgali občutljive dele telesa in jim izpulili nekaj nohtov, so se zaporniki lahko spočili in dobili hrano in vodo. V naslednjih dneh so morali ujetniki plesati goli pred skupnostjo, ko so posamezne družine odločale za vsakega, ali bo oseba posvojena ali ubita. Ženske in otroci so bili pogosteje posvojeni kot starejši moški. Če so se tisti, ki so bili posvojeni v družine Haudenosaunee, iskreno potrudili, da bi postali Haudenosaunee, jih je skupnost sprejela, če pa niso, so jih hitro usmrtili. {{sfn|Richter|1983|p=533}}

Ujetniki, predvideni za usmrtitev, so morali nositi rdeče-črno barvo za obraz, družina pa jih je &quot;posvojila&quot;, tako da so zapornika glede na starost in spol nagovarjali kot &quot;stric&quot;, &quot;teta&quot;, &quot;nečak&quot; ali &quot;nečakinja&quot; ter jim prinašali hrano in vodo. Ujetnika so usmrčili po celodnevnem mučenju s sežiganjem in odstranjevanjem delov telesa, ki naj bi ga zapornik prenašal s stoicizmom in plemenitostjo (kar običajno ni bilo izpolnjeno), preden so ga živega skalpirali. Na izpostavljeno lobanjo so nanesli vroč pesek in na koncu so žrtve ubili tako, da so jim izrezali srce. Nato je skupnost razrezala in pojedla telo žrtve. Praksa ritualnega mučenja in usmrtitev se je skupaj s kanibalizmom končala nekje v začetku 18. stoletja. Konec 18. stoletja so evropski pisci, kot sta Filippo Mazzei in James Adair, zanikali, da so se Haudenosaunee ukvarjali z ritualnim mučenjem in kanibalizmom, češ da med obiski vasi Haudenosaunee niso videli nobenih dokazov o takšnih praksah.{{sfn|Richter|1983|p=534}}

Leta 1711 je poglavar Onondag Teganissorens rekel siru Robertu Hunterju, guvernerju New Yorka: &quot;Nismo kot vi kristjani, kajti ko imate drug drugega ujetnike, jih pošljete domov, na tak način se nikoli ne morete premagati.&quot;{{sfn|Richter|1983|p=535}} Nasprotje te strategije je bilo, da Irokezi niso hoteli sprejeti izgub v bitki, saj je to izničilo celoten namen &quot;žalovanja v vojnah&quot;, ki je bil povečati njihovo število. ne pa jih zmanjšati. Francozi so bili med vojnami s Haudenosauneeji pogosto presenečeni, ko je bilo mogoče vojno skupino, ki je bila tik pred zmago nad njimi, prisiliti k umiku tako, da so ubili enega ali dva izmed njih. Evropska predstava o slavni smrti v bitki ni imela nobenega ekvivalenta pri Haudenosauneejih.{{sfn|Richter|1983|p=535}}

Smrt v bitki je bila sprejeta le, kadar je bila nujno potrebna, Irokezi pa so verjeli, da so duše tistih, ki so umrli v bitki, usojene, da bodo večno preživele kot jezni duhovi, ki bodo strašili po svetu v iskanju maščevanja.{{sfn|Richter|1983|pp=535–536}} Zaradi tega tistih, ki so umrli v bitki, nikoli niso pokopali na skupnostnih pokopališčih, saj bi to v skupnost prineslo prisotnost nesrečnih duhov.{{sfn|Richter|1983|p=536}}

Haudenosaunee so uporabljali taktike, ki so jih Francozi, Britanci in Američani imeli za strahopetne, dokler Američani niso sprejeli podobnih gverilskih taktik. Haudenosaunee so imeli raje zasede in presenetljive napade, skoraj nikoli niso napadli utrjenega mesta ali napadli frontalno in so se umaknili, če bi bili številčno v manjšini. Če bi bil Kanienkeh napaden, bi Haudenosaunee poskušali sovražnika napadeti iz zasede ali pa bi se umaknili za lesene zidove svojih vasi, da bi prestali obleganje. Če se je sovražnik zdel premočan, kot takrat, ko so Francozi leta 1693 napadli Kanienkeh, so Haudenosaunee požgali njihove vasi in pridelke, celotno prebivalstvo pa se je umaknilo v gozdove, da bi čakalo na odhod Francozov.{{sfn|Richter|1983|p=536}} Glavno orožje Irokeze so bili loki in puščice s kremenčevimi konicami ter tuli iz koruznih luščin.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Ščiti in bojne palice so bili izdelani iz lesa.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} Po vzpostavitvi stika z Evropejci so ameriški staroselci prevzeli orodja, kot so kovinski noži in sekirice, ter izdelali svoje tomahavke z železnimi ali jeklenimi rezili.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} Domneva se, da se tomahavk v bitkah ni pogosto uporabljal, temveč je bil povezan s Haudenosauneeji prek evropskih upodobitev, ki so domorodce želele prikazati kot divjake in grozeče.&lt;ref&gt;{{cite journal|author-last=Stevens |author-first=Scott Manning |date=2018 |title=Tomahawk: Materiality and Depictions of the Haudenosaunee |journal=Early American Literature |volume=53 |issue=2 |pages=475–511 |doi=10.1353/eal.2018.0046 |s2cid=165993798}}&lt;/ref&gt; Preden so se odpravili na bojno polje, so vojni poglavarji vodili obrede očiščevanja, pri katerih so bojevniki plesali okoli rdeče pobarvanega droga.{{sfn|Johnson|2003|p=36}}

Evropske nalezljive bolezni, kot so [[črne koze]], so v 17. stoletju opustošile Pet narodov in povzročile na tisoče smrti, saj niso imeli pridobljene [[imunost|imunosti]] na nove bolezni, ki so bile med Evropejci endemične že stoletja. Liga je začela obdobje &quot;žalovanja vojn&quot; brez primere; Zaradi povečanja števila smrti zaradi bolezni so skoraj iztrebili ljudstva Huron, Petun in Nevtral.{{sfn|Richter|1983|pp=537–538}} Do 1640-ih let naj bi črne koze zmanjšale prebivalstvo Haudenosauneejev za vsaj 50 %. Za nadomestitev teh izgub so bile izvedene obsežne &quot;žalujoče vojne&quot;.{{sfn|Richter|1983|p=537}} Ameriški zgodovinar Daniel Richter je zapisal, da se je na tej točki vojna iz občasnih, manjših napadov, ki so se sprožili kot odgovor na smrt posameznikov, spremenila v »stalen in vse bolj nediferenciran simptom družb v demografski krizi«.{{sfn|Richter|1983|p=537}} Uvedba pušk, ki so lahko prebile lesen oklep, je vojskovanje Prvih narodov naredila bolj krvavo in smrtonosno kot v obdobju pred stiki. S tem se je končalo obdobje, ko so bili oboroženi spopadi bolj pretepi kot bitke, kot so Evropejci razumeli ta izraz.{{sfn|Richter|1983|p=538}} Hkrati je bilo orožje mogoče dobiti le z menjavo krzna z Evropejci. Ko so Haudenosaunee okoli leta 1640 izčrpali svoje zaloge bobrovega krzna, so bili prisiljeni kupovati bobrovo krzno od Indijancev, ki so živeli severneje, zaradi česar so poskušali izločiti druge posrednike in monopolizirati trgovino s krznom v seriji &quot;bobrovih vojn&quot;.{{sfn|Richter|1983|p=539}} Richter je zapisal

{{blockquote|tradicija žalovanja, smrti zaradi bolezni, odvisnost od strelnega orožja in trgovina s krznom so se združili v nevarno spiralo: epidemije so vodile do smrtonosnejših žalovanja, ki so se bojevala s strelnim orožjem; potreba po orožju je povečala potrebo po krznih za menjavo; iskanje krzna je izzvalo vojne z drugimi narodi; in smrti v teh vojnah so znova začele cikel žalovanja. {{sfn|Richter|1983|p=539}}}}

Od leta 1640 do 1701 je bilo Pet narodov skoraj neprekinjeno v vojni, v različnih obdobjih se je borilo proti Francozom, Huronom, Eriejem, Neutralnim, Lenapejem, Susquenhannockom, Petunom, Abenakom, Ojibwam in Algonkinom, bojevalo pa se je od Virginije do Misisipija in vse do današnjega severnega Ontaria. {{sfn|Richter|1983|p=541}}

Kljub tisočim ujetnikom se je prebivalstvo Petih narodov še naprej zmanjševalo, saj so bolezni še naprej terjale svoj davek. Francoski jezuiti, ki so jih bili Haudenosaunee prisiljeni sprejeti po sklenitvi miru s Francozi leta 1667, so spodbujali katoliške spreobrnjence, da so se preselili v misijonske vasi v dolini reke St. Lawrence blizu Montreala in Quebeca. {{sfn|Richter|1983|pp=542–543}} V štiridesetih letih 17. stoletja so Mohawki lahko postavili na polje približno 800 bojevnikov. Do 1670-ih so lahko postavili le 300 bojevnikov, kar kaže na upad prebivalstva. {{sfn|Richter|1983|p=542}}

===Talilni lonec===

[[Slika:Tuscarora02.png|thumb|Tuscarore pred priključitvijo Irokezom]]

Tradicije Irokeške lige so omogočale simbolično nadomeščanje mrtvih z ujetniki, ujetimi v &quot;žalovalnih vojnah&quot;, krvnih maščevanjih in vendetah, ki so bili bistveni vidik irokeške kulture. {{sfn|Richter|1992|p=32}} Da bi pospešili proces žalovanja, so izvajali racije, da bi se maščevali in ujeli ujetnike. Žalujoče družine so ujetnike običajno neposredno posvojile, da bi nadomestile izgubljene člane.

Ta postopek Irokezom ni omogočil le ohranitve lastnega števila, temveč tudi razpršitev in asimilacijo sovražnikov. Posvojitev osvojenih ljudstev, zlasti v obdobju bobrovih vojn (1609–1701), je pomenila, da je bila Irokeška liga sestavljena večinoma iz naturaliziranih članov drugih plemen. Cadwallader Colden je zapisal:

{{blockquote|Pri Petih narodih je bila stalna maksima, da rešijo otroke in mlade moške ljudstev, ki jih osvojijo, jih posvojijo v svoj narod in jih izobražujejo kot svoje otroke, brez razlikovanja; ti mladi ljudje hitro pozabijo na svojo državo in narod, in s to politiko Pet narodov nadomesti izgube, ki jih njihov narod utrpi zaradi ljudi, ki jih izgubijo v vojni.}}

Tisti, ki so se poskušali vrniti k svojim družinam, so bili strogo kaznovani; na primer, francoskega trgovca s krznom Pierre-Esprit Radissona je kot najstnika ujela irokeška roparska skupina, posvojila ga je mohawška družina in pobegnil k svoji družini v Trois-Rivières. Ko so ga ponovno ujeli, so ga kaznovali tako, da so mu izpulili nohte in mu odrezali enega od prstov do kosti.&lt;ref name=&quot;Fournier, Martin pages 33-34&quot;&gt;{{navedi knjigo|author-last=Fournier |author-first=Martin |title=Pierre-Esprit Radisson: Merchant Adventurer, 1636–1701 |location=Montreal |publisher=McGill University Press |date=2002 |pages=33–34}}&lt;/ref&gt; Vendar Radissona niso usmrtili, saj so njegovi posvojitelji družinam moških, ki jih je Radisson ubil, ko je pobegnil, dali darila kot odškodnino za njihovo izgubo. Več Huronov, ki so pobegnili z Radissonom, so ponovno ujeli in hitro usmrtili.

Do leta 1668 sta bili dve tretjini vasi Oneida asimilirani z Algonquijci in Huroni. Pri Onondagih so bili ameriški staroselci sedmih različnih narodov, med Seneki pa enajst. Posvojili so tudi evropske ujetnice, tako kot katoliški Mohawki v naseljih zunaj Montreala. Ta tradicija posvojitve in asimilacije je bila pogosta med domorodci severovzhoda.

===Naselitev===

[[Slika:Theiroquoislonghouse.png|thumb|Tradicionalna irokeška dolga hiša]]

V času prvih stikov z Evropejci so Irokezi živeli v majhnem številu velikih vasi, raztresenih po njihovem ozemlju. Vsak narod je imel hkrati od eno do štiri vasi, vasi pa so se selile približno vsakih pet do dvajset let, ko sta se izčrpala zemlja in drva.&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;{{navedi knjigo |author-last1=Jones |author-first1=Eric E. |title=Iroquois Population History and Settlement Ecology, AD 1500–1700 |date=December 2008 |publisher=The Pennsylvania State University |url=https://etda.libraries.psu.edu/catalog/8916 |access-date=May 27, 2016}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Ta naselja so bila obdana s palisado in so se običajno nahajala na obrambnem območju, kot je hrib, z dostopom do vode. Zaradi videza s palisado so jih Evropejci poimenovali gradovi. Vasi so bile običajno zgrajene na ravnem ali dvignjenem terenu, obdane z lesenimi palisadami in včasih jarki.{{sfn|Johnson|2003|p=33}}

V vaseh so prebivalci živeli v dolgih hišah. Dolge hiše so se razlikovale po velikosti od 4,5 do 45 metrov v dolžino in od 4,5 do 7 metrov v širino.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Dolge hiše so bile običajno zgrajene iz plasti brestovega lubja na ogrodju iz tramov in stoječih hlodov, dvignjenih pokonci.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Leta 1653 je nizozemski uradnik in posestnik Adriaen van der Donck v svojem delu »Opis Nove Nizozemske« opisal mohawško dolgo hišo:

{{blockquote|Njihove hiše so večinoma enake oblike, brez posebnih okraskov ali izjemne zasnove. Pri gradnji hiše, velike ali majhne – včasih jih namreč gradijo dolge tudi do sto metrov, nikoli pa širše od šest metrov – v zemljo zapičijo dolge, tanke, olupljene hikorijeve palice, tako široko narazen in tako dolge, kot naj bi bila hiša. Palice nato upognejo in pritrdijo drugo na drugo, tako da je videti kot voz ali nadstrešek, kot ga postavljajo na vrtovih. Nato čez te palice od enega do drugega konca položijo trakove, podobne razcepljenim letvam. ... To je nato dobro prekrito z zelo trdim lubjem. ... Od enega konca hiše do drugega vzdolž sredine zakurijo ogenj, odprt prostor, ki je tudi na sredini, pa služi kot dimnik za sproščanje dima. Pogosto je v hiši šestnajst ali osemnajst družin ... To pomeni, da v eni hiši pogosto prenoči sto ali sto petdeset ali več družin.}}

Običajno je v eni dolgi hiši živelo od 2 do 20 družin, spalne ploščadi pa so bile 60 cm nad tlemi, hrana pa se je sušila na tramovih. {{sfn|Johnson|2003|p=33}} Grad je lahko vseboval dvajset ali trideset dolgih hiš. Poleg gradov so imeli Irokezi tudi manjša naselja, ki so jih lahko sezonsko zasedale manjše skupine, na primer za ribolov ali lov. Življenje v zadimljenih dolgih hišah je pogosto povzročalo konjunktivitis.{{sfn|Johnson|2003|p=35}}

Skupno prebivalstvo petih narodov je bilo pred letom 1634 ocenjeno na 20.000. Po letu 1635 se je število prebivalcev zmanjšalo na približno 6.800, predvsem zaradi epidemije črnih koz, ki jo je prinesel stik z evropskimi naseljenci.&lt;ref name=&quot;Jones&quot; /&gt; Irokezi so živeli v razširjenih družinah, razdeljenih na klane, ki so jih vodile klanovske matere, ki so se združile v &quot;polovice&quot; (&quot;skupine&quot;). Tipičen klan je štel od približno 50 do 200 ljudi. {{sfn|Johnson|2003|p=21}} Razdelitev Irokezov je bila naslednja:
*'''Cayuga'''
**''Moiety'' (A) klani: Medved, Bober, Čaplja, Želva, Volk
**''Moiety'' (B) klani: Želva, Medved, Jelen
*'''Tuscarora'''
**''Moiety'' (A) klani: Medved, Volk
**''Moiety'' (B) klani: Jegulja, Šljuka, Bober, Želva, Jelen
*'''Seneca'''
**''Moiety'' (A) klani: Čaplja, Bober, Medved, Volk, Želva
**''Moiety'' (B) klani: Jelen, Jastreb, Jegulja, Šljuka
*'''Onondaga'''
**''Moiety'' (A) klani: Želva, volk, kljunač, orel, bober
**''Moiety'' (B) klani: medved, sokol, jegulja, jelen
*'''Oneida'''
**''Moiety'' (A) klan: volk
**''Moiety'' (B) klani: medved, želva
*'''Mohawk'''
**''Moiety'' (A) klani: volk, medved
**''Moiety'' (B) klan: želva{{sfn|Johnson|2003|p=21}}

Vlado je vodilo 50 ''sahemov'', ki so predstavljali različne klane in so jih izbrale matere klanov.{{sfn|Johnson|2003|p=21}} ''Sahemom'' so pomagali &quot;poglavarji borovcev&quot;, ki so služili kot diplomati in &quot;vojni poglavarji&quot;, ki so vodili vojne skupine; &quot;poglavarji borovcev&quot; niti &quot;vojni poglavarji&quot; niso smeli glasovati na sejah sveta. {{sfn|Johnson|2003|p=22}}

Do konca 18. stoletja so Irokezi gradili manjše brunarice, podobne tistim kolonistov, vendar so ohranili nekatere avtohtone značilnosti, kot so strehe iz lubja z dimnimi odprtinami in osrednjim kaminom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author-first=Kurt A. |author-last=Jordan |chapter=An Eighteenth-Century Seneca Iroquois Short Longhouse from the Townley-Read Site, ca. A.D. 1715–1754 |editor-last=Kerber |editor-first=Jordan E. |title=Archaeology of the Iroquois: Selected Readings and Research Sources |date=2007 |publisher=[[Syracuse University Press]] |isbn=9780815631392 |page=[https://books.google.com/books?id=-Jb8MF-Ib6oC&amp;pg=PA247 247]}}&lt;/ref&gt; Glavni les, ki so ga Irokezi uporabljali za izdelavo svojih pripomočkov, so bili hrast, breza, hikorija in brest.{{sfn|Johnson|2003|p=33}} Kosti in rogovje so uporabljali za izdelavo lovske in ribiške opreme.{{sfn|Johnson|2003|p=34}}

===Proizvodnja hrane===

[[Slika:Growingfieldspanlg.jpeg||thumb|Diorama Treh sester (koruza, fižol in buče) na ogled v Mohawk Iroquois Village, razstava v Državnem muzeju New Yorka.]]

Irokezi so mešanica [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]], kmetov, ribičev, nabiralcev in lovcev, čeprav je tradicionalno njihova glavna prehrana izvirala iz kmetijstva. Za Irokeze je bilo kmetovanje tradicionalno žensko delo in celoten proces sajenja, vzdrževanja, žetve in kuhanja so opravljale ženske.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Tudi nabiranje je bilo tradicionalno delo žensk in otrok. Poleti so nabirali divje korenine, zelenje, jagode in oreščke. Spomladi so iz javorjevih dreves iztisnili sok in ga prekuhali v javorjev sirup, zelišča pa so nabirali za zdravilo. Po prihodu Evropejcev so Irokezi začeli gojiti jabolka, hruške, češnje in breskve. {{sfn|Johnson|2003|p=35}}

Zgodovinsko gledano so bili glavni pridelki, ki so jih gojili Irokezi, koruza, fižol in buče, ki so jih imenovali tri sestre  in so v irokeški tradiciji veljali za posebna darila Stvarnika. {{sfn|Johnson|2003|p=35}} Te tri pridelke so lahko zmleli v kašo in juhe v glinenih loncih (kasneje so jih po stiku z Evropejci nadomestili s kovinskimi lonci). {{sfn|Johnson|2003|p=35}} Poleg &quot;treh sester&quot; je irokeška prehrana vključevala tudi artičoke, por, kumare, repa, buče, številne različne jagode, kot so robide, borovnice, kosmulje itd., in divji oreški.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Allium tricoccum, vrsta divje čebule, je prav tako del tradicionalne irokeške kuhinje,{{sfn|Waugh|1916|p=118}} pa tudi severni rdeči ribez,{{sfn|Waugh|1916|p=128}} ameriški arašidi,&lt;ref&gt;{{cite journal|author-last=Beardsley |author-first=Gretchen |date=1939 |title=The Groundnut as used by the Indians of Eastern North America |journal=Papers of the Michigan Academy of Sciences Arts and Letters |volume=25 |pages=507–525}}&lt;/ref&gt; in širokolistni zobatec.{{sfn|Waugh|1916|p=120}}

S temi sestavinami so pripravljali obroke iz kuhanega koruznega kruha in koruzne moke, sladkane z javorjevim sirupom, danes znane kot indijski puding. Koruzna moka se je uporabljala tudi za pripravo sampa, vrste kaše z fižolom in suhim mesom. Poročila zgodnjih ameriških naseljencev omenjajo, da so Irokezi pridobivali koruzni sirup, ki se je uporabljal kot sladilo za cmoke iz koruzne moke.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author-last1=Keoke |author-first1=Emory Dean |title=Food, Farming and Hunting |page=103}}&lt;/ref&gt;

Irokezi so lovili predvsem jelene, pa tudi drugo divjad, kot so divji purani in ptice selivke. Pozimi so lovili pižmovke in bobre. Arheologi so v irokeških vaseh našli kosti bizonov, losov, jelenov, medvedov, rakunov in ježevcev.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Ribolov je bil prav tako pomemben vir hrane, saj so imeli Irokezi vasi večinoma na območjih reke St. Lawrence in Velikih jezer. Irokezi so za ribolov uporabljali mreže iz rastlinskih vlaken z utežmi iz kamenčkov.{{sfn|Johnson|2003|p=35}} Lovili so lososa, postrvi, brancina, ostriže in bele ribe, dokler reka St. Lawrence ni postala preveč onesnažena z industrijo. Spomladi so Irokezi lovili z mrežami, pozimi pa so v ledu naredili ribiške luknje.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author-last=Bial |author-first=Raymond |title=Lifeways: The Iroquois |publisher=Benchmark Books |year=1999 |location=New York |isbn=978-0-7614-0802-4 |url=https://archive.org/details/isbn_9780761408024 }}&lt;/ref&gt; Okoli leta 1620 so Irokezi začeli gojiti prašiče, gosi in kokoši, ki so jih pridobili od Nizozemcev.{{sfn|Johnson|2003|p=35}}

===Obleka===

Leta 1644 je Johannes Megapolensis opisal tradicionalno mohavško oblačilo.

{{blockquote|Poleti hodijo goli, le intimni deli so jim prekriti z obližem. Otroci in mladi do desetega, dvanajstega in štirinajstega leta hodijo popolnoma goli. Pozimi si obesijo okoli sebe preprosto slečeno jelenovo, medvedjo ali panterjevo kožo; ali pa vzamejo nekaj bobrovih in vidrinih kož, divjih mačk, rakunov, martincev, vider, norcev, veveričjih ali podobnih kož ... in nekatere od njih sešijejo na druge, dokler ne dobijo kvadratnega kosa, ki je nato zanje oblačilo; ali pa od nas, Nizozemcev, kupijo dva in pol ella [približno {{convert|170|cm|ft}}] [[wiktionary:duffel|duffel]], in da preprosto visijo okoli njih, tako kot so bili odtrgani, ne da bi jih sešili.&lt;ref name=MohawkCountry /&gt;}}

Irokezi so na nogah nosili mokasine, &quot;zvest naravi v prilagajanju stopalu, lep v svojih materialih in končni obdelavi ter trpežen kot oblačilo.&quot;&lt;ref name=MorganLH /&gt;

{{blockquote|Mokason je narejen iz enega kosa jelenje kože. Zašit je pri peti in tudi spredaj, nad stopalom, tako da spodnji del mokasina ostane brez šiva. Spredaj je jelenje koža nabrana, namesto da bi bila nagubana; čez ta del so v različnih vzorcih našita ježeva peresa ali kroglice. Navaden mokasin se dviga nekaj centimetrov nad gležnjem ... in je zapet z jelenjimi vrvicami; običajno pa je ta del obrnjen navzdol, tako da je razkrit del narta, in je okrašen z biseri.&lt;ref name=MorganLH /&gt;}}

Mokasini druge vrste so bili tako narejeni iz koruznih luščin.

Leta 1653 je nizozemski uradnik Adriaen van der Donck zapisal:

{{blockquote|Okoli pasu vsi [tj. tako moški kot ženske] nosijo pas iz usnja, kitove plavuti, kitove kosti ali vampuma. Moški pod ta pas, spredaj in zadaj, potegnejo kos blaga – če ga imajo – in ga napeljejo med nogami. Širok je več kot pol vatlja [{{convert|35|cm|in}}] in dolg devet četrtin vatlja [{{convert|155|cm|in}}], kar pušča kvadraten poklopec, ki visi spredaj in zadaj ... Preden je bila v tej deželi običajna potovalna tkanina, in včasih celo zdaj, ko je ni več mogoče dobiti, so za ta namen vzeli nekaj obdelanega usnja ali krzna – Ženske nosijo tudi kos volnene tkanine polne širine [{{convert|165|cm|in}}] in dolžine vatlja in četrt [{{convert|90|cm|in}}], ki sega do polovice nog. Je kot spodnje krilo, vendar pod njim, ob telesu, nosijo jelenovo kožo, ki sega tudi okoli pasu in se konča z domiselno izrezanimi koničastimi robovi in ​​resicami. Bogatejše ženske in tiste, ki jim je to všeč, nosijo takšna krila, v celoti izvezena z vampumom ... Za pokrivanje zgornjega dela telesa tako moški kot ženske uporabljajo rjuho iz blaga polne širine, tj. devet in pol četrtin ellov in približno tri vatlje {{convert|210|cm|in}} dolgo. Običajno se nosi čez desno ramo in zaveže v vozel okoli pasu, od tam pa visi do stopal.&lt;ref name=MohawkCountry /&gt;}}

V 17. stoletju so se irokeška oblačila hitro spreminjala zaradi uvedbe škarij in igel, ki so jih dobili od Evropejcev, britanski znanstvenik Michael Johnson pa je opozoril, da evropski zapisi o irokeških oblačilih iz poznega 17. stoletja morda niso v celoti odražali tradicionalnih irokeških oblačil pred stikom.{{sfn|Johnson|2003|p=36}} V 17. stoletju so ženske v toplih mesecih običajno nosile zgoraj brez, medtem ko so nosile krilo iz jelenje kože, ki se je prekrivalo na levi, medtem ko so pozimi ženske zgornji del telesa pokrivale z zgornjim oblačilom, podobnim pelerini, z odprtino za glavo.{{sfn|Johnson|2003|pp=36–37}} Do 18. stoletja je tkanina rdeče in modre barve, ki so jo dobili od Evropejcev, postala standardni material za oblačila, moški in ženske pa so nosili bluze in srajce, ki so bile običajno okrašene z biseri in... trakovi in ​​so jih pogosto nosili skupaj s srebrnimi broškami.{{sfn|Johnson|2003|p=37}}

Do konca 18. stoletja so ženske nosile dolge, ohlapne obleke iz muslina ali kalika.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Nagnjenost irokeških žensk, da so v toplih mesecih opustile svoj tradicionalni slog oblačenja zgoraj brez, je odražala evropski vpliv.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Poročene ženske so nosile lase v eni sami kiti, ki jo je držal glavnik iz kosti, rogovja ali srebra, medtem ko so neporočene nosile lase v več kitah.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Bojevniki so nosili mokasine, pajkice in kratke kilte, občasno pa so nosili tudi halje, ki so bile bogato okrašene s poslikanimi vzorci.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Sprva so bila moška oblačila narejena iz jelenje kože in okrašena z ježevcem, peresno delo, kasneje pa je bil izdelan iz širokega blaga, pridobljenega od Evropejcev.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Telesa in obrazi irokeških moških so bili močno tetovirani z geometrijskimi vzorci, njihovi nosovi in ​​ušesa pa so bili okrašeni z obročki iz wampuna ali srebra.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Na vojni poti so bili obrazi in telesa bojevnikov pobarvani na pol rdeče, na pol črno. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Moški so si običajno večino las obrili, na sredini pa so pustili le čop las, zaradi česar je njihova pričeska dobila ime Mohawk. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Moški so pogosto nosili kapo iz jelenje kože ali blaga, privezano na lesene palice, imenovano ''Gus-to-weh'', okrašeno s perjem. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Bojevniki so običajno nosili torbice za strelivo iz jelenje kože s trakovi čez ramo, skupaj s pasovi ali rezili, v katerih so bili rogovi za smodnik in tomahavki. {{sfn|Johnson|2003|p=37}} Okoli vratu so nosili prešite etuije za nože. {{sfn|Johnson|2003|p=38}} Poglavarji so nosili pokrivala iz jelenje kože. rogovje.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} Do 18. stoletja so irokeški moški običajno nosili srajce in pajkice iz širokega sukna ter plašče iz jelenje kože.{{sfn|Johnson|2003|p=37}} V 17. in 18. stoletju so bili srebrni rokavni trakovi in ​​gorgeti priljubljeni dodatki.{{sfn|Johnson|2003|p=37}}

Do 1900-ih je večina Irokezov nosila enaka oblačila kot njihovi neirokeški sosedje. Danes večina narodov nosi svoja tradicionalna oblačila le na slovesnostih ali posebnih dogodkih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Traditional Appearance |url=http://www.haudenosauneeconfederacy.com/appearance.html |website=Haudenosaunee Confederacy |access-date=May 20, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160730071324/http://www.haudenosauneeconfederacy.com/appearance.html |archive-date=July 30, 2016 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Moški so nosili kapo z enim dolgim ​​peresom, ki se je vrtelo v vdolbinici, imenovani ''gustoweh''. Kasneje so peresa v gustowehu označevala pleme uporabnika s svojim številom in položajem. Mohawki nosijo tri pokončna peresa, Oneidi dve pokončni in eno navzdol usmerjeno. Onondagi nosijo eno pero, usmerjeno navzgor, in drugo, usmerjeno navzdol. Kajugi imajo eno pero pod kotom 45 stopinj. Seneki nosijo eno samo pero, ki kaže navzgor, Tuscarore pa nimajo nobenega značilnega perja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Language Index |url=https://www.ohwejagehka.com/lang.htm |access-date=2024-06-06 |website=www.ohwejagehka.com |archive-date=2024-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240724164238/https://www.ohwejagehka.com/lang.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Colleen |date=July 19, 2017 |title=Gustoweh Headdress Instructions |url=https://wanderingbull.com/gustoweh-headdress-instructions/ |access-date=2024-06-06 |website=The Wandering Bull, LLC |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Leta 1851 je Morgan zapisal, da so ženske obleke sestavljene iz krila »običajno iz modrega blaga in dovršeno izvezeno z biseri. Potrebna sta dva jarda blaga, ki se nosi z robom na vrhu in dnu; krilo je pritrjeno okoli pasu in se spušča skoraj do vrha mokasina.« Pod krilom, med koleni in mokasini, so ženske nosile gamaše, ki jih je Morgan imenoval ''pantalettes'', »iz rdečega blaga in okrašene z obrobo iz biserov okoli spodnjega roba ... V starih časih je bila gise'-hǎ narejena iz jelenje kože in izvezena z ježevim peresom.« Čez krilo so nosili pregrinjalo ({{lang|see|ah-de-a'-da-we-sa}}) iz muslina ali kalika, ki je »rahlo nabrana v pasu in delno pada po krilu ... Spredaj je običajno zapeta s srebrnimi broškami«. Odeja ({{lang|see|e'yose}}) je dolga dva ali tri metre modrega ali zelenega širokega blaga, »pada z glave ali vratu v naravnih gubah po širini blaga, saj so robovi na vrhu in dnu, in je nabrana okoli osebe kot šal.«&lt;ref name=MorganLH /&gt;

Ženske so nosile zelo dolge lase, spete skupaj na hrbtu ali »spete na zatilju in zložene v pramen, dolg približno za roko, kot bobrov rep ... okoli čela so nosile trak iz wampuma, oblikovan kot naglavni trak, ki so ga nekatere nosile v starih časih.« „Moški imajo dolg pramen las, ki jim visi navzdol, nekateri na eni strani glave, nekateri pa na obeh straneh. Na vrhu glave imajo pramen las od čela do vratu, širok približno za tri prste, in ga skrajšajo, dokler ni dolg približno dva ali tri prste in stoji pokonci kot petelinji glavnik ali prašičje ščetine; na obeh straneh tega petelinjega glavnika postrižejo vse lase na kratko, razen prej omenjenih pramenov, na golih mestih pa tu in tam pustijo tudi majhne pramene, kot so v širokih krtačah in nato v fini vrsti.“&lt;ref name=MohawkCountry /&gt; To je predhodnica tistega, kar danes imenujemo „Mohawk pričeska“.

Ženske si niso barvale obrazov. Moški so si obraze barvali rdeče, modro, itd.“&lt;ref name=MohawkCountry /&gt;


===Zgodovina prebivalstva===

{{multiple image
|align = center
|image1 = Iroquois 5 Nation Map c1650.png
|alt1 = Irokezi Pet narodov ok. 1650
|caption1 = Irokezi Pet narodov ok. 1650
|width1 = 250
|
|image2 = Iroquois 6 Nations map c1720.png
|alt2 = Irokezi Šest narodov ok. 1720
|caption2 = Irokezi Šest narodov ok. 1720
|width2 = {{#expr: (216 * 588 / 427) round 0}}
}}

Sodobne znanstvene ocene prebivalstva Irokežev v 17. stoletju so se gibale od 5.500&lt;ref name=&quot;Swanton&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Swanton |first1=John R. |title=The Indian Tribes of North America |date=1974 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington, D.C. |page=40 |edition=Fourth Reprint |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.49015002845759&amp;seq=50}}&lt;/ref&gt; do več kot 100.000.{{sfn|Jones|2008|page=85}} Kar zadeva ocene očividcev (torej sodobne ocene), je Marc Lescarbot ocenil, da so Irokezi leta 1609 imeli 8.000 bojevnikov (to je okoli 40.000 ljudi) in baron L. A. de Lahontan je ocenil, da je bilo prebivalstvo Irokezov okoli leta 1690 70.000 ljudi (povprečno 14.000 v vsakem od petih plemen).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Krzywicki |first=Ludwik |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uc1.b4381154&amp;view=1up&amp;seq=346&amp;skin=2021 |title=Primitive society and its vital statistics |publisher=Macmillan |year=1934 |series=Publications of the Polish Sociological Institute |location=London |pages=534, 533, 396, 418, 421, 422, 471, 472}}&lt;/ref&gt; Ozemlje Irokezov v 16. stoletju in na začetku 17. stoletja je bilo več kot 75.000 kvadratnih km (več kot 29.000 kvadratnih milj).&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=February 1, 2022 |title=Indigenous America Maps |url=https://indigamerica.blogspot.com/ |access-date=2024-05-19 |language=en}}&lt;/ref&gt; John R. Swanto] je naštel skupno 226 irokeških vasi in mest (vendar večina ni bila naseljena hkrati, saj so se Irokezi selili iz vasi v vas vsakih pet do dvajset let).&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Swanton |first=John R. |url=https://repository.si.edu/handle/10088/15440 |title=The Indian tribes of North America |publisher=Smithsonian Institution Bureau of American Ethnology |year=1952 |pages=34–39|hdl=10088/15440 }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Jones|2008|page=14}} Nasprotno pa je Lewis H. Morgan v svoji knjigi iz leta 1851 ocenil populacijo Irokezov leta 1650 na 25.000 ljudi, vključno z 10.000 Senec, 5.000 Mohawk, 4.000 Onondaga, 3.000 Oneid in 3.000 Cayug.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Tudi število Senecov je bilo leta 1672 ocenjeno na 13.000, leta 1687 pa na 15.000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V letih 1713–1722 se je populacija Irokežev povečala, ko so se Tuscarori selili proti severu. v New York in se jim pridružil kot šesti narod.&lt;ref name=&quot;Trigger&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Trigger |first1=Bruce |title=Handbook of American Indians, Vol. 15 |date=1978 |publisher=Smithsonian Institution Press |location=Washington, D.C. |pages=287–288 |url=https://archive.org/details/handbookofnortha0000bruc/page/n9/mode/2up}}&lt;/ref&gt;

Novejše ocene Snowa in Jonesa o prebivalstvu Irokeze so bile približno 20.000. Jonesova ocena velja za obdobje pred prvimi znanimi epidemijami bolezni starega sveta, ki so prizadele Irokeze sredi 17. stoletja. Po arheološki preiskavi in ​​datiranju vseh 125 irokeških vasi, za katere je znano, da so bile naseljene med letoma 1500 in 1700 (manj kot 226, ki jih je navedel Swanton, je bilo naseljenih kadar koli), je Jones ocenil, da je skupno predepidemično prebivalstvo Irokezov v letih 1620–1634 štelo 20.000 ljudi. V obdobju po epidemiji od 1634 do 1660 je skupno prebivalstvo Irokezov ocenil na 8.000. Slednja številka ne vključuje tisočev ljudi, ki so jih Irokezi posvojili iz osvojenih etničnih skupin. {{sfn|Jones|2008|pages=iii–v, 84–86}} Irokezi so imeli liberalno in uspešno politiko posvojitev, ki jim je omogočila, da so nadomestili izgube prebivalstva in jim dala prilagoditveno prednost pred sovražniki, ki tega niso mogli storiti. Leta 1658 so [[jezuiti]] opazili, da je med Irokezi več posvojenih tujcev kot domačinov.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Keener |first=Craig S |date=1999 |title=An Ethnohistorical Analysis of Iroquois Assault Tactics Used against Fortified Settlements of the Northeast in the Seventeenth Century |url=https://muse.jhu.edu/pub/4/article/11612 |journal=Ethnohistory |volume=46 |issue=4 |pages=777–807 |issn=1527-5477}}&lt;/ref&gt;

Leta 1779 je Sullivanova ekspedicija v operaciji požgane zemlje uničila med 40 in 60 irokeških mest in vasi. Več kot 5.000 Irokezov je pobegnilo v britansko Kanado, neznano število pa jih je ostalo v ZDA. Po eni oceni jih je po odpravi umrlo 4500, vključno s številnimi, ki so pobegnili v Kanado.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Not Merely Overrun but Destroyed. The Sullivan Expedition Against the Iroquois Indians, 1779 |url=https://storiesofthesusquehanna.blogs.bucknell.edu/stories-and-maps/}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Graymont|1972|p=220}}&lt;ref name=&quot;Koehler2018&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Koehler |first1=Rhiannon |date=Fall 2018 |title=Hostile Nations: Quantifying the Destruction of the Sullivan-Clinton Genocide of 1779 |journal=American Indian Quarterly |volume=42 |issue=4 |pages=427–453 |doi=10.5250/amerindiquar.42.4.0427|s2cid=165519714 }}&lt;/ref&gt;

Leta 1907 je bilo 17.630 Irokezov&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mooney |first=James |url=https://repository.si.edu/handle/10088/23978 |title=The aboriginal population of America north of Mexico |publisher=Smithsonian Miscellaneous Collections |year=1928 |pages=4|hdl=10088/23978 }}&lt;/ref&gt; in leta 1923 je bilo v ZDA 8.696 Irokezov in v Kanadi 11.355, kar jih je skupaj 20.051.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Swanton |first=John R. |url=https://repository.si.edu/handle/10088/15440 |title=The Indian tribes of North America |publisher=Smithsonian Institution Bureau of American Ethnology |year=1952 |pages=40|hdl=10088/15440 }}&lt;/ref&gt;

Po podatkih, ki jih je leta 1995 zbral Doug George-Kanentiio, je v Kanadi živelo skupno 51.255 pripadnikov Šestih narodov. Med njimi je bilo 15.631 Mohawkov v Quebecu; 14.051 Mohawkov v Ontariu; 3.970 Oneida, Ontario; in skupno 17.603 pripadnikov Šestih narodov v rezervatu Grand River v Ontariu.&lt;ref name=&quot;doug&quot;&gt;{{cite journal |url=http://www.ratical.org/many_worlds/6Nations/population95.html |first=Doug |last=George-Kanentiio |title= Iroquois population 1995 |journal=Akwesasne Notes |series=New Series |date=Fall–Winter 1995 |volume=1 |issue=3 &amp; 4 |page=61 |access-date=February 27, 2011}}&lt;/ref&gt; V novejšem času je po podatkih Izvoljenega sveta Šestih narodov v  Grand River rezervatu, največjem rezervatu  v Kanadi, približno 12.436 pripadnikov skupnosti,&lt;ref&gt;[http://www.sixnations.ca/CommunityProfile.htm Profil skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170618022029/http://www.sixnations.ca/CommunityProfile.htm |date=18. junij 2017 }}, Izvoljeni svet šestih narodov, december 2014&lt;/ref&gt; od decembra 2014 in skupno 26.034 v Kanadi.&lt;ref name=MMS&gt;[http://www.sixnations.ca/MembershipDept.htm Oddelek za zemljišča/članstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150906182732/http://www.sixnations.ca/MembershipDept.htm |date=6. september 2015 }}, Izvoljeni svet šestih narodov, december 2014&lt;/ref&gt;

Leta 1995 je bilo med šestimi narodi v ZDA registriranih približno Skupaj 30.000, večina, 17.566, v New Yorku. Preostali so bili več kot 10.000 Oneidov v Wisconsinu in približno 2200 Seneca-Cayugov v Oklahomi.&lt;ref name=&quot;doug&quot;/&gt; Ker narodi individualno določajo svoja pravila za članstvo ali državljanstvo, poročajo o uradnih številkah. (Nekateri tradicionalni člani narodov nočejo biti šteti.)&lt;ref name=&quot;doug&quot;/&gt; Ni zvezno priznanega irokeškega naroda ali plemena, niti noben ameriški staroselec ni vpisan kot Irokez.

V popisu prebivalstva ZDA leta 2000 se je 80.822 ljudi opredelilo kot pripadniki irokeške etnične pripadnosti (kar je podobno opredelitvi kot Evropejec), pri čemer jih je 45.217 trdilo, da imajo samo irokeške prednike. V New Yorku je več rezervatov: Cayuga Nation of New York (~450), St. Regis Mohawk Reservation (3.288), Onondaga Reservation (468), Oneida Indian Nation (~1000), Seneca Nation of New York (533) in Tuscarora Reservation (1.138 leta 2000). Nekateri so živeli v Oneida Nation of Wisconsin: približno 21.000, glede na popis iz leta 2000. Seneca-Cayuga Nation v Oklahomi je imela leta 2011 več kot 5.000 ljudi. V popisu leta 2010 se je 81.002 oseb opredelilo kot Irokezi, 40.570 pa samo kot Irokezi po celotnih ZDA. Vključno z Irokezi v Kanadi je skupno število prebivalcev leta 2009 preseglo 125.000.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=American Indian and Alaska Native Population by Tribal Grouping, 2010 |url=https://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-10.pdf |publisher=Census Bureau}}&lt;/ref&gt; Vključno z Irokezi v Kanadi je skupno prebivalstvo leta 2009 štelo več kot 125.000.{{sfn|Daeg de Mott|2009}}

V popisu prebivalstva ZDA leta 2020 se je skupno 113.814 ljudi opredelilo kot Irokezi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Distribution of American Indian tribes: Iroquois People in the US |url=https://www.statimetric.com/us-ethnicity/American_Indian_tribes_Iroquois}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:right;&quot;
|+ {{lower|4px|'''Populacije članov Haudenosaunee (Šest narodov)'''}}
|- style=&quot;background:#efefef;&quot;
! Location
!width=&quot;70px&quot;| Seneca !!width=&quot;70px&quot;| Cayuga !!width=&quot;70px&quot;| Onondaga !!width=&quot;70px&quot;| Tuscarora !!width=&quot;70px&quot;| Oneida !!width=&quot;70px&quot;| Mohawk !!width=&quot;70px&quot;| ''Combined'' !!width=&quot;70px&quot;| ''Skupaj''
|-
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| Ontario
| &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || 3970 || 14051 || 17603&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; || 39624
|-
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| Quebec
| &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || 9631 || &amp;nbsp; || 9631
|-not \ its cheese
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| New York
| 7581 || 448 || 1596 || 1200 || 1109 || 5632 || &amp;nbsp; || 17566
|-
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| Wisconsin
| &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || 10309 || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || 10309
|-
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| Oklahoma
| &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || &amp;nbsp; || 4892&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;|| 4892
|-
|style=&quot;background:#efefef; text-align:left;&quot;| Skupaj
| 7581 || 448 || 1596 || 1200 || 15338 || 29314 || 22495 || 82022

|}

==Glej tudi==
*[[Petun]] (Tionontati ali &quot;Tobacco pleme&quot;) 
*[[Wenro]] (Wenrohronon)
*[[Neutral]] (Attawandaron ali Chonnonton po največjem plemenu)
*[[Erie (pleme)|Erie]] (Eriehonon)
*[[Huroni]] (Wyandot )
*[[Mingo]] (&quot;Ohio Irokezi&quot; ali &quot;Ohio Seneca&quot;)
*[[Susquehannock]] (Conestoga)

==Opombe==
{{sklici| group=note1}}

{{sklici|group=note}}

{{seznam opomb}}

==Navedbe==
{{sklici|30em}}

==Bibliografija==
{{refbegin|30em}}
* {{navedi knjigo|last1=Brascoupé|first1=Simon|title=Encyclopedia of Anthropology |chapter=Iroquois |last2=Etmanskie |first2=Jenny |editor1-last=Birx |editor1-first=James |date=2006 |publisher=Sage Publications |location=Thousand Oaks, CA |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaanth00hjbi/page/n1382 1328]–1333 |doi=10.4135/9781412952453.n483 |isbn=9780761930297 |url=https://archive.org/details/encyclopediaanth00hjbi |url-access=limited}}
* {{navedi knjigo|last1=Bradley|first1=James|title=Evolution of the Onondaga Iroquois: Accommodating Change, 1500-1655 |date=1987|publisher=University of Nebraska Press|isbn=978-0803262362}}
* {{navedi knjigo |last=Carpenter |first=Roger M. |year=2004 |title=The Renewed, the Destroyed, and the Remade: The Three Thought Worlds of the Iroquois and the Huron, 1609-1650}}
* {{cite journal |last=Charlton |first=Thomas |date=1968 |title=On Iroquois Incest |url=https://archive.org/details/anthropologica_1968_10_1/page/29 |journal=Anthropologica |volume=10 |issue=1 |doi=10.2307/25604757 |jstor=25604757 |pages=29–43}}
* {{navedi knjigo |last=Chartrand |first=René |title=The Canadian Corps in World War I |url=https://archive.org/details/canadiancorpsinw0000char |location=Oxford |publisher=Osprey |year=2007}}
* {{cite journal |last=Crawford |first=Neta |year=1994 |title=A Security Regime among Democracies: Cooperation among Iroquois Nations |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_summer-1994_48_3/page/n5 |journal=International Organization |volume=48 |issue=3 |pages=345–385 |doi=10.1017/S002081830002823X |jstor=2706963|s2cid=154534808 }}
* {{navedi knjigo|last1=Daeg de Mott|first1=D. K.|editor1-last=Gall|editor1-first=Timothy L. |editor2-last=Hobby |editor2-first=Jeneen|title=Worldmark Encyclopedia of Cultures and Daily Life, Vol. 2 |date=2009 |publisher=Gale |location=Detroit |isbn=978-1414448909|pages=304–310|edition=2nd|chapter=Iroquois |access-date=April 12, 2015|chapter-url=http://go.galegroup.com/ps/i.do?id=GALE%7CCX1839300179&amp;v=2.1&amp;it=r&amp;p=GVRL&amp;sw=w&amp;asid=eb05a3c023abbd93493161c60d07c24a}}
* {{cite journal |last=Day |first=Gordon M. |title=Iroquois: An Etymology |url=https://archive.org/details/ethnohistory_fall-1968_15_4/page/389 |journal=Ethnohistory |date=1968 |volume=15 |issue=4 |pages=389–402 |doi=10.2307/480418 |jstor=480418}}
* {{navedi knjigo |title=The Cambridge World History of Slavery |last=Donald |first=Leland |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-511-97540-0 |editor-last=Eltis |editor-first=David |volume=3 |location=Cambridge |chapter=Slavery in Indigenous North America |editor-last2=Engerman |editor-first2=Stanley}}
* {{navedi knjigo |last=Fenton |first=William N. |year=1998 |url=https://books.google.com/books?id=LNKNhY0MX8UC&amp;pg=PP1 |title=The Great Law and the Longhouse: A Political History of the Iroquois Confederacy |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-3003-2}}
* {{navedi knjigo|last=Graymont |first=Barbara |year=1972 |edition=1st Paperback |isbn=978-0-8156-0116-6 |title=The Iroquois in the American Revolution |publisher=Syracuse University Press |url=https://books.google.com/books?id=sZN3ctqlL1MC&amp;pg=PA349 &lt;!--|quote=also: ''ISBN 0-8156-083-6 (hardcover)'; quotation pp. 14-15:&lt;br /&gt;'''It was a confederation based on kinship—a symbolic household. They called their confederation Ganonsyoni, which means &quot;The Lodge Extended Lengthwise&quot;, that is, a lodge that is &quot;spread out far&quot;. All individuals and all the tribes of the Confederacy were considered as one family living together in one lodge. The Mohawks, dwelling furthest east, were Keepers of the Western Door. The Onondagas, situated in the center, were the Fire Keepers as well as the Wampam Keepers. Onondaga was therefore, the capital, where the Grand Council was held and wampum records were kept. The local clan chiefs of each tribe meeting together as a unit were the federal chiefs of the League. The Mohawks, Onondagas, and Senecas were the Elder Brothers; The Oneidas and Cayugas, the Younger Brothers. The younger and elder brethren sat on opposite sides of the lodge and counseled across the fire with each other. The Onondagas sat in the middle and kept the balance between the two sides.&lt;br /&gt;The date of the founding of the league is lost in antiquity. Historians and anthropologists have made estimates that range all the way from 1450 to 1660. Indian tradition follows the earlier date and assigns the founding to the work of two remarkable individuals. One was Deganawida, a Huron adopted by the Mohawks. The other was Hiawatha, his spokesman, an Onondaga who was also adopted by the Mohawks. ... --&gt;
}}
* {{navedi knjigo |last=Graymont |first=Barbara |year=2005 |title=The Iroquois |publisher=Chelsea House Publishers |url=https://books.google.com/books?id=stZYGVYDPCAC |isbn=978-0-7910-7993-5}}
* {{navedi knjigo |last=Hauptman |first=Laurence M. |year=2008 |title=Seven Generations of Iroquois Leadership: The Six Nations Since 1800}} (Iroquois and Their Neighbors) [https://www.amazon.com/dp/0815631650 excerpt and text search]
* {{navedi knjigo |last=Hennepin |first=Louis |year=1820 |title=A New Discovery of a Large Country in the Northern America, Extending Above Four Thousand Miles |location=Worcester, MA? |isbn=9780665183294 |url=https://archive.org/details/cihm_18329}}
* {{navedi knjigo|last=Jennings|first=Francis|year=1984|url=https://archive.org/details/ambiguousiroquoi00jenn |title=The Ambiguous Iroquois Empire: the Covenant Chain Confederation of Indian Tribes with English Colonies from Its Beginnings to the Lancaster Treaty of 1744 |location=New York |publisher=Norton |isbn=0-393-01719-2}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Jennings |editor-first=Francis |year=1985 |url=https://books.google.com/books?id=8A7jlIGe9cwC&amp;q=The%20History%20and%20Culture%20of%20Iroquois%20Diplomacy%3A%20An%20Interdisciplinary%20Guide%20to%20the%20Treaties%20of%20the%20Six%20Nations%20and%20Their%20League&amp;pg=PP1 |title=The History and Culture of Iroquois Diplomacy: An Interdisciplinary Guide to the Treaties of the Six Nations and Their League |location=Syracuse, NY |publisher=[[Syracuse University Press]] |isbn=0-8156-2650-9}}
* {{navedi knjigo |last1=Johansen |first1=Bruce Elliott |last2=Mann |first2=Barbara Alice |year=2000 |title=Encyclopedia of the Haudenosaunee |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=978-0-313-30880-2 |url=https://books.google.com/books?id=zibNDBchPkMC}}
* {{navedi knjigo|last1=Johnson|first1=Michael|title=Tribes of the Iroquois Confederacy|url=https://archive.org/details/tribesofiroquois0000john|date=2003 |publisher=Osprey |isbn=978-1-84176-490-0}}
* {{cite journal |last=Jones |first=Eric E. |year=2010 |title=Population History of the Onondaga and Oneida Iroquois, A.D. 1500-1700 |url=https://archive.org/details/sim_american-antiquity_2010-04_75_2/page/n184 |journal=American Antiquity |volume=75 |issue=2 |pages=387–407|doi=10.7183/0002-7316.75.2.387 |s2cid=161342917 }}
* {{cite journal|last=Jordan|first=Kurt A.|title=Incorporation and Colonization: Postcolumbian Iroquois Satellite Communities and Processes of Indigenous Autonomy|url=https://archive.org/details/sim_american-anthropologist_2013-03_115_1/page/n34|journal=American Anthropologist |year=2013 |volume=115 |issue=1 |pages=29–43 |doi=10.1111/j.1548-1433.2012.01533.x}}
* {{navedi knjigo |chapter-url=http://moses.creighton.edu/kripke/jesuitrelations/relations_30.html |title=Jesuit Relations and Allied Documents |last=Lalemant |first=Hierosme |publisher=The Burrows Brothers Company |year=1899 |editor-last=Thwaites |editor-first=Reuben Gold |volume=30 |location=Cleveland |language=fr, la, it |translator-last=Alexander |translator-first=Finlow|chapter=Of the Treachery of the Hiroquois |editor-last2=Blair |editor-first2=Emma Helen |translator-last2=Bicknell |translator-first2=Percy Favor |translator-last3=Giese |translator-first3=William Frederic |translator-last4=Lindsay |translator-first4=Crawford |translator-last5=Price |translator-first5=William |translator-last6=Sober |translator-first6=Hiram Allen}}
* {{navedi knjigo |last=MacLeod |first=D. Peter |title=The Canadian Iroquois and the Seven Years' War |location=Toronto |publisher=Dundurn Press |year=2012}}
* {{navedi knjigo |last=Mann |first=Charles C. |year=2005 |title=1491 New Revelations of the Americas Before Columbus |location=New York |publisher=Alfred A. Knopf |isbn=978-1-4000-4006-3 |url=https://archive.org/details/1491newrevelatio00mann}}
* {{navedi knjigo |last=Morgan |first=Lewis H. |title=League of the Ho-dé-no-sau-nee or Iroquois |volume= |author-link=Lewis H. Morgan |publisher=Dodd, Mead |year=1904 |location=New York|isbn= |url=https://archive.org/details/leagueofhodnos00morg/page/n5/mode/2up |ref=MorganLH}}
* {{cite journal |last=Morgan |first=Thomas D. |url=http://www.shsu.edu/~his_ncp/NAWWII.html |title=Native Americans in World War II |journal=Army History: The Professional Bulletin of Army History |issue=35 |date=Fall 1995 |pages=22–27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170327110226/http://www.shsu.edu/~his_ncp/NAWWII.html |archive-date=2017-03-27 |access-date=2013-04-17 |via=www.shsu.edu |ref=morgan1995}}
* {{navedi knjigo |last=Morton |first=Desmond |date=1999 |title=A Military History of Canada |publisher=McClelland &amp; Stewart |location=Toronto}}
* {{navedi knjigo |last=Otis |first=Melissa |date=2018 |title=Rural Indigenousness: A History of Iroquoian and Algonquian Peoples of the Adirondacks |location=Syracuse, NY |publisher=[[Syracuse University Press]]}}
* {{cite journal |last=Parmenter |first=Jon |title=After the Mourning Wars: The Iroquois as Allies in Colonial North American Campaigns, 1676–1760 |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_2007-01_64_1/page/38 |pages=39–76 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=64 |issue=1 |date=January 2007 |jstor=4491596}}
* {{navedi knjigo |last=Parmenter |first=Jon |date=2010 |title=The Edge of the Woods: Iroquoia, 1534–1701|url=https://archive.org/details/edgeofwoodsiroqu0000jonp }}
* {{navedi knjigo |last=Paxton |first=James |title=Joseph Brant and His World: 18th Century Mohawk Warrior and Statesmen |url=https://archive.org/details/josephbranthiswo0000paxt |location=Toronto |publisher=James Lormier &amp; Company |year=2008 |isbn=978-1-55277-023-8}}
* {{navedi knjigo |last=Philip |first=Kenneth R. |title=Termination Revisited: American Indians on the Trail to Self-Determination, 1933-1953 |publisher=University of Nebraska Press |location=Lincoln |year=2002 |orig-year=1999 |isbn=0-8032-3723-5 |url=https://archive.org/details/terminationrevis0000phil}}
* {{navedi knjigo |last=Preston |first=David L. |year=2009 |title=The Texture of Contact: European and Indian Settler Communities on the Frontiers of Iroquoia, 1667–1783}} (The Iroquoians and Their World) [https://www.amazon.com/dp/0803213697/ excerpt and text search]
* {{navedi knjigo|last1=Reid|first1=Gerald|title=Encyclopedia of World Cultures. Vol. 1: North America|date=1996|publisher=Macmillan Reference USA|location=New York|pages=164–167|chapter=Iroquois}}
* {{cite journal |last=Richter |first=Daniel |title=War and Culture: The Iroquois Experience |url=https://archive.org/details/sim_william-and-mary-quarterly_1983-10_40_4/page/528 |journal=The William and Mary Quarterly |volume=40 |issue=4 |date=October 1983 |pages=528–559|doi=10.2307/1921807 |jstor=1921807}}
* {{navedi knjigo |title=The Ordeal of the Longhouse: The Peoples of the Iroquois League in the Era of European Colonization |url=https://archive.org/details/ordealoflonghous0000rich |last=Richter |first=Daniel K. |publisher=University of North Carolina Press |year=1992 |isbn=0-8078-2060-1 |location=Chapel Hill}}
* {{navedi knjigo |last1=Richter |first1=Daniel K. |first2=James H. |last2=Merrell |date=2003 |title=Beyond the Covenant Chain: the Iroquois and Their Neighbors in Indian North America, 1600–1800 |location=University Park, Pa. |publisher=Pennsylvania State University Press |url= https://books.google.com/books?id=ZQnEwUaPAegC&amp;q=Beyond%20the%20Covenant%20Chain%3A%20the%20Iroquois%20and%20Their%20Neighbors%20in%20Indian%20North%20America%2C%201600%E2%80%931800&amp;pg=PP1 |isbn=0-271-02299-X}}
* {{navedi knjigo |title=Bonds of Alliance: Indigenous and Atlantic Slaveries in New France |url=https://archive.org/details/bondsofalliancei0000unse |last=Rushforth |first=Brett |publisher=The University of North Carolina Press |year=2012 |isbn=978-1-4696-0135-9 |location=Chapel Hill}}
* {{cite journal |last=Santiemma |first=Adriano |year=1999 |title=Towards a Monocultural Future through a Multicultural Perspective. The Iroquois Case |journal=Canadian Issues |volume=XXI}}
* {{cite journal|last1=Saraydar|first1=Stephen|title=No Longer Shall You Kill: Peace, Power, and the Iroquois Great Law|journal=Anthropology and Humanism Quarterly|date=1990|volume=15|issue=1|pages=20–28 |doi=10.1525/ahu.1990.15.1.20}}
* {{navedi knjigo |last=Shannon |first=Timothy J. |year=2008 |title=Iroquois Diplomacy on the Early American Frontier |location=New York |publisher=Viking |isbn=978-0-670-01897-0 |url=https://archive.org/details/iroquoisdiplomac0000shan}}
* {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=ymFLjaBFXqwC|title=The Oneida Land Claims: A Legal History |author-first=George C. |author-last=Shattuck |publisher=[[Syracuse University Press]] |date=1991 |access-date=December 19, 2014 |isbn=9780815625254}}
* {{navedi knjigo |author-last=Snow |author-first=Dean R. |year=1994 |url=https://books.google.com/books?id=P7e82KQoX6IC&amp;q=The%20Iroquois&amp;pg=PP1 |title=The Iroquois |location=Oxford, UK and Cambridge, MA |publisher=Blackwell |isbn=1-55786-225-7}}
* {{cite journal |author-last1=Starna |author-first1=William |author-last2=Watkins |author-first2=Ralph |date=Winter 1991 |title=Northern Iroquoian Slavery |url=https://archive.org/details/sim_ethnohistory_winter-1991_38_1/page/n37 |journal=Ethnohistory |volume=38 |issue=1 |pages=34–57 |jstor=482790|doi=10.2307/482790}}
* {{cite journal |author-last=Stevens |author-first=Scott Manning |date=2013 |title=The Historiography of New France and the Legacy of Iroquois Internationalism |journal=Comparative American Studies |volume=11 |issue=2 |pages=148–165 |doi=10.1179/1477570013Z.00000000037|s2cid=153786051 }}
* {{navedi knjigo |editor-last=Tooker |editor-first=Elisabeth |year=1985–1986 |title=An Iroquois Source Book |url=https://archive.org/details/iroquoissourcebo0000took |location=New York |publisher=Garland |isbn=0-8240-5877-1}} 3 volumes
* {{navedi knjigo |author-last=Waugh |author-first=F. W. |date=1916 |title=Iroquis Foods and Food Preparation |place=Ottawa |publisher=Canada Department of Mines}}
* {{navedi knjigo |author-last=Winegard |author-first=Timothy C. |year=2012 |title=For King and Kanata: Canadian Indians and the First World War |url=https://archive.org/details/forkingkanatacan0000wine |location=Winnipeg |publisher=University of Manitoba Press |isbn=978-0-88755-728-6}}
{{refend}}

==Nadaljnje branje==
* {{navedi knjigo |last=Morgan |first=Lewis H. |title=Systems of Consanguinity and Affinity of the Human Family |volume= |author-link=Lewis H. Morgan |publisher= |year=1870 |isbn= |url=https://en.wikipedia.org/wiki/Lewis_H._Morgan#Work_in_ethnology |ref=morgan1870}}

==Zunanje povezavae==
{{Commons category}}
* [http://www.haudenosauneeconfederacy.com/ Haudenosaunee Confederacy], official website
* [http://www.iroquoismuseum.org/ Iroquois Indian Museum]
* [http://www.canadiangenealogy.net/aboriginal/iroquois.htm Canadian Genealogy (The Iroquois)]
* {{Cite EB1911|wstitle=Iroquois|short=x}}
* {{navedi splet|url=https://www.nps.gov/fost/learn/historyculture/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150310204448/http://www.nps.gov/fost/learn/historyculture/the-six-nations-confederacy-during-the-american-revolution.htm |url-status=dead |archive-date=March 10, 2015 |title=The Six Nations Confederacy During the American Revolution – Fort Stanwix National Monument (U.S. National Park Service) |website=www.nps.gov |language=en |access-date=September 13, 2019}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriški staroselci]]
[[Kategorija:Iroquois]]
[[Kategorija:Irokezi]]</text>
      <sha1>9hwn7ptki5cf2eiuohp9lud7h7jskzq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih nogometašev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30543</id>
    <revision>
      <id>6762650</id>
      <parentid>6751454</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:27:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6762650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16047" sha1="mie7c7t29frc53vi9zoz5sf371l1p5l" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[nogometaš]]ev.'''

{{Compact_TOC}}

== A ==
*[[Mile Ačimovič|Mile(nko) Ačimovič]]
*[[Mario Adamič]]
*[[Ermin Alić]]
*[[Ernest Aljančič starejši]]
*[[Janez Aljančič (nogometaš)|Janez (Jani) Aljančič]]
*[[Jani Aljančič]]
*[[Peter Ameršek]]
*[[Vili Ameršek]]
*[[Jan Andrejašič]]
*[[Vjekoslav Andrić]]
*[[Milan Anđelković]]
*[[Siniša Anđelković]]
*[[Tadej Apatič|Tadej Apatić]]
*[[Sandi Arčon]]
*([[Slavko Arčon]])
*[[Kristjan Arh Česen]]
*[[Milan Arnejčič]]
*[[Tomaž Avbelj]]

== B ==
*[[Nika Babnik]]
*[[Ognjen Backović]]
*[[Armin Bačinovič]]
*[[Luka Badžim]]
*[[Vlado Badžim]]
*[[Gregor Bajde]]
*[[Stipe Bajić]]
*[[Edi Bajrektarevič]]
*[[Kenan Bajrić]]
*[[Gregor Balažic]]
*[[Marko Balažic (nogometaš)]]
*[[Jure Balkovec]]
*[[Dean Baranja]]
*[[Slavko Baranja]]
*[[Maks Barišić]]
*[[Igor Barukčič]]
*[[Marko Barun]]
*[[Rok Baskera]]
*[[Anže Bašelj]]
*[[Dejan Bauman]]
*[[Vili Bečaj]]
*[[Pamela Begič]]
*[[Tjaš Begić]]
*[[Robert Belec]]
*[[Vid Belec]]
*[[Manja Benak]]
*[[Igor Benedejčič]]
*[[Žan Benedičič]]
*[[Jože Benko]]
*[[Robert Berić]]
*[[Domen Beršnjak]]
*[[Suad Beširević]]
*[[Aleš Bešter]]
*[[Evgen Betetto]]
*[[Roman Bezjak]]
*[[Jaka Bijol]]
*[[Peter Binkovski]]
*[[Valter Birsa]]
*[[Lovro Bizjak]]
*[[Gregor Blatnik]]
*[[Oto Blaznik]]
*[[Miha Blažič (nogometaš)]]
*[[Ingmar Bloudek]]
*[[Sandro Bloudek]]
*[[Matija Boben]]
*[[Fredi Bobič]] (slov.-nem.)
*[[Luka Bobičanec]] (hrv.-slov.)
*[[Oliver Bogatinov]]
* [[Damjan Bohar]]
* [[Dalibor Bojović]]
*[[Vladimir Bolfek]] (hrv.-slov.)
*[[Klemen Bolha]]
*[[Patrik Bordon]]
*[[Boško Boškovič]]
*[[Damir Botonjič]]
* [[Nedžad Botonjič]]
*[[Kliton Bozgo]] (alb.-slov.)
*[[Blaž Božič]]
*[[Marko Božič]]
*[[Rok Božič]]
*[[Saša Božičić]]
*[[Elvis Bratanović]]
*[[Mišo Brečko]]
*[[David Brekalo]]
*[[Danijel Brezič]]
*[[Danilo Brezigar]]
*[[Karl Breznik]] - Puža
*[[Peter Breznik]]
*[[Blaž Brezovački]]
*[[Kris Bric]]
*[[Siniša Brkić]]?
*[[Timotej Brkić]]
*[[Darko Brljak]]
*[[Mitja Brulc]]
*[[Spasoje Bulajič]]
*[[David Bunderla]]
*[[Miran Burgič]]
*Buzeti

== C ==
*[[Žan Celar]]
*[[Uroš Celcer]]
*[[Matej Centrih]]
*[[Dejan Cerovac]]
*[[Boštjan Cesar]]
*[[Franc Cifer]]
*[[Sebastjan Cimirotič]]
*[[Fabijan Cipot]]
*[[Kai Cipot]]
*[[Tio Cipot]]
*[[Miran Cizelj]]
*[[Rok Cizelj]]
*[[Rudolf Corn]]
*[[Aljaž Cotman]]
*[[Danilo Cuban]]
*[[Jakob Cukjati]]
*[[Goran Cvijanović]]
*[[Matjaž Cvikl]]
*[[Oskar Cvjetičanin]]

== Č ==
*[[Luka Čagalj]]
*[[Aleksandar Čavrić]]
*[[Aleš Čeh]]
*[[Aleš Čeh (1980)]]
*[[Anton Čeh (nogometaš)|Anton Čeh]] (1943-2023)
*[[Nastja Čeh]]
*[[Tim Čeh]]
*[[Džengis Čavušević]]
* [[Sebastjan Čelofiga]]
* [[Adolf Čepelnik]]
* [[Sonja Čevnik]]
* [[Dominika Čonč]]
*[[Dejan Čontala]]
* [[Leon Črnčič]]
* [[Matic Črnic]]
*[[Domen Črnigoj]]

== Ć ==

* [[Milan Ćalasan]]

== D ==
*[[Mladen Dabanovič]]
*[[Zlatko Dedič|Zlatko Dedić]]
*[[Antonio Delamea Mlinar]]
*[[Enes Demirović]]
*[[Amir Dervišević]]
*[[Nino Dirnbek]]
*[[Dejan Djuranović]]
*[[Gaber Dobrovoljc]]
*[[Sven Dodlek]]
*[[Timotej Dodlek]]
*[[Jure Dolar]]
*[[Darko Domadenik]]
*[[Marjan Dominko]]
*[[Vanja Drkušić]]
*[[Miha Drnovšek]]
*[[Oskar Drobne]]
*[[Andrej Dugolin]]
*[[Slaviša Dvorančič|Slaviša Dvorančić]]
*[[Simon Dvoršak (nogometaš)|Simon Dvoršak]]
*[[Emir Džafič]]
* [[Elvis Džafić]]
*[[Elvedin Džinić]]
*[[Amel Džuzdanović]]

== Đ ==
*[[Bojan Đukić]]
* [[Enis Đurković]]

== E ==
*[[Leo Ejup]]
*[[Ismet Ekmečič|Ismet Ekmečić]]
*[[Patrik Eler]]
*[[Branko Elsner]]
*[[Luka Elsner]]
*[[Marko Elsner]]
*[[Rok Elsner]]
*[[Timi Max Elšnik]]
*[[Robert Englaro]]
*[[Adolf Erman]]
*[[Josip Erman]]
*[[Kristina Erman]]
*[[Kaja Eržen]]

== F ==
*[[Adriano Fegić]]
*''Boris Feltrin/Filip Feltrin''
*[[Suad Filekovič]]
*[[Željko Filipović]]
*[[Gregor Fink]]
*[[Matic Fink]]
*[[Ivan Firer]]
*[[Matjaž Florjančič|Matjaž Florijančič]]
*[[Sašo Fornezzi]]
*[[Franjo Frančeškin|Franjo &quot;Franček&quot; Frančeškin]]
*[[Žiga Frelih]]
*[[Alojz Fricelj]]
*[[Tomaž Frič]]
*[[Franc Fridl]]

== G ==
*[[Filip Gačevski]]
*[[Katarina Gadnik]]
*[[Damjan Gajser]]
*[[Saša Gajser]]
*[[Marinko Galič]]
*[[Peter Gerenčer]]
*[[Erik Gliha]]
*[[Primož Gliha]]
*[[Adam Gnezda Čerin]]
*[[Sebastjan Gobec]]
*[[Lana Golob]]
*[[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]]
*[[Josip Golubar]]
*[[Jon Gorenc Stanković]]
*[[Tibor Gorenc Stankovič]]
*[[Jan Gorenc]]
*[[Gorazd Gorinšek]]
*[[Andrej Goršek]]
*[[Dejan Grabič]]
*[[Lucija Grad]]
*[[Sara Gradišek]]
*([[Javier Grbec]])
*[[Lovro Grajfoner]]
*[[Luka Grešak]]
*[[Domen Gril]]
*[[Marko Gruškovnjak]]
*[[Ivica Guberac]]
*[[Luka Guček]]
*[[Javier Antonio Grbec]]

== H ==
*[[Safet Hadžić]]
*[[Jasmin Handanovič|Jasmin Handanović]]
*[[Samir Handanovič|Samir Handanović]]
*[[Rok Hanžič]]
*[[Ermin Hasić]]
*[[Edo Hočevar]] ([[Edvard Hočevar]])
*([[Dragan Holcer]])
*[[Branko Horjak]]
*[[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]]
*[[Jože Horvat Didi]]
*[[Lucas Mario Horvat]]
*[[Rok Horvat]]
*[[Tomi Horvat]]
*[[Kristjan Horžen]]
*[[Dino Hotić]]
*[[Lucas Mario Horvat]]

== I ==
*[[Senijad Ibričić]] (bos.-slov.)
*[[Branko Ilič|Branko Ilić]]
*[[Josip Iličić]]
*[[Patrik Ipavec]]
*[[Janko Irgolič]]
*[[Zdenko Iskra]]
*[[Rudi Istenič]]
*[[Đorđe Ivanović]] (Srb)
*[[Lara Ivanuša]]

== J ==
*[[Saša Jakomin]]
*[[Jaka Jakopič]]
*[[Arnel Jakupović]] (avstr.-slov.)
*[[Nemanja Jakšić]]
*[[Matjaž Jančič]]
*[[Korina Janež]]
*[[Erik Janža]]
*[[Lado Janžekovič]] - Žeko
*[[Luka Janžekovič]]
*[[Anže Jelar]]
*[[Enej Jelenič]]
*[[Anže Jerič]]
*[[Kaja Jerina]]
*[[Alfred Jermaniš]]
*[[Nik Jermol]]
*[[Aleš Jeseničnik]]
*[[Brigita Jevšenak]]
*[[Žan Jevšenak]]
*[[Bojan Jokić]]
*[[Boban Jović]]
*[[Anton Jug]]
*[[Ažbe Jug]]
*[[Amer Jukan]]
*[[Žiga Jurečič]]
*[[Metod Jurhar]]

== K ==
*[[Aleš Kačičnik]]
*[[Mattias Käit]]
*[[Nina Kajzba]]
*[[Kevin Kampl]]
*[[Nik Kapun]]
*[[Iztok Kapušin]]
*[[Radovan Karanović]] 
*[[Darko Karapetrović]] 
*[[Evgen Kardoš]]-Jeno
*[[Amir Karič|Amir Karić]]
*[[Žan Karničnik]]
*[[Žiga Kastrevec]]
*[[Srečko Katanec]]
*[[Aljaž Kavčič]]
*[[Tine Kavčič]]
*[[Tomaž Kavčič]]
*[[Tjaša Kavšak]]
*[[Matjaž Kek]]
*[[Doris Kelenc]]
*[[Dejan Kelhar]]
*[[Luka Kerin]]
*[[Sara Ketiš]]
*[[Rok Kidrič]]
*[[Andraž Kirm]]
*[[Cene Kitek]]
*[[Herbert Klančnik]]
*[[Tilen Klemenčič]]
*[[Denis Klinar]]
*[[Tom Kljun]]
*[[Miha Kline]]
*[[Marko Kmetec]]
*[[Aleksander Knavs]]
*[[Radenko Kneževič]]
*[[Luka Koblar]]
*[[Vid Koderman]]
*[[Miha Kokol]]
*[[Vladimir Kokol]]
*[[Aleš Kokot]]
*[[Miha Kokot]]
*[[Špela Kolbl]]
*[[Jaka Kolenc]]
*[[Žan Kolmanič]]
*[[Andrej Komac (nogometaš)|Andrej Komac]]
*[[Stanislav Komočar]]
*[[Jan Koprivec]]
*[[Robert Koren]]
*[[Kaja Korošec]]
*[[Uroš Korun]]
*[[Evelina Kos]] 
*[[Filip Kosi]]
*[[Dušan Kosič]]
*[[Nace Kosmač]]
*[[Sandi Košir]]
*[[Andrej Kotnik]]
*[[Matic Kotnik]]
*[[Žiga Kous]]
*[[Nino Kouter]]
*[[Alen Kozar]]
*[[Mihael Kozjek]]
*[[Aleš Kožar]]
*[[Tomaž Kožar]]
*[[Alen Krajnc]]
*[[Luka Krajnc]]
*[[Barbara Kralj]]
*[[Denis Kramar]] 
*[[Svit Kramar Roš]]
*[[Martin Kramarič]]
*[[Zara Kramžar]]
*[[Mladen Kranjc]]
*[[Sonja Kranjc]]
*[[Aljaž Krefl]]
*[[Boštjan Kreft]]
*[[Rene Krhin]]
*[[Ivan Križaj]]
*[[Izabela Križaj]]
*[[Aleš Križan]]
*[[Marko Križnik]]
*[[Rok Kronaveter]]
*[[Marčelo Kufersin]]
*[[Filip Kukuličić]]
*[[Gal Kurež]]
*[[Jasmin Kurtić]]
*[[Zala Kuštrin]]
*[[Stanislav Kűzma]]

== L ==
*[[Kristijan Lah]]
*[[Mirko Lah]]
*[[Sandi Lah]]
*[[Saša Lalović]]
*[[Jure Langerholc]] 
*[[Brin Lapuh]] 
*[[Gaber Lapuh]] 
*[[Marin Laušić]] 
*[[Klemen Lavrič]]
*[[Dejan Lazarević]]
*[[Igor Lazič]]
*[[Žan-Luk Leban]]
*[[Maks Lečnik]]
*[[Jurij Legat]]
*[[Jelka Lenard]]
*[[Uroš Likar]]
*[[Zlatan Ljubijankič]]
*[[Anej Lovrečič]]
*[[Nik Lorbek]]
*[[Mitja Lotrič]]
*[[David Lukanc]]
*[[Tina Lukšič]]

== M ==
*[[Maja Madon]]
*[[Aleš Majer]]
*[[Žan Majer]]
*[[Luka Majcen]]
*[[Sara Makovec]]
*[[Snežana Maleševič]]
*[[Danijel Marčeta]]
*[[Dominic Maroh]]
*[[Tina Marolt]]
*[[Amadej Maroša]]
*[[Matic Maruško]]
*[[Tim Matavž]]
*[[Timotej Mate]]
*[[Darijan Matič]]
*[[Jure Matjašič]]
*[[Aljoša Matko]]
*[[Matevž Matko]]
*[[Feri Maučec]]
*[[Igor Maver]]
*[[Borut Mavrič]]
*[[Matej Mavrič Rožič]] 
*[[Klemen Medved]] 
*[[Žan Medved]] 
*[[Aleš Mejač]]
*[[Zala Meršnik]]
*[[Aleš Mertelj]]
*[[Jasmin Mešanović]]
*[[Miha Mevlja]]
*[[Nejc Mevlja]]
*[[Siniša Mihajlovič]]?
*[[Maksimilijan Mihelčič|Maks(imilijan) Mihelčič]]
*[[Rene Mihelič]]
*[[Radenko Mijatović]]
*[[Ana Mijović]]
*[[Milan Miklavič]]
*[[Dušan Mikuš]]
*[[Darko Milanič]]
*[[Martin Milec]]
*[[Anja Milenkovič]]
*[[Željko Milinovič]]
*[[Alena Milkovič]]
*[[Željko Mitrakovič]]
*[[Nemanja Mitrović]]
*[[Jan Mlakar]]
*[[Gregor Mohar]] 
*[[Kristjan Mohar]]
*[[Denis Mojstrovič]]
*[[Mitja Mörec]]
*[[Adrijana Mori]]
*[[Lucija Mori]]
*[[Anej Mrežar]]
*[[Ajdin Mulalić]]
*[[Moira Murić]]

== N ==

*[[Tilen Nagode]]
*[[Klemen Nemanič]]
*[[Dejan Nemec]]
*[[Sara Nemet]]
*[[Igor Nenezić]]
*[[Andreja Nikl]]
*[[Džoni Novak]]
*[[Jakob Novak]]
*[[Jan Novak (nogometaš)]]
*[[Jure Novak (nogometaš)]]
*[[Milivoje Novakovič]]
*[[Andrija Novosel]]
*[[Mustafa Nukić]]

== O ==
*[[Branko Oblak]]
*[[Jan Oblak]]
*[[Robert Oblak]]
*[[Matko Obradović]]
*[[Dejan Obrez]]
*[[Nejc Omladič]]
*[[Nik Omladič]]
*[[Milan Osterc]]
*[[Enrik Ostrc]]
*[[Damjan Ošlaj]]
*[[Dragan Ovčina]]
*[[Alen Ožbolt (nogometaš)|Alen Ožbolt]]

== P ==
*[[Nik Pačarić]]
*[[Matej Palčič]]
*[[Uroš Palibrk]]
*[[Vanja Panić]]
*[[Melania Pasar]]
*[[Jani Pate]]
*[[Miran Pavlin]]
*[[Luka Pavlin]]
*[[Matej Pavlović]]
*[[Michael Pavlović]]
*[[Zoran Pavlovič]]
*[[Andrej Pečnik]]
*[[Nejc Pečnik]]
*[[Tilen Pečnik]]
*[[Damir Pekič]]
*[[Stane Pelan]]
*[[Denis Perger]]
*[[Lučjo Pertič]]/[[Petrič]]?
*[[Nataša Petrovič]]
*[[Matej Peternel]]
*[[Aleks Pihler]]
*[[Luka Pintarič (nogometaš)]]
*[[Bogdan Pirc]]
*[[Esad Pirc]]
*[[Simon Pirc (nogometaš)|Simon Pirc]] 
*[[Josip Pirmajer]]
*[[Janez Pišek]]
*[[Janez Pišek (nogometaš, rojen 1988)|Janez Pišek]] (ml.)
*[[Jošt Pišek]]
*[[Luka Piškurič]]
*[[Stojan Plešinac]]
*[[Alen Ploj]]
*[[Aljaž Ploj]]
*[[Vito Plut]]
*[[Matej Podlogar]]
*[[Niko Podvinski]]
*[[Naja Poje Mihelič]]
*[[Jalen Pokorn]]
*[[Andrej Poljšak]]
*[[Danilo Popivoda]]
*[[Aleš Poplatnik]]
*[[Matej Poplatnik]]
*[[Denis Popović]]
*[[Ivan Posavec]]
*[[Nejc Potokar]]
*[[Ksenja Povh]] 
*[[Igor Poznič]]
*[[Rudi Požeg-Vancaš]]
*[[Bojan Prašnikar]]
*[[Lara Prašnikar]]
*[[Luka Prašnikar]]
*[[Nina Predanič]]
*[[Martin Pregelj]]
*[[Marko Pridigar]]
*[[Tomislav Prosen|Tomislav (Tomo) Prosen]] 
*[[Nenad Protega]]
*[[Anja Prša]]
*[[Blaž Puc]]
*[[Matej Pučko]]
*[[Aleš Puš]]
*[[Marijan Pušnik]]
*[[Franc Puterle]]

== R ==
*[[Aleksandar Radosavljević]]
*[[Miroslav Radović]]
*[[Aleksander Rajčević]]
*[[Robi Rajterič]]
*[[Živa Rakovec]] 
*[[Ermin Rakovič]]
*[[Saša Ranič]]
*[[Matej Rapnik]]
*[[Marcel Ratnik]]
*[[Dušan Razboršek]] 
*[[Matej Rebol]]
*([[Edoardo Reja]]) 
*[[Rajko Rep]]
*[[Jan Repas]]
*[[Žiga Repas]]
*[[Mitja Rešek]]
*[[Gregor Režonja]]
*[[Elvis Ribarič]]
*[[Mirko Rihar]]
*[[Goran Ristić]]
*[[Aleksandar Rodić]]
*[[Manja Rogan]]
*[[Rok Roj]]
*[[Matija Rom]]
*[[Marko Roškar]]
*[[Tone Rožič]]
*[[Rajko Rotman]]
*[[Matjaž Rozman]]
*[[Tone Rožič]]
*[[Simon Rožman]]-''Džimi''
*[[Mladen Rudonja]]
*[[Roy Rudonja]]
*[[Enes Rujović]]
*[[Miloš Rus]]
*[[Dejan Rusič]]

== S ==
*[[Erik Salkić]]
*[[Miral Samardžić]]
*[[Goran Sankovič]]
*[[Danilo Saveljič]]
*[[Stefan Savić]]
*[[Matic Seferović]]
*[[Borut Semler]]
*[[Simon Sešlar]]
*[[Svit Sešlar]]
*[[Leon Sever]] 
*[[Gregor Sikošek]]
*[[Marco da Silva]] (fr.-slov.)
*[[Vasja Simčič]]
*[[Marko Simeunovič]]
*[[Vojislav Simeunović]]
*[[Predrag Sikimić]] (srb.-slov.)
*[[Nejc Skubic]]
*[[Herman Slamič]]
*[[Stefan Smiljanić]]
*[[Žiga Smrtnik]]
*[[Grega Sorčan]]
*[[Luka Spetič]]
*[[Claudio Spinelli]]
*[[Miran Srebrnič]]
*[[Leon Sreš]]
*[[Dino Stančič]]
*[[Maja Sternad]]
*[[Dalibor Stevanovič]]
*[[Dalibor Stojanović]] 
*[[Petar Stojanović]]
*[[Peter Stojanović]]
*[[Slaviša Stojanović]]
*[[Dušan Stojinović]]
*[[Janez Strajnar]]
*[[Aljaž Struna]]
*[[Andraž Struna]]
*[[Jernej Sušnik]]
*[[Tamar Svetlin]]

== Š ==
*[[Marinko Šarkezi]]
*[[Bian Paul Šauperl]]
*[[Sanel Šehić]]
*[[Aleksander Šeliga]]
*[[Miro Šercer]]
*[[Dino Šeremet]]
*[[Benjamin Šeško]]
*[[Ermin Šiljak]]
*[[Ante Šimundža]]
*[[Matija Širok]]
*[[Mirnes Šišić]]
*[[Štefan Škaper]]
*[[Matija Škarabot]]
*[[Davor Škerjanc]]
*[[Žiga Škoflek]]
*[[David Škrbec]]
*[[Jan Škrjanec]]
*[[Laura Škvorc]]
*[[Nina Šmid]]
*[[Mark Španring]]
*[[Jure Špiler]]
*[[Andraž Šporar]]
*[[Miha Šporar]]
*[[Jon Šporn]]
*[[Rok Šrimpf]]
*[[Franc Štefanec]]
*[[Rajko Štolfa]]
*[[Primož Štrajhar]]
*[[Deni Štraus]]
*[[Rok Štraus]]
*[[Ljubiša Štrbac]]
*[[Jaka Štromajer]]
*[[Januš Štrukelj]]
*[[Mark Tullio Štrukelj]]
*[[Lovro Štubljar]]
*[[Tine Šturm]]
*[[Goran Šukalo]]
*[[Marko Šuler]]
*[[Matjaž Šuligoj (nogometaš)|Matjaž Šuligoj]]
*[[Luka Šušnjara]]

== T ==
*[[Nikola Talaber]]
*[[Almir Tanjič]]
*[[Marcos Tavares]] (brazil.-slov.)
*[[Rajko Tavčar]]
*[[Stanko Tavčar]]
*[[Tinkara Testen]]
*[[Tjaša Tibaut]]
*[[Senad Tiganj]]
*[[Luka Topalović]]
*[[Ivan Toplak]]
*[[Ladislav Törok]]
*[[Dejan Trajkovski]]
*[[Jure Travner]]
*[[Tadej Trdina]]
*[[Damjan Trifković]]
*[[Sebastjan Tuhtar]]
*[[Katja Turk]]
*[[Martin Turk (nogometaš)|Martin Turk]]

== U ==
*[[Zoran Ubavič]]
*[[Sašo Udovič]]
*[[Adolf Uhan]] - Gandi (1914-2015)

== V ==
*[[Herbert Vabič]] (1941?-2020)
*[[Karmen Vais]]
*[[Filip Valenčič]]
*[[Sandi Valentinčič]]
*[[Velimir Varga]]
*[[Lara Vehar]]
*[[Špela Vehar]]
*[[Rok Vehovec]]
*[[Tilen Vehovec]]
*[[Luka Vekić]]
*[[Etien Velikonja]]
*[[Benjamin Verbič]]
*[[Uroš Veselič]]
*[[Amedej Vetrih]]
*[[Tadej Vidmajer]]
*[[Arijana Vidmar]]
*[[Nejc Vidmar]]
*[[Samo Vidovič]] 
*[[Jovan Vidović]]
*[[Matevž Vidovšek]]
*[[Mitja Viler]]
*[[Zala Vindišar]]
*[[Žan Vipotnik]]
*[[Miro Vodeb]]
*[[Tim Vodeb]]
*[[Rok Vodišek]]
*[[Dalibor Volaš]]
*[[Andrés Vombergar]]
*[[Mihael Vončina]]
*[[Damir Vrabac]]
*[[Dinko Vrabac]]?
*[[Tanja Vrabec]]
*[[Tanja Vrabel]]
*[[Matej Vračko]]
*[[Matic Vrbanc]]
*[[Blaž Vrhovec]]
*[[Luka Vrhunc]]
*[[Dare Vršič]]
*[[Haris Vučkić]]
*[[Muamer Vugdalič]]
*[[Goran Vuk]]
*[[Slobodan Vuk]]
*[[Marko Vukčević]]
*[[Damjan Vuklišević]]
*[[Žikica Vuksanović]]
*[[Ante Vukušić]]

== Z ==
*[[Gregor Zabret]]
*[[Mark Zabukovnik]]
*[[Tina Zadravec]]
*[[Joško Zagorc]]
*[[Dario Zahora]]
*[[Gorazd Zajc]]
*[[Rok Zajc]]
*[[Miha Zajc]]
*[[Luka Zahovič]]
*[[Zlatko Zahovič]]
*[[Klemen Zaletel]]
*[[Marko Zalokar (nogometni vratar)]]
*[[Žan Zaletel]]
*[[Marko Zalokar (nogometni vratar)|Marko Zalokar]]
*[[Mitha Zatkovič]]
*[[Janez Zavrl]]
*[[Jani Zavrl]]
*[[Darko Zec]]
*[[Zoran Zeljkovič|Zoran Zeljković]]
*[[Gregor Zore (nogometaš)]]
*[[Rok Zorko]]
*[[Josip Zornada|Josip &quot;Pepe&quot; Zornada]]??
*[[Samir Zulič]]
*[[Branko Zupan]]
*[[Janez Zupančič (nogometaš)|Janez Zupančič]]
*[[Miha Zupančič]]
*[[Nejc Zupančič]]
*[[Mateja Zver]]

== Ž ==
*[[Anton Žabjek]] - Žaba
*[[Tadej Žagar-Knez]]
*[[Andrej Želko]]
*[[Gregor Želko]]
*[[Dražen Žeželj]]
*[[Urška Žganec]]
*[[Branko Žgeč]]
*[[Gregor Židan]]
*[[Dejan Žigon]]
*[[Luka Žinko]]
*[[Simon Živec]]
*[[Žiga Živko]]
*[[Felice Žiža]]
*[[Kevin Žižek]]
*[[Roman Žižek]]
*[[Tonči Žlogar]]
*[[Boštjan Žnuderl]]
*[[Nino Žugelj]]
*[[Monika Žunkovič]]
*[[Boris Župančič]]
*[[David Županič]]
*[[Tom Žurga]]
*[[Žan Žužek]]

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih nogometnih trenerjev]]
* [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]]

{{seznami narodov po poklicu|nogometašev}}
{{Nogomet v Sloveniji}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometaši| ]]</text>
      <sha1>mie7c7t29frc53vi9zoz5sf371l1p5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radiotelevizija Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32071</id>
    <revision>
      <id>6762733</id>
      <parentid>6762341</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:50:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]: &quot;Slovenija&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66702" sha1="d1uyudkmyt9aw5548wmh8r3ky6saun4" xml:space="preserve">{{coor title dms|46|03|15|N|14|30|31.70|E|region:SI_scale:2000}}
{{Infobox TV channel
| name              = Radiotelevizija Slovenija
| logofile          = Rtv slo.png
| logosize          = 250px
| logocaption       = Logotip RTV Slovenija
| logoalt           = 
| logo2             = 
| launch            = 1. september 1928 (radio)&lt;br/&gt;28. november 1958 (televizija)&lt;br/&gt;2001 (multimedijski portal) &lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14 Zgodovina RTV Slovenija na spletnem portalu MMC]&lt;/ref&gt;
| closed date       = &lt;!-- {{End date|YYYY|MM|DD|df=y}} --&gt;
| picture format    = 
| share             = 
| share as of       = 
| share source      = 
| network           = 
| owner             = 
| slogan            = 
| country           = {{SLO}}
| language          = [[slovenščina]]
| broadcast area    = Slovenija
| affiliates        = 
| headquarters      = Ljubljana
| former names      = Radiotelevizija Ljubljana
| replaced names    = 
| replaced by names = 
| sister names      = 
| timeshift names   = 
| web               = [http://www.rtvslo.si/ www.rtvslo.si]
| terr serv 1       = 
| terr chan 1       = 
| sat serv 1        = 
| sat chan 1        = 
| cable serv 1      = 
| cable chan 1      = 
| sat radio serv 1  = 
| sat radio chan 1  = 
| iptv serv 1       = 
| iptv chan 1       = 
| online serv 1     = 
| online chan 1     = 
}}
'''Radiotelevizija Slovenija''' (skrajšano '''RTV Slovenija''') je edina javna, neprofitna [[radio]][[televizija|televizijska]] [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Deluje kot [[javni zavod]] posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja [[Javna služba|javno službo]] z namenom zagotavljanja [[kultura|kulturnih]], [[socialno delo|socialnih]] in [[demokracija|demokratičnih]] potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]], pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije.

Sedež zavoda je v [[Ljubljana|Ljubljani]], ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v [[Maribor]]u in [[Koper|Kopru]]. Javni zavod RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za [[romi|romsko]] etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost: skupno osem radijskih programov (od tega štirje oddajajo 24 ur dnevno) in pet televizijskih programov.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/files/pr/brosura_web_2.pdf Ali veste - brošura RTV Slovenija]&lt;/ref&gt;

Poseben pomen osrednje slovenske kulturne ustanove zaseda RTV s svojo enoto glasbene produkcije, v okviru katere deluje [[Simfonični orkester RTV Slovenija]], [[Big Band RTV Slovenija]], [[Komorni zbor RTV Slovenija]], [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|otroški in mladinski pevski zbor]] ter [[glasbena knjižnica|nototeka]]. Glasbeni sestavi RTV so primarni vir, ki polni nacionalni glasbeni arhiv z arhivskimi in koncertnimi posnetki slovenskih avtorjev in izvajalcev ter deluje tako za programske potrebe matične hiše kot v promocijo države Slovenije. 

RTV je eden glavnih slovenskih promotorjev domače radijske in televizijske ter glasbene ustvarjalnosti, ki jih v okviru svojih programskih načrtov vključuje v radijske in televizijske oddaje. Izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti vzpodbuja tudi s podeljevanjem vsakoletne [[Ježkova nagrada|Ježkove nagrade]]. Prireditev poteka od leta 1989 dalje; zasnovana je bila leto po smrti sodelavca RTV [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega - Ježka]].

V sklopu RTV deluje tudi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založba kaset in plošč]], ki preko zvočnih in slikovnih medijev omogoča uporabnikom dostop do arhivov lastne produkcije zavoda. 

RTV ustvarja [[teletekst]] ter [[Multimedijski center RTV Slovenija|internetni in mobilni portal]] (MMC), ki je zadolžen še za ustvarjanje treh infokanalov (informativnega, otroškega in zabavnega) in za podnaslavljanja oddaj za [[Slušna prizadetost|gluhe in naglušne]]. Za potrebe [[Novinarstvo|novinarskih]] storitev radijskih in televizijskih programov delujejo dopisniki RTV v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bruselj|Bruslju]], [[Rim]]u, [[Berlin]]u in [[Beograd]]u, specializirani novinarji za spremljanje slovenske skupnosti v sosednjih regijah Avstrije, Italije in Madžarske ter domači dopisniki v vseh slovenskih pokrajinah.

== Zgodovina ==

{{glavni|zgodovina Radiotelevizije Slovenija}}[[Slika:Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti 1928.jpg|thumb|250px|Stavba Radia Ljubljana leta 1928 na [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisovi cesti]]]][[Slika:RTV-kukavica.png|thumb|right|250px|Mehanizem radijske kukavice, zvočnega logotipa Radia Ljubljana od leta 1928 dalje.]]

Zgodovina zavoda sega v leto 1928, ko je 1. septembra začela delovati ''Radijska postaja Ljubljana'', predhodnica Radia Ljubljana. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir [[Marij Osana]]. Postaja je oddajala na [[radijski valovi|radijskem valu]] 578 m, z [[moč]]jo 2,5 [[vat|KW]]. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov. Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim [[oddajnik]]om. Naslednji korak naprej se je zgodil 8. marca 1925, ko so [[radioamaterstvo|radioamaterji]] iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na [[Bled]]. Sledil je prenos koncerta [[Glasbena matica|Glasbene matice]] iz Ljubljane, ki ga je 26. januarja 1926 organiziral Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev [[antena|antene]] [[Oddajnik Domžale|oddajnika v bližini Domžal]].{{navedi vir}}

Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v [[Evropa|Evropi]] do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.{{navedi vir}}
[[Slika:Reportažni avtomobili in oprema v Planici 1969.jpg|sličica|Reportažni avtomobili in oprema v Planici, 1969]]
Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska družba EIAR. [[Osvobodilna fronta]] je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega [[Radio Kričač|Kričač]], katerega tehnični vodja je bil [[Milan Osredkar]]. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti [[okupacija|okupatorju]]. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo Krajino]], kjer je kot [[Radio Osvobodilna fronta|Radio Osvobodilne fronte]] (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko [[Gorski kotar|Gorskega Kotarja]] in [[Trst]]a prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot ''Radio svobodna Ljubljana'', kmalu nato pa je bila preimenovana v ''Radio Ljubljana''.{{Navedi vir}}

Neposredno po koncu vojne je bil leta 1945 ustanovljen [[Radio Maribor]] in postal sestavni del Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Istega leta je bil ustanovljen Plesni orkester RTV, danes Big Band RTV Slovenija, saj so bile programske zahteve po zočnih posnetkih in živih izvedbah velike. Leta 1946 so bili obnovljeni še ostali glasbeni sestavi, simfonični orkester in zabavni orkester.{{navedi vir}}
[[Slika:Frane Milčinski 1948 Radio Ljubljana.jpg|levo|sličica|238x238_pik|Frane Milčinski Ježek na radiu (1948)]]
1. aprila 1949 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani. 14. februarja 1957 je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa [[RAI]], 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb. 12. maja 1957, je slovenska televizija gostujoča v studiu [[TV Zagreb]] začela z lastnim poskusnim programom, oddajo ''TV prihaja'' scenarista [[Rado Cilenšek|Rada Cilenška]]. Oddaja je predstavila prihodnost televizije, slovenske pokrajine, glavno mesto in dosežke socializma. Nastopali so [[Frane Milčinski Ježek]], [[Rudolf Hlebš]], [[Jelka Cvetežar]] in člani [[PORL]] po vodstvom [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]]. Prvi napovedovalci so bili radijci [[Saša Vuga]], [[Dušica Erzin]] in [[Draga Rogl]], ki je tudi vodila prvo oddajo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala [[Helena Koder]]. 15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval prvi javni prenos nogometne tekme - med Jugoslavijo in Italijo. 23. junija 1957 je iz TV Zagreb potekala druga poskusna oddaja. 

Oddajanje iz prvega slovenskega improviziranega studia je potekalo od 7. do 15. decembra iz [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] (med drugim z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]).&lt;ref&gt;[60 let slovenske televizije: &quot;Odkar imam televizijo, zaspat ponoči moč mi ni ...&quot; http://www.rtvslo.si/kultura/film/60-let-slovenske-televizije-odkar-imam-televizijo-zaspat-ponoci-moc-mi-ni/422094] MMC RTV SLO, 21. maj 2017&lt;/ref&gt; 28. novembra 1958 pa je začela [[TV SLO 1|oddajati redna postaja]], vendar kot članica skupnega [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskega]] tv programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija. Zavod je neposredni nadaljevalec razvoja slovenske radiodifuzije in tudi osnovatelj muzejske zbirke tehnoloških naprav s tega področja. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ob združitvi radia in televizije se je leta 1959 formirala funkcija generalnega direktorja.&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 55 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}&lt;/ref&gt; Prvi je bil Drago Seliger (1959-1963). RTV je ustanovna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] (1950), sodelovala pa je tudi z vzhodnoevropsko radiodifuzno zvezo [[Intervizija|Intervizijo]]. Zavod si je za svoj praznik (dan RTV Slovenija) izbral 28. november.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Danes je dan RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/danes-je-dan-rtv-slovenija/518951|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Gradnja televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana 1960.jpg|sličica|Graditev televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana (1960)]]

Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za EBU, in sicer prenos [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] iz [[Planica|Planice]]. Od septembra 1960 program TV Ljubljana oddaja vsak dan&lt;ref&gt;Dnevnik, 29. junij 1960&lt;/ref&gt;. Ker je Televizija Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni Jugoslovanski radioteleviziji, ki jezikovno ni ustrezala potrebam slovenskih gledalcev, je uvedla informativno oddajo [[TV Dnevnik]]. Prvič je bil predvajan 15. aprila 1968. Odtlej so domači gledalci lahko poslušali redne televizijske informativne oddaje v slovenščini. Leta 1965 je Radio Slovenija prvič oddajal v [[stereo]] tehniki, leta 1966 pa Televizija Slovenija poskusno prvič v barvah. Televizija redno oddaja v barvni tehniki od leta 1974 dalje.&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, zvezek 13, str. 222 (Televizija Slovenija), Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana.&lt;/ref&gt; [[Slika:SLO — Ljubljana — Kolodvorska ulica 2 (Radiotelevizija Slovenija) 2020.JPG|sličica|250px|Stavba TV Slovenija je bila zgrajena leta 1975 po načrtih Franca Rihtarja.]]Leta 1970 je začel postopno oddajati [[TV SLO 2|2. program Televizije Ljubljana]]. Sprva so ga sestavljale večinoma osrednje oddaje drugih članic JRT, predvsem Televizije Zagreb in Beograd. 
Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavila kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leto kasneje je nastal Val 202, drugi radijski program Radia Slovenija. Leta 1975 je bila v Ljubljani zgrajena stavba Televizije Slovenija na Kolodvorski, nekdaj Moša Pijadejevi ulici, kamor so se televizijske ekipe preselile iz bližnje radijske stavbe, kjer so gostovale od nastanka Televizije Ljubljana dalje.{{navedi vir}} 

Leta 1984 je bila dodana nova storitev - [[teletekst]], ki je v treh desetletjih svojega delovanja ostal med najbolj branimi slovenskimi mediji.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/faq RTV - pogosta vprašanja in odgovori]&lt;/ref&gt; Po podatkih RTV naj bi približno 500.000 uporabnikov vsaj enkrat dnevno preverilo novice, vremensko napoved, spored oddaj itd. Leta 1989 je začel Radio Ljubljana oddajati signal [[RDS]].&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi splet|title=Pogled nazaj v bogato zgodovino RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pogled-nazaj-v-bogato-zgodovino-rtv-slovenija/318662|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 

Do leta 1992 je bila RTV v tujini obravnavana kot kolektivna članica [[Jugoslovanska radiotelevizija|Jugoslovanske radiotelevizije]] (JRT), pri čemer je bilo njeno članstvo v komisijah EBU porazdeljeno po nacionalnem ključu.&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 56 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}&lt;/ref&gt; Od leta 1992 dalje je obravnavana kot polnopravna članica [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|Mednarodne telekomunikacijske zveze]] (ITU) in hkrati tudi EBU.{{navedi vir}} 

Leta 2001 je bil ustanovljen [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]] (Multimedijski center). Medijski portal objavlja novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Od leta 2010 dalje vsi radijski in televizijski programi komunicirajo z javnostmi tudi preko [[Facebook]]-a in [[Twitter]]ja.{{navedi vir}}

17. decembra 2018 je programski svet RTV glasoval o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca in predlog za razrešitev zavrnil s 14 glasovi za razrešitev, 12 glasovi proti (za razrešitev je bilo potrebno 15 glasov). Dve glasovnici sta bili oddani neveljavni. Podlaga za poskus razrešitve so bili predvsem očitki o neizvajanju sklepov nadzornega sveta, pa tudi številne kršitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Programski svetniki RTV Slovenija niso razrešili generalnega direktorja Kadunca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/programski-svetniki-rtv-slovenija-niso-razresili-generalnega-direktorja-kadunca/474943|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt;

V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2.299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev,&lt;ref&gt;Radiotelevizija Slovenija, Finančni načrt 2018, januar 2019&lt;/ref&gt; od tega med drugim 900 na TV Slovenija, 327 na Radiu Slovenija, 262 na Regijskem centru Koper, 201 na Regijskem centru Maribor in 112 v glasbeni produkciji.{{navedi vir}}

25. januarja 2021 je programski svet RTV Slovenija za novega generalnega direktorja imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta [[Andrej Grah Whatmough|Andreja Graha Whatmougha]],ki so ga podprli programski svetniki, blizu strankam tedanje koalicije ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Stranka modernega centra|SMC]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-generalni-direktor-je-andrej-grah-whatmough/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}&lt;/ref&gt; 16. avgusta 2021 je direktor Grah Whatmough po nesklepčni seji programskega sveta razrešil direktorico Natalijo Gorščak.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Grah Whatmough razrešil direktorico TV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/grah-whatmough-razresil-direktorico-tv-slovenija-gorscakovo-559549|website=siol.net|accessdate=2021-08-25|lang=sl}}&lt;/ref&gt; Razrešitev je bila kasneje na delovnem in socialnem sodišču spoznana za nezakonito.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Razrešitev direktorice TV Slovenija je bila nezakonita|url=https://www.mladina.si/218885/razresitev-direktorice-tv-slovenija-je-bila-nezakonita/|website=Mladina.si|accessdate=2022-10-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Sklep o razrešitvi direktorice TV Slovenija nezakonit|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sklep-o-razresitvi-direktorice-tv-slovenija-nezakonit/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}&lt;/ref&gt; Jeseni 2021 je prišlo do nestrinjanja med novim vodstvom in zaposlenimi zaradi sprememb programsko-produkcijskega načrta za informativni program za leto 2022. Odstopila je odgovorna urednica Informativnega programa, zaposleni so organizirali tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na spremembe ki bi po njihovem mnenju škodile poslanstvu javnega zavoda RTV Slovenija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Manica Janežič Ambrožič odstopila z mesta odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/manica-janezic-ambrozic-odstopila-z-mesta-odgovorne-urednice-informativnega-programa-tv-slovenija/597646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt;''&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kolektiv informativnega programa TV Slovenija: To je nepremišljen in neusklajen programski načrt|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kolektiv-informativnega-programa-tv-slovenija-to-je-nepremisljen-in-neusklajen-programski-nacrt/602553|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt;'' Decembra 2021 je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) pod vodstvom direktorja UKOM [[Uroš Urbanija|Uroš Urbanije]] pričel z objavljanjem&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt; tedenskih&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Analiza analize Urada vlade za komuniciranje|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/analiza-analize-urada-vlade-za-komuniciranje|website=Radio Študent|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt; analiz poročanja RTV,&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt; &amp;nbsp;ki so postale nov predmet spora med zaposlenimi in vodstvom.
[[Slika:Demonstration in Ljubljana - Power to the People (Ljubljana).jpg|levo|sličica|265x265_pik|Demonstracije pred RTV Slovenija v času epidemije novega koronavirusa]]
27. decembra 2021 je državni zbor na izredni seji imenoval 13 članov programskega sveta. &amp;nbsp;Sklepe o imenovanju članov na predlog strank je opozicija protestno zapustila, saj je bilo imenovanje po njihovo nezakonito - zakon o RTV SLO namreč določa, da mora DZ pri imenovanju svetnikov na predlog strank upoštevati zastopanost strank v DZ, mandatno-volilna komisija pa je vkljub temu izbrala le kandidate strank, ki so podpirale vlado.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=DZ imenoval člane programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-clane-programskega-in-nadzornega-sveta-rtv-slovenija/606604|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 4. marca 2022 je generalni direktor kljub le 21,78 odstotka podpori novinarjev informativnega programa &amp;nbsp;za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-nasprotju-z-mnenjem-novinarjev-za-odgovorno-urednico-informativnega-programa-imenovana-rebernik/614591|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 11. marca 2022 je bil kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih za v. d. urednika uredništva MMC-ja imenovan [[Igor Pirkovič]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Igor Pirkovič kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-pirkovic-kljub-nasprotovanju-zaposlenih-imenovan-za-v-d-urednika-urednistva-mmc-ja/615341|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 27. marca 2022 je na javni tribuni [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve|Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve]] Slavko Kmetič, član programskega sveta, izrekel nekaj odmevnih besed, ki so jih nekateri zaposleni razumeli kot pritisk nanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Programski svetnik Slavko Kmetič grozil s čistkami na RTV: »Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!« (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/programski-svetnik-slavko-kmetic-grozil-s-cistkami-na-rtv-dvema-trem-bomo-dali-odpoved-potem-pa-bo-mir-video-965656|website=Revija Reporter|accessdate=2022-10-27}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ko Marcel reče, da jih je manj in se ve, kdo so, in njegovo izjavo &quot;generalno vodstvo&quot; iztrga iz konteksta in zmanipulira, so to &quot;nesprejemljivo... {{!}} By Eugenija {{!}} Facebook|url=https://www.facebook.com/eugenija.carl/videos/ko-marcel-re%C4%8De-da-jih-je-manj-in-se-ve-kdo-so-in-njegovo-izjavo-generalno-vodstv/407173034336860/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=(PREJELI SMO) Javna tribuna: Mediji 1991 in danes|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-javna-tribuna-mediji-1991-in-danes/|website=Demokracija|date=2022-03-26|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 20. aprila 2022 (nekaj dni pred državnozborskimi volitvami) je komisija za informativne programe RTV (na predlog predsednika omenjene komisije [[Jožef Jerovšek|Jožefa Jerovška]], sicer dolgoletnega poslanca stranke SDS&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Odgovorni na RTVS nad Goloba z vsemi topovi, tudi Jerovškom|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl|archive-date=2022-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221027190354/https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;) ugotovila, da naj bi bilo poročanje in informiranje gledalcev in poslušalcev glede kandidatov na volitvah zelo pristransko v korist strank levega pola, ter da so se zamolčane potencialne nepravilnosti Roberta Goloba.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Komisija RTVS z navodili, kako naj novinarji poročajo o Golobu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/komisija-programskega-sveta-rtvs-z-navodili-kako-naj-novinarji-pisejo-o-golobu/|website=N1|date=2022-04-20|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 21. aprila 2022 se je na Televiziji Slovenija odvilo zadnje in v javnosti precej odmevno predvolilno soočenje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami v Sloveniji 2022]]. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja [[Igor Pirkovič|Igorja Pirkoviča]] je oddajo v drugi uri soočenja zapustila celotna opozicija. &amp;nbsp;Naslednjega dne so se začeli vrstiti pozivi k odstopu generalnega direktorja Whatmougha ter odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik ter tudi programskih svetnikov, ki so do tedaj potrjevali programske spremembe.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{navedi splet|title=Jelinčič, Fajon, Mesec, Jasnič, Šarec, Bratušek pred koncem zapustili studio|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/soocenja/jelincic-fajon-mesec-jasnic-sarec-bratusek-pred-koncem-zapustili-studio/620762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:62&quot;&gt;{{navedi splet|title=Pozivi k odstopu odgovorne urednice in direktorja RTV SLO; ZNP: Politični napad na voditelja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozivi-k-odstopu-odgovorne-urednice-in-direktorja-rtv-slo-znp-politicni-napad-na-voditelja/620852|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}&lt;/ref&gt;

23. maja 2022 so zaposleni izvedli prvo opozorilno stavko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stavkamo-za-neodvisni-javni-rtv-servis/628253|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 20. junija 2022 je sledilo nadaljevanje stavke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vodstvo RTV-ja skrajšalo Dnevnik in Odmeve na 5 minut, Tednika ne bo. Milinković: Ogorčeni smo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodstvo-rtv-ja-skrajsalo-dnevnik-in-odmeve-na-5-minut-tednika-ne-bo-milinkovic-ogorceni-smo/631500|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 18. julija 2022 je Andrej Grah Whatmough kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke za direktorja televizije imenoval [[Uroš Urbanija|Uroša Urbanijo]].&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{navedi splet|title=Uroš Urbanija, novi direktor Televizije Slovenija: Spremembe so potrebne, a premišljeno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-urbanija-novi-direktor-televizije-slovenija-spremembe-so-potrebne-a-premisljeno/634622|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}&lt;/ref&gt; 21. julija 2022 je novinarka RTV Eugenija Carl na Facebooku objavila zapis, v katerem je bila kritična do novinarskih standardov nove informativne oddaje na RTV [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]]. Zaradi Carlinega zapisa je direktor TV Slovenija Urbanija od pravne službe RTV zahteval sprožitev disciplinskega postopka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Urbanija že na pohodu: Predlagal disciplinski postopek proti Carlovi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62fcc99a8296f/urbanija-ze-na-pohodu-predlagal-disciplinski-postopek-proti-carlovi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 2022 se je stavka zaostrila. Načrtovano je bilo, da na TV Slovenija ne bo informativnih oddaj, športa, kulture in oddaj v živo, na MMC pa ne novih novic. Zaradi poseganja vodstva v program je v obeh [[Dnevnik (RTV SLO)|Dnevnikih]] voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva. V. d. urednika uredništva MMC Pirkovič je posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Opravičujemo se za amaterski Dnevnik. Takega v zgodovini še ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaostritev-stavke-na-rtv-slovenija-zatemnjene-vsebine-in-protest/|website=N1|date=2022-09-26|accessdate=2022-10-09|lang=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Shod za javno RTV: &quot;Uničevanje RTV Slovenija se mora končati&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/shod-za-javno-rtv-unicevanje-rtv-slovenija-se-mora-koncati/641654|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}&lt;/ref&gt;

Ob težnjah, da se zmanjša število zaposlenih na RTV Slovenija je bil pod [[15. vlada Republike Slovenije|vlado dr. Roberta Goloba]] decembra 2022 s sindikati dosežena zaveza, da zaradi izvajanja ukrepov pri reševanju kadrovske problematike število zaposlenih ne bo padlo pod dva tisoč (2.000), kar naj bi predstavljalo minimalni pogoj števila zaposlenih za izvajanje javne službe oziroma dejavnosti. Ob odpovedi delovnega razmerja bi zaposleni dobil odpravnino v višini 10 oziroma v nekaterih primerih do 20 plač, odpovedni rok bi bil 6 mesecev.&lt;ref&gt;Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija, Uradni list RS, št. 155/22, 39/23 in 61/23&lt;/ref&gt;. RTV Slovenija je sicer v 2026 dosegel število 1992 redno zaposlenih&lt;ref&gt;[https://www.rtvslo.si/rtv/kontakti-in-informacije/preveri-dejstva/na-rtv-slovenija-je-trenutno-zaposlenih-1-992-ljudi/793714 Na RTV Slovenija je trenutno zaposlenih 1.992 ljudi], RTV Slovenija, 14. september 2026&lt;/ref&gt;, dodatno pa mesečno RTV zaposluje še med 200 in 400 zunanjih izvajalcev, ki delo opravljajo preko avtorskih pogodb, podjemnih pogodbe ali študentskih napotnic.

== Simboli ==
[[Slika:Deček s piščalko 2022-10-28 18-11-17.jpg|sličica|Deček s piščalko]]
Grafični [[logotip]] RTV Slovenija je silhueta »dečka s piščalko« oz. »pastirčka«, katerega izvirnik iz leta 1942 je istoimenski kip&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kalinov_pastircek.aspx Pastirček Zenka Kalina]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.mg-lj.si/node/462 Zdenko Kalin, Pastirček]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Moderna galerija Ljubljana&lt;/ref&gt; slovenskega kiparja [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]] (1911-1990). Kip stoji pred vhodom v glavno zgradbo na Kolodvorski 2-4 v Ljubljani, na prostem obstajata še njegovi repliki v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] in pred gradom [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Od septembra 1990 dalje, ko se je RTV Ljubljana preimenovala v RTV Slovenija, sestavlja grafično podobo logotipa deček s piščalko, sledita pa mu dve različici imena, daljša »RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA« ali krajša »RTV SLO«

Poleg zvočnega logotipa, ki oponaša petje [[kukavica|kukavice]] in je v uporabi od ustanovitve Radia Ljubljana leta 1928 do danes (navadno pred osrednjimi informativnimi oddajami), je v uporabi še zvočni [[avizo (glasba)|aviso]] Televizije Slovenija. Predvaja se pred začetkom televizijskih prenosov in je prav tako kakor Kalinov kipec imenovan ''Pastirček'', njegov avtor pa je skladatelj [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]]. 

Osrednja zgradba Radia Slovenije se nahaja na [[Tavčarjeva ulica, Ljubljana|Tavčarjevi]] 17 v Ljubljani, njena avtorja (1939-1952) sta arhitekta [[Oton Gaspari]] in Tomaž Štrukelj. Do začetka [[1970.|70.]] let 20. stoletja so imeli v zgradbi svoje prostore tako radijski kot televizijski delavci, nato pa se je začela gradnja novega RTV centra, ki je še danes domicil Televizije Slovenija ter nekaterih skupnih služb. Stoji v neposredni bližini nekdanje skupne, sedaj pa ponovno le radijske hiše in je z njo povezan preko podzemnega hodnika pod Kolodvorsko ulico. Arhitekt nove zgradbe je [[Franc Rihtar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_996479F9EC4B4BAEB8A74395AE4B15AF |title=EuScreen - Stari in novi RTV center |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305070152/http://euscreen.eu/play.jsp?id=eus_996479f9ec4b4baeb8a74395ae4b15af |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Upravljanje in organizacija javnega zavoda ==
=== Pravne podlage za poslovanje ===
Pravne podlage za poslovanje in opravljanje dejavnosti javnega zavoda RTV Slovenija opredeljujejo Zakon o zavodih,&lt;ref&gt;[http://www.orm.sik.si/katalog/zakon_o_zavodih.pdf Zakon o zavodih RS]&lt;/ref&gt; Zakon o medijih,&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040 Zakon o medijih] Uradni list RS&lt;/ref&gt; Zakon o javnih glasilih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |title=Zakon o javnih glasilih /ZJG/ |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222193913/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakon o javnih financah,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |title=Zakon o javnih financah |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008141732/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakon o javnih naročilih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |title=Zakon o javnih naročilih |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2012-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114045308/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |title=Zakon o sistemu plač v javnem sektorju |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130526065333/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakon o delovnih razmerjih RS,&lt;ref&gt;[http://www.delovno-pravo.si/zakon-o-delovnih-razmerjih Zakon o delovnih razmerjih]&lt;/ref&gt; Kolektivna pogodba JZ RTV Slovenija, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Statut zavoda RTV Slovenija&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/files/RTV_Slovenija/statut_2012.pdf Statut RTV Slovenija]&lt;/ref&gt; ter [[Zakon o RTV Slovenija]], ki med drugim določa, da je RTV Slovenija edina družba, ki sme imeti radijske in televizijske postaje hkrati. V skladu z zakonom mora nacionalni program pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90% prebivalstva Republike Slovenije, medijske storitve za narodnostni program pa 90% odstotkov ozemlja v Sloveniji, kjer živijo pripadniki madžarske ali italijanske narodne manjšine. 

{{side box
|text=
{{plainlist|
* '''[[Drago Seliger]]''' (1959-1963)
* '''[[Boris Mikoš]]''' (1963-1968)
* '''[[Milan Merčun]]''' (1968-1973)
* '''[[Janez Vipotnik]]''' (1973-1977)
* '''[[Tone Krašovec]]''' (1977-1981)
* '''[[Ferdo Lužar]]''' (1981-1985)
* '''[[Jože Šrot]]''' (v.d. 1985-1986)
* '''[[Vlado Janžič]]''' (1986-1990)
* '''[[Jože Knez]]''' (v.d. 1990-1991)
* '''[[Janez Jerovšek]]''' (1991-1992)
* '''Peter Mori''' (v.d. 1992-1994)
* '''[[Žarko Petan]]''' (1994-1996)
* '''[[Janez Čadež]]''' (1997-2001)
* '''[[Aleks Štakul]]''' (2001-2006)
* '''[[Anton Guzej]]''' (2006-2010)
* '''[[Marko Filli]]''' (2010-2017)
* '''[[Igor Kadunc]]''' (2017-2021)&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-kadunc-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija/420596 Igor Kadunc novi generalni direktor RTV Slovenija]&lt;/ref&gt;
* '''[[Andrej Grah Whatmough]]''' (v. d. 2021–2023)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042947909/slovenija/andrej-grah-whatmough-bo-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija |title=Andrej Grah Whatmough bo novi generalni direktor RTV Slovenija |date=2021-01-25 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-01-26 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* '''[[Zvezdan Martič]]''' (v. d. od 2023)&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sta.si/3199169 |title=Svet RTVS soglasno razrešil v. d. generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha |date=2021-01-25 |work=[[STA]] |accessdate=2023-08-03}}&lt;/ref&gt;
}}

|above=Seznam generalnih direktorjev RTV Slovenija}}

[[Slika:RTVSlovenija-ReportazniAvtomobili.png|thumb|right|250px|Reportažni avtomobili RTV Slovenija (2011)]]
[[Slika:Reportažno vozilo RTV-centra Maribor..jpg|sličica|250x250_pik|Reportažno vozilo Regionalnega RTV centra Maribor.]]
[[Slika:St26-RTVSLO.JPG|thumb|250px|Studio 26 Radia Slovenija, domicil Simfoničnega orkestra RTV]]
[[Slika:RTVSLO muzej.JPG|thumb|right|250px|Del muzejske zbirke RTV]]

=== Organiziranost delovnih enot zavoda ===
V skladu z internim statutom je RTV Slovenija organizirana v naslednje enote&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Organiziranost RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 70. člen]&lt;/ref&gt;:
*'''programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija'''
**organizacijska enota Televizijska produkcija
**uredniško-producentska enota Kulturni in umetniški programi
**uredniško-producentska enota Informativni program
**uredniško-producentska enota Razvedrilni program
**uredniško-producentska enota Športni program
**uredniško-producentska enota za poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles (3. televizijski program) 

*'''programsko-produkcijska enota Radio Slovenija'''
**uredniško-producentska enota Uredništvo 1. programa
**uredniško-producentska enota Uredništvo 2. programa
**uredniško-producentska enota Uredništvo 3. programa
**uredniško-producentska enota Uredništvo informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov
**organizacijska enota Radijska produkcija&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/raprodukcija/domov Radijska produkcija RTV, domača stran]&lt;/ref&gt;

*'''organizacijska enota Glasbena produkcija''' 

*'''programsko-produkcijska enota Regionalni center RTV Koper Capodistria'''
**uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program
**uredniško-producentska enota Regionalni radijski program
**uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost
**uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost

*'''programsko-produkcijska enota Regionalni RTV center Maribor'''
**uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program
**uredniško-producentska enota Regionalni radijski program
**uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost

*'''studio madžarskih programov Lendava'''
**uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost
**uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost

*'''programsko-produkcijska enota Multimedijski center'''
*'''organizacijska enota Oddajniki in zveze'''
*

=== Organi zavoda ===
Organi zavoda so:
*'''Programski svet RTV Slovenija''' (skupno 29 članov) v sestavi&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/sestava-programskega-sveta/2936 Sestava programskega sveta RTV]&lt;/ref&gt;:
**član po imenovanju madžarske narodne skupnosti
**član po imenovanju italijanske narodne skupnosti
**član po imenovanju [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]
**dva člana po imenovanju [[predsednik Republike Slovenije|predsednika RS]]
**trije člani po izvolitvi zaposlenih na RTV Slovenija
**člani po imenovanju [[državni zbor Republike Slovenije|DZ]] na predlog političnih strank (5)
**člani po imenovanju DZ na predlog  gledalcev in poslušalcev (16)
*'''Nadzorni svet RTV Slovenija''' (11 članov) v sestavi&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/porocilo_o_delu_ns_v_letu_2010-s_prilogo.pdf Poročilo nadzornega sveta RTV za leto 2010]&lt;/ref&gt;:
**člani po imenovanju DZ (5)
**člani po imenovanju [[Vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] (4)
**člani, ki so jih izvolili zaposleni na RTV Slovenija (2)
*'''Svet delavcev''', ki jih izvolijo zaposleni na RTV Slovenija (skupno 13 članov)&lt;ref&gt;http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/clani_sd_2009_2013.pdf Svet delavcev RTV Slovenija&lt;/ref&gt;
*'''Poslovodno in programsko vodstvo RTV Slovenija''': generalni direktor, direktor Radia, direktor Televizije, odgovorni uredniki, vodje organizacijskih enot. Mandat vseh vodstvenih delavcev traja štiri leta.&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Vodenje RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 41. člen]&lt;/ref&gt;

=== Financiranje zavoda ===
Zavod se v največji meri financira s pomočjo RTV-prispevka, ki je z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija predpisana posebna oblika javne dajatve.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/p-r-a-v-i-l-n-i-k/233 Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/pravilnik/241 Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija]&lt;/ref&gt; V skladu s tem je zavezanec za plačilo RTV-prispevka ''»vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija«''. V manjši meri se RTV financira s pomočjo oglaševanja v okviru svojih programov. Oglaševalni čas je zakonsko omejen. RTV trži tudi nekatere storitve, ki niso del javne službe, to so storitve ostalim radiodifuznim organizacijam&lt;ref&gt;[http://imss.dz-rs.si/imis/b044445336eafacee49b.pdf Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV 2012/2013 - Cene stroritev, ki niso del javne službe]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; v okviru organizacijske enote Oddajniki in zveze, minimalen je zaslužek od prodaje zgoščenk s strani založbe.

Zavod RTV je tudi investitor v posamezne projekte. Zaradi nastanitvenih potreb in velikega zanimanja športnega novinarstva ob rednih letnih prenosih smučarskih skokov iz [[Planica|Planice]] je vlagatelj v objekt planiškega doma, ki nosi ime Dom RTV Planica.&lt;ref&gt;[http://zemljevid.najdi.si/5056497-151/radiotelevizija-slovenija-javni-zavod-ljubljana-rtv-dom-planica/ Dom RTV Planica na spletni strani Najdi.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Največja naložba zavoda RTV je bila namenjena gradnji kulturnega in kongresnega centra [[Cankarjev dom]] v Ljubljani med letoma 1978 in 1982. RTV je bil poleg [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|IS SRS]] ter podjetij Emona, Iskra in Ljubljanske banke glavni investitor&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, zvezek 1, str. 418; Cankarjev dom; Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana&lt;/ref&gt; v izgradnjo objekta, pri katerem ima tudi lastniški delež. Ta delež se kompenzira z vsakoletno nekajkratno možnostjo brezplačne uporabe dvoran za potebe kulturnih prireditev v organizaciji RTV.

== Programske vsebine ==
=== Radijske postaje ===
RTV upravlja s tremi narodnimi in štirimi regionalnimi postajami. Vse postaje razen MMR oddajajo tudi na [[internet]]u. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v [[slovenščina|slovenščini]]. Dostopni so po vsej državi.

[[Slika:Radio Slovenia studio.JPG|thumb|250px|Studio 1. programa Radia Slovenija]]

Trije nacionalni radijski programi, ki oddajajo 24 ur dnevno, so:
* '''[[A1 (radio)|1. program Radia Slovenija]]''', tudi z imenom '''A1''' oz. s sloganom '''»Vedno prvi«''', je neposredni nadaljevalec prvega slovenskega radijskega programa. Program pripravlja analitične in mnenjske oddaje (''Studio ob sedemnajstih'', ''Tedenski aktualni mozaik''), prispevke za kmetijce, izseljence, zdomce, Rome, ''radijsko pravljico'' za otroke (od leta 1965 dalje), oddajo ''Slovenska zemlja v besedi in pesmi'' (od leta 1968). V letu 2011 je bil drugi najbolj poslušani radio v Sloveniji. Izbor glasbe obsega popularno in zabavno ter narodnozabavno glasbo (po podatkih iz leta 2012 obsega 3.783 ur), informativni program (3.387 ur) ter literarne oddaje in radijske igre (379 ur). 1. program Radia Slovenija organizira tudi festival slovenskega [[šanson]]a ter vzpodbuja kreativnost manj uveljavljenih glasbenih skupin. 
* '''[[Val 202]] (drugi program)''' je bil ustanovljen leta 1972 in velja za najbolj poslušan radijski program v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |title=Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija |author=Hreščak, Anja |date=17.7.2010 |work=Dnevnik |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Val 202 se osredotoča na predvajanje [[popularna glasba|pop glasbe]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], ki zajema največ programskega časa (5.377 ur), poleg tega predvaja informativni program (1.842 ur) in športni program (752 ur), sicer pa se posveča kontaktnim oddajam, pogovorom s poslušalci, z izbiranjem ''popevke tedna'', ''imena tedna'' (v skupnem prerezu izbranih osebnosti ob koncu leta na posebni prireditvi razglasi ''[[ime leta]]'') itd. Val 202 je organizator mnogih koncertnih prireditev, med drugim najbolj obiskanega slovenskega koncerta s skupino [[Siddharta]] in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na [[Stadion Bežigrad|Bežigrajskem stadionu]] leta 2003 z več kot 30.000 poslušalci.
* '''[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program ARS]] (tretji program)''' je začel z oddajanjem leta 1969. Pokriva področja [[umetnost]]i, kulture, [[znanost]]i in izobraževanja. Predvaja [[radijska igra|radijske igre]] in [[esej]]istične vsebine ter skoraj izključno [[klasična glasba|klasično glasbo]], ki v enem letu zasede več kot 6.800 ur programskega časa.

Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV centrih, oddajajo pa ali v slovenščini ali v [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u [[narodna manjšina|manjšine]]:
* '''[[Radio Koper]]''' ima sedež v Kopru; oddaja v slovenščini, program je dostopen na [[Primorska|Primorskem]]. Radio Koper-Capodistria z deljenim italijansko-slovenskim sporedom je bil sicer ustanovljen že leta 1949, kasneje se je zaradi programskih potreb razdelil na samostojen italijanski in samostojen slovenski program.
* '''[[Radio Capodistria]]''' s sedežem v Kopru; oddaja v [[italijanščina|italijanščini]] in je dostopen na Primorskem, v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] ter v [[Istra|Istri]].
* '''[[Radio Maribor]]''' s sedežem v [[Maribor]]u, dostopen v severovzhodni Sloveniji.
* '''[[Pomurski madžarski radio]]''', kratica '''MMR''', deluje kot del mariborskega centra s sedežem v [[Lendava|Lendavi]] in oddaja v [[madžarščina|madžarščini]]. Signal je dostopen v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Ustanovljen je bil že leta 1958, del RTV Slovenija pa je postal leta 1996.

Poseben radijski program je '''[[Radio Slovenia International]]''', kratica '''RSi''', oddaja kot četrti nacionalni program in je namenjen tujejezičnim poslušalcem v Sloveniji. V skladu z zakonskimi določili ta program, namenjen informiranju tujejezične javnosti, poleg slovenskega oddaja v [[nemščina|nemškem]] in [[angleščina|angleškem]] jeziku. 85 odstotkov programskega časa predstavlja glasba, 15 odstotkov pa informativne oddaje, ki se posvečajo aktualnim gospodarskim, političnim, kulturnim ter športnim dogodkom v Sloveniji in svetu. Radijski program deluje od leta 1985. Radio Si ima sedež v Mariboru.

[[Slika:RTVS-Studio1.JPG|thumb|right|250px|Studio 1 Televizije Slovenija]]
[[Slika:Ciprnik-Planica.JPG|thumb|right|250px|Leta 2018 porušen Dom RTV Planica ob [[Letalnica bratov Gorišek|letalnici bratov Gorišek]], nad njim gora [[Ciprnik]].]]

=== Televizijske postaje ===
[[Slika:Tv koper-capodistria nuova insegna ingresso.jpg|sličica|Prostori TV Koper Capodistria]]
RTV oddaja dve nacionalni in dve regionalni postaji ter parlamentarni program. Vsi so dostopni po vsej državi prek prizemnega digitalnega omrežja DVTB ter prek spletnega predvajalnika RTV 4D. Nacionalna in parlamentarni program imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na [[TV SLO 1|TV SLO1]] in TV Maribor, ki so v madžarščini, ter TV Koper, ki so v italijanščini (glej razdelek Regionalne televizijske postaje). Za razliko od radijskih programov RTV Slovenija, ki delujejo kot ločene, samostojne uredniško-producentske enote, pripravljajo vsebine 1. in 2. programa Televizije Slovenija tematsko organizirane delovne enote. To so uredniško-producentske enote: Kulturni in umetniški programi, Informativni program, Razvedrilni program, Športni program in Program plus. 
[[Slika:Maribor from Pekrska gorca 2.JPG|sličica|Poslopje RTV centra v Mariboru (spodaj)]]
Vsak regionalni RTV center ima svojo postajo. Medtem ko je koprski program dvojezičen (slovenščina in italijanščina), je mariborski samo v slovenščini, razen oddaj, ki jih v madžarščini pripravi narodnostni program v in ima določene oddaje v madžarščini na prvem programu Televizije Slovenija.

* '''Televizija Koper/Capodistria''' (sedež v [[Koper|Kopru]]; oddaja v slovenščini in [[italijanščina|italijanščini]])
* '''Televizija Maribor''' ima sedež v Mariboru, oddaja v slovenščini. Ustanovljena je bila leta 1968 kot dopisništvo Televizije Ljubljana za območje [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] in [[Pomurje|Pomurja]]. Sprva je uredništvo tega programa spremljalo dogodke in pripravljalo prispevke za oddajo ''Po Sloveniji'', po letu 1980, ko je bila vzpostavljena stalna avdio-video zveza z Ljubljano, pa je začela pripravljati 30-minutno oddajo ''TV Obzornik'', ki je bil redno na sporedu enkrat tedensko. Leta 1986 je bil pod [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]] zgrajen nov regionalni RTV center, od leta 2002 pa deluje samostojni regionalni televizijski program. Največ predvajanih vsebin je informativnih, sledijo izobraževalne in glasbene.

==== Televizijske kanali ====

* '''[[TV SLO 1]]''' ali ''TV Slovenija 1'' ustvarjeno [[1958]]
* '''[[TV SLO 2]]''' ali ''TV Slovenija 2'' ustvarjeno [[1970]]
* '''[[TV SLO 3]]''' ali ''TV Slovenija 3'' ustvarjeno [[2008]]

=== Multimedijski center (MMC) ===
:''Glavni članek: [[Multimedijski center RTV Slovenija]]''.

Leta 1995 je začela delovati domača spletna stran www.rtvslo.si, leta 2001 pa je kot tehnična podpora internetni prisotnosti RTV Slovenija začel delovati multimedijski center. V okviru MMC nastajajo vsebine, ki polnijo mobilni in spletni portal. Internetni prenos avdio in video vsebin oddaj poteka bodisi na zahtevo (prek arhiva) bodisi v živo. MMC upravlja še avdio in video arhiv prek predvajalnika RTV 4D, podnaslavlja televizijske vsebine za naglušne in gluhe. Ima tri infokanale ter ureja spletne strani www.rtvslo.si/zaotroke in www.bansi.si. Na spletišču MMC je tudi [[spletni forum|forum]] in novičarski razdelek, skupno je objavljenih preko 27.000 prispevkov letno. Glede na spletno statistiko v povprečju spletni portal MMC obišče 450.000 različnih uporabnikov mesečno, po podatkih iz leta 2011 pa imajo spletne strani RTV Slovenija povprečno 43 milijonov prikazov na mesec. Preko MMC lahko spletni uporabniki v živo spremljajo večino programov lastne produkcije, imajo pa tudi dostop do spletnega arhiva, ki obsega več kot 1.000.000 posnetkov televizijskih in radijskih oddaj. 

=== Sodelovanje in mednarodna izmenjava RTV vsebin ===
Do razmaha [[internet|spletne]] komunikacije so bile vsebine, posredovane preko radijskih valov oz. televizijskih sprejemnikov, najbolj ažurne in najbolj dostopne širokemu krogu zainteresirane javnosti. Poleg izmenjave vsebin s skupno jugoslovansko mrežo JRT in z družbama Intervizija (OIRT) ter Evrovizija (EBU), je RTV sodeloval z vsemi zainteresiranimi radiodifuznimi ponudniki, ki so oddajali programe za slovensko govoreče poslušalce.
*'''Programi v slovenskem jeziku za zamejske slovence:''' neposredno po koncu 2. svetovne vojne je začela v slovenščini redno oddajati radijska postaja [[Slovenski program radia RAI Trst|Radio Trst A]], na sedežu Italijanske Radiotelevizije [[RAI]], za [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]. Leta 1946 je na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] po načelu enakopravnosti narodnih manjšin začel nastajati tudi slovenski spored v okviru [[ÖRF]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/ |title=Novice |work=Volksgruppen |publisher=ÖRF |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2013-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718143255/http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; leta 1979 pa še v [[Gjur|Györu]] (polovica sporeda v [[Porabsko narečje|porabskem narečju]], polovica v knjižni slovenščini). 
*'''Slovenci po svetu:''' od aprila leta 1941 do decembra 2005 je v slovenskem jeziku&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/slovene/institutional/aboutus.shtml |title=Britanski radio, ki govori tudi slovensko |publisher=BBC Slovene |accessdate=5.7.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/slovene/history.shtml |title=Konec zgodovine... |publisher=BBC v slovenščini |accessdate=5.7.2013}}&lt;/ref&gt; oddajal britanski [[BBC]], ki mu je Radio Ljubljana pomagal pri izbiri novinarjev za slovenske oddaje.&lt;ref name=&quot;EncSlo&quot;&gt;Enciklopedija Slovenije, zvezek 10, str. 44; Radio; Mladinska knjiga, 1996, Ljubljana&lt;/ref&gt; Po 2. svetovni vojni je slovenske poslušalce po svetu nagovarjal ''Radio Svobodna Jugoslavija'' v Sovjetski Zvezi (od leta 1943), ''Radio Moskva'' (od leta 1945), radijska postaja ''Deutsche Welle'' v [[Köln]]u, s katero je Radio Ljubljana leta 1983 podpisal protokol o medsebojni izmenjavi programov in o novinarskem sodelovanju.&lt;ref name=&quot;EncSlo&quot;/&gt; Stalne oddaje v slovenščini so bile na sporedih ''Radia Vatikan'',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |title=Radio Vatikan |publisher=Jezuiti v Sloveniji |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2015-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150614173520/http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na ''Švedskem radiu (SR)'', na programu ''Voice of America'' (Radio glas Amerike), oddaje različnih obsegov so bile redno predvajane v [[Avstralija|Avstraliji]], v [[Kanada|Kanadi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], v [[Urugvaj]]u ter [[Argentina|Argentini]]. Mnogim izmed njih je Radio Ljubljana / Radio Slovenija posredoval programsko gradivo, predvsem glasbeno, v obliki posnetkov slovenske glasbe oz. slovenskih izvajalcev. Navkljub zmanjševanja obsega radijskih oddaj zaradi povečane uporabe interneta nekateri radijski programi še danes vključujejo slovenski jezik.

=== Glasbena produkcija ===
[[Slika:SORS-Laibach-CD.jpg|sličica|Vaja simfonikov RTV s skupino [[Laibach]]]]
V skladu z zakonom morajo vsebine lastne produkcije obsegati najmanj 30% dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa.&lt;ref&gt;[http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov Obveznosti radijskih programov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021023019/http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov |date=2013-10-21 }} Apek.si&lt;/ref&gt; Glasbene vsebine v okviru radijskih programov zasedajo največji delež, pri čemer je zakonska obveznost RTV predvajanje 40 odstotkov glasbe slovenskih avtorjev.  

Glasbena produkcija RTV Slovenija oskrbuje tako radijske kot televizijske programe s kvalitetnimi novimi glasbenimi vsebinami in hkrati polni fonotečni arhiv z vsebinami, ki so tako v interesu javnega zavoda kot v interesu slovenske kulture v splošnem. Fonoteka Radia Slovenija vsebuje približno 260.000 trakov resne in zabavne glasbe, zgoščenk, vinilnih plošč oz. kaset, ter je bila v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] najobsežnejša izmed fonotek članic Jugoslovanske Radiotelevizije.  
[[Slika:SORS-Konzerthaus-Dec2011.JPG|sličica|Simfoniki RTV v dunajskem Konzerthausu (2011)]]
Zaradi potrebe po glasbenih vsebinah je že ob ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 začel nastajati radijski orkester, ki se je do leta 1948, ko je bil razpuščen, v popolnosti razvil. Orkestrski glasbeniki so tako leta 1948 sestavili novo ustanovljeni [[slovenska filharmonija|orkester Slovenske filharmonije]]. Leta 1955 je Radio Ljubljana zaradi programskih potreb po lastni glasbeni produkciji ponovno ustanovil [[Simfonični orkester RTV Slovenija|svoj simfonični orkester]], ki deluje do danes. Pred tem je bil leta 1937 ustanovljen [[Komorni zbor RTV Slovenija|Komorni zbor Radia Ljubljana]], ki je eden najstarejših evropskih radijskih zborov, vendar od leta 2005 deluje kot projektni, tj. najemniški zbor brez stalne zasedbe. V okviru glasbenih sestavov zavoda deluje [[Big Band RTV Slovenija]], ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, saj deluje nepretrgano že od leta 1945. [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|Otroški in mladinski zbor]] sta na pobudo nekdanjega urednika, skladatelja [[Janez Bitenc|Janeza Bitenca]], nastala leta 1957. V petdesetih letih delovanja sta posnela več tisoč zborovskih skladb. Janez Bitenc je bil med drugim tudi prvi urednik radijske oddaje ''Četrtkov večer domačih pesmi in napevov'', ki neprekinjeno deluje od leta 1953 do danes.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/vecina-slovencev-v-cetrtkovem-veceru-najde-pesem-zase/309064 »Večina Slovencev v Četrtkovem večeru najde pesem zase«, članek na MMC RTV SLO]&lt;/ref&gt; S to oddajo je nastal koncept [[narodnozabavna glasba|narodnozabavne]] »Oberkrain« glasbe, ki se je začela razvijati v Sloveniji in potem hitro dobila posnemovalce po vseh [[Alpe|alpskih]] državah. Tudi sicer je bil v vsej svoji zgodovini zavod RTV najdejavnejši promotor za nastanek novih slovenskih skladb, tako zabavnega kot resnega žanra. Med zaposlenimi v radijskih vrstah so bili številni avtorji danes zimzelenih slovenskih melodij, [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Jože Privšek]], [[Tadej Hrušovar]], [[Dečo Žgur]], [[Marijan Vodopivec]], [[Bojan Adamič]], [[Vlado Kreslin]], [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]], itd., pevci, npr. [[Ditka Haberl]], pa tudi tekstopsci, npr. [[Elza Budau]], [[Dušan Velkaverh]], itd. 

Na RTV, predvsem pa na Radiu Slovenija, je bila zaposlena vrsta danes priznanih ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev, [[Prešernova nagrada|prešernovih nagrajencev]] in [[slovenska akademija znanosti in umetnosti|akademikov]]. Mednje sodijo [[Ervin Fritz]], [[Veno Taufer]], [[Saša Vuga]], [[Lojze Krakar]], [[Vitan Mal]], [[Milan Dekleva]], [[Anton Nanut]], [[Janez Menart]], [[Ciril Zlobec]], [[Lojze Lebič]], [[Tone Pavček]], idr.

=== Dopisniška mreža ===
[[Slika:Journalists on Kavkaz-2016 04.jpg|sličica|Dopisnica iz Rusije [[Vlasta Jeseničnik]] leta 2016 na Kavkazu]]

==== Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Država
!Mesto
!Dopisnik
|-
|{{Flagu|Avstrija}}
|&lt;center&gt;[[Dunaj]]
[[Avstrijska Koroška]]
&lt;/center&gt;
|[[Petra Kos Gnamuš|'''Petra Kos Gnamuš''']]
|-
|{{Flagu|Belgija}}
|&lt;center&gt;[[Bruselj]]&lt;/center&gt;
|'''[[Adrijan Bakič]]'''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |{{Flagu|Italija}}
|&lt;center&gt;[[Rim]] in [[Vatikan (mesto)|Vatikan]]
&lt;/center&gt;
|[[Mojca Širok|'''Mojca Širok''']]
|-
|&lt;center&gt;[[Trst]]&lt;/center&gt;
|[[Špela Lenardič|'''Špela Lenardič''']]
|-
|{{Flagu|Nemčija}}
|&lt;center&gt;[[Berlin]]&lt;/center&gt;
|[[Maja Derčar|'''Maja Derčar''']]
|-
|{{Flagu|Rusija}}
|&lt;center&gt;[[Moskva]]&lt;/center&gt;
|[[Helena Ponudič|'''Helena Ponudič''']]
|-
|{{Flagu|Srbija}}
|&lt;center&gt;[[Beograd]]
''&lt;small&gt;(Dopisništvo pokriva celoten Balkan)&lt;/small&gt;''
&lt;/center&gt;
|[[Saša Banjanac Lubej|'''Saša Banjanac Lubej''']]
|-
|{{Flagu|ZDA}}
|&lt;center&gt;[[Washington, D.C.|Washington]]&lt;/center&gt;
|[[Andrej Stopar|'''Andrej Stopar''']]
|-
|[[Bližnji vzhod]]
|&lt;center&gt;[[Kairo]]&lt;/center&gt;
|[[Karmen Švegl|'''Karmen W. Švegl''']]
|}
Leta 2022 je RTV Slovenija zaprla svoje dopisništvo na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in odprla novega v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]], saj na območju [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]] ni imela dopisništva.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=RTV Slovenija odpira prvo redno dopisništvo v Aziji|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-odpira-prvo-redno-dopisnistvo-v-aziji/634284|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; Tja so poslali prej bližnjevzhodno dopisnico [[Karmen Švegl]]. Dopisništvo je bilo leta 2024 znova preseljeno nazaj na Bližnji vzhod.

Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je RTV najavil namen zaprtja dopisništva v Moskvi in preselitev v [[Kijev]] zaradi onemogočanja novinarskega dela s strani ruskega režima. Nekateri zaposleni na RTV so temu nasprotovali in trdili, da je kljub onemogočanju svobodnega poročanja »nujno« da RTV obdrži tamkajšnje dopisništvo. [[Uroš Urbanija]] je izpostavil dejstvo, da je stanovanje dopisništva v katerem biva dopisnica [[Vlasta Jeseničnik]], v lasti ruskega ministrstva za zunanje zadeve. Poročanje Jeseničnikove, ki je bilo v začetku invazije začasno ustavljeno, je bilo deležno tudi kritik [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi proruske drže, zagovorniki pa so jo branili, da je njeno delo profesionalno in v skladu s »pogoji ki jih določa ruski avtoritarni režim«. Z menjavo uprave RTV se ukinitev ni zgodila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dopisnica Vlasta Jeseničnik odhaja iz Moskve|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dopisnica-vlasta-jesenicnik-odhaja-iz-moskve-2088582/|website=www.dnevnik.si|date=2023-08-29|accessdate=2025-08-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bo Andrej Grah Whatmough zamrznil oziroma ukinil dopisništvo RTVS v Moskvi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-andrej-grah-whatmough-zamrznil-oziroma-ukinil-dopisnistvo-rtvs-v-moskvi/|website=N1|date=2023-05-03|accessdate=2025-08-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Arhivi RTV Slovenija ==
Radijski arhivi hranijo poleg 260.000 enot zabavne in resne glasbe tudi okrog 50.000 enot (trakov) s področja govora, to so radijske igre, oddaje, interpretacije dramskih igralcev, zgodovinski posnetki znanih Slovencev. Leta 2008 je bila ustanovljena mediateka, ki skrbi za [[digitalizacija|digitalizacijo]] analognih zvočnih arhivskih vsebin. 

V arhivu Televizije Slovenija je shranjena vsebina, ki je nastajala od 12. maja leta 1957 do danes. Ta zajema za okrog 30.000 ur filmov lastne produkcije, neobjavljeno filmsko gradivo ter gradivo tujih agencij (okrog 2.000.000 metrov filmskega traku), fotografsko zbirko pribl. 400.000 fotografij, arhiv prispevkov dnevno-informativnega programa (1.650.300 m filmskega traku), oddaje na kasetah in magnetoskopskih trakovih (23.380 enot ali pribl. 23.000 ur programa), oddaje na videokasetah (okrog 7.000 ur programa), arhiv [[TV Dnevnik]]ov, register oddaj TV Ljubljana/Slovenija od začetkov oddajanja do danes (več kot 790 tisoč dokumentov), itd. Nekateri so dostopni tudi na spletnem portalu [http://www.euscreen.eu/search.html?q=rtv%20slovenija Euscreen]. Časopisna dokumentacija RTV Slovenija hrani več kot 100.000 časopisov in revij, več kot 2.000.000 člankov z vseh področij, v času svojega 55-letnega delovanja pa je ustvarila okvirno 5.000 brošur in 20.000 knjig. Izposoja tovrstnih člankov s strani zunanjih interesentov je približno 3.000 enot na mesec.

RTV ima tudi lastno [[muzej]]sko zbirko&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/rtvslo-90-60/zgodbe-90-60/v-muzejski-zbirki-rtv-slovenija-zbranih-vec-kot-200-eksponatov/446425 Muzejska zbirka RTV, spletna stran MMC]&lt;/ref&gt; tehnoloških naprav s področja oddajanja in snemanja avdio-vizualnih vsebin. Od leta 1971 dalje izhaja časopis javnega zavoda RTV Slovenija, imenovan ''Kričač''.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kricac Kričač, časopis zavoda RTV]&lt;/ref&gt;

== Založba kaset in plošč (ZKP) ==
:''Glavni članek: [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija]]''.
Sprva »Založba kaset in plošč«, danes pa pod isto kratico »Založba kakovostne produkcije« RTV Slovenija, ponuja na slovenskem kulturnem tržišču izbor novih ali arhivskih avdio ter vizualnih del, ki so nastala v lastni produkciji RTV hiše. Založba je bila ustanovljena leta 1970, trenutno je v okviru spletne prodaje [http://www. rtvslo.si/zkpprodaja] na voljo okrog 1000 izdelkov. Založba proizvede letno od 60 do 70 izdaj, 60 % zgoščenk ter 40 % DVD-jev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |title=O ZKP Slovenija |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2015-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150929074927/http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Krvavec razgled.JPG|thumb|right|250px|RTV oddajnik na [[Krvavec|Krvavcu]]]]
== Oddajniki in zveze ==
Organizacijska enota Oddajniki in zveze upravlja 170 oddajnih objektov po vsej Sloveniji. Ti so namenjeni oskrbovanju gledalcev in poslušalcev z RTV programi. Največji oddajni centri so na izpostavljenih višinskih točkah, na gorah [[Nanos]],&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-nanos/106 Oddajni center Nanos]&lt;/ref&gt; [[Krvavec]],&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krvavec/104 Oddajni center Krvavec]&lt;/ref&gt; [[Uršlja gora|Plešivec]] (Uršlja gora),&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-plesivec/108 Oddajni center Plešivec]&lt;/ref&gt; [[Krim, Slovenija|Krim]],&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krim/103 Oddajni center Krim]&lt;/ref&gt; [[Kum]],&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-kum/105 Oddajni center Kum]&lt;/ref&gt; [[Trdinov vrh]]&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-trdinov-vrh/109 Oddajni center Trdinov vrh]&lt;/ref&gt; ter na [[Pohorje|Pohorju]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-pohorje/107 Oddajni center Pohorje]&lt;/ref&gt;, oddajni center na Belem Križu pa je trenutno v fazi prenove. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]] so letala [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] so med 26. junijem in 2. julijem uničila ali poškodovala oddajnike na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Boču, Pohorju in v Domžalah. Ob pomoči EBU so bile tako med vojno uvedene prve satelitske oddaje. Leta 1997 je steklo redno oddajanje RTV programov preko [[satelit]]a [[Hot Bird|Hot Bird 3]], leta 2006 pa se je se preselilo na satelit [[Hot Bird|Hot Bird 8]].

== Sklici ==
{{sklici|colwidth=30em}}

== Glej tudi ==
* [[Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija|Varuh pravic gledalcev in poslušalcev]]
*[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)]]
*[[seznam slovenskih radijskih postaj]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikinavedek}}
* {{uradno spletno mesto|https://www.rtvslo.si/}}
* [https://www.rtvslo.si/oz/oddajanje/dvbt/programi/543636 Programi RTV SLO]
* [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/stara-osebna-izkaznica-rtv-slovenija/335069 Stara osebna izkaznica RTV Slovenija (Andrej Mrak, za MMC)]
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174997059 Od Radia Ljubljana do RTV Slovenia]«. ''Sledi časa'' (28. oktober 2023). RTV Slovenija.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174722565 Oddajniki in zveze RTV Slovenija]«. ''Sledi časa'' (4. oktober 2020). RTV Slovenija. 

{{RTVSLO}}
{{Ansambli RTVSLO}}
{{EMA}}
{{ERZ}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}

{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija| ]]
[[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Slovenija]]
[[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Javne radiotelevizijske hiše]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>d1uyudkmyt9aw5548wmh8r3ky6saun4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hočevar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>36058</id>
    <revision>
      <id>6762759</id>
      <parentid>6751494</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:50:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <origin>6762759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6920" sha1="psgxyguvjgmjsvko071z6y4pcxyhqf3" xml:space="preserve">'''Hočevar''' je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|26. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 2820 oseb.
== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Albina Mali Hočevar]] (1925—2000), partizanka, narodna herojinja 
* [[Alojzij Hočevar]], hidrograf/hidrolog; montanist?
* [[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (*1931), biometeorolog, klimatolog, profesor BF UL
* [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (*1980), pesnik, esejist, literarni kritik, urednik  
* [[Andrej Hočevar (hokejist)|Andrej Hočevar]] (*1984), hokejist 
* [[Andreja Čerček Hočevar]], kemičarka 
*[[Andreja Hočevar]] (*1962), pedagoginja in sociologinja, prof. FF UL
*[[Ani Bitenc]] (r. Hočevar) (1933—2024), prevajalka filmov (TV)
* [[Janez Hočevar (duhovnik)|Anton Hočevar]] (1913—1942), duhovnik in mučenec
* [[Barbara Hočevar]], novinarka
* [[Borut Hočevar]], novinar (ekonomija)
* [[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (*1928), montanist, gospodarstvenik
* [[Ciril Hočevar]] (1896—1978), telovadec, učitelj,  telesnokulturni delavec, lutkar
* [[Ciril Hočevar (*1949)|Ciril Hočevar]] (*1949), kipar, izdelovalec jadrnic 
* [[Danijel Hočevar]] (*1965), filmski producent 
* [[Darja Hočevar]] (*1955), pisateljica 
* [[Deodata Hočevar]] (1910—1997), uršulinka, misijonarka 
* [[Drago Hočevar]] (1897—1960), zdravnik anesteziolog 
* [[Andrej Hočevar (glasbenik)|Dré A. Hočevar]] (*1987), jazz glasbenik, tolkalist, skladatelj, raziskovalec
* [[Duška Kneževič Hočevar]] (*1965), socialna antropologinja
* [[Edvard Hočevar|Edvard (Edo) Hočevar]] (1926—1998), nogometaš
* [[Eva Hočevar]], umetnica in glasbenica iz Ajdovščine
* [[Eva Alina Hočevar]] (*2002), kajakašica in kanuistka
* [[Evgenij Hočevar]] (18. stoletje), filozof skotist (frančiškan?)
* [[Franc Hočevar]] (1853—1919), matematik, fizik, pisec učbenikov 
* [[Franc Hočevar (*1946)|Franc Hočevar]] (*1946), zdravstveni menedžer 
* [[France (&quot;Jurko&quot;) Hočevar]] (1911—1945), kulturnik, urednik, prevajalec 
* [[France Hočevar]] (1913—1992), pravnik, partizan, politik, diplomat
* [[Grega Hočevar]] (*1972), tiatlonec
* [[Gregor Hočevar]], eden vodilnih strokovnjakov na področju biološkega zobozdravstva
* [[Irena Hočevar Boltežar]] (*1958), zdravnica otorinoralingologinja
* [[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]] (1933—2021), generalpodpolkovnik JLA, (zadnji) poveljnik TO SRS
* [[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] (*1953), policist, obramboslovec, veteran, drž. uradnik
* [[Jadran Hočevar]], diplomat
* [[Janez Hočevar (Kanada)|Janez Hočevar]], slovenski izseljenec v Kanadi (odlikovan z redom za zasluge RS)
* [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] (1922—2006), politik, diplomat
* [[Janez Hočevar - Rifle]] (*1940), igralec
* [[Janez Jurij Hočevar]] (1656—1714), skladatelj, astronom, pravnik, sodnik (mdr. zadnji sežgani slovenski čarovnici)
* [[Janko Hočevar]] (1923—2004), igralec
* [[Jelka Hočevar]] (1922—2007), argonomka 
* [[Jernej Hočevar]] (1947—2012), veterinar 
* [[Josipina Hočevar|Jospina Hočevar]] (1824—1911), podjetnica in mecenka 
* [[Jože Hočevar]] (*1929), urednik, prevajalec (s Klaro H.) 
* [[Jože (A.) Hočevar]] (1934—2011), publicist, urednik, knjižničar (Kp)
* [[Jožef Fortunat Hočevar]] (1793—?), skladatelj 
* [[Jurij Hočevar]] (1922—2010), gozdar, lesar, gospodarstvenik
* [[Katarina Bogunović Hočevar]] (*1976), muzikologinja 
* [[Klara Hočevar]] (*1923), prevajalka (z Jožetom H.)  
* [[Kristina Hočevar]] (*1977), pesnica
*[[Kristijan Hočevar]] (*1999), kolesar
* [[Kuno Hočevar]] (1878—1953), gimnazijski ravnatelj, profesor 
* [[Leopold Hočevar]] - Hoči (1940—1986), slikar
* [[Marjan Hočevar]] (*1964), urbani sociolog, univ. prof.
* [[Marjana Hočevar]], amaterska gledališčnica, režiserka
* [[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] (*1962), ekonomist, univ. prof.
*[[Marko Hočevar (kirurg)|Marko Hočevar]] (*1964), onkolog, kirurg
*[[Marko Hočevar (fizik)|Marko Hočevar]] (*1972), fizik, prof. FS
*[[Marko Hočevar (politolog)|Marko Hočevar]] (*1991), politolog
* [[Marta Hočevar Kuharič]] (1917—2011), medicinska sestra
* [[Martin Hočevar]] (1810—1886), poslovnež, mecen in politik
*[[Matej Hočevar (kemik)|Matej Hočevar]], kemik
* [[Matej Hočevar]] (*1982), hokejist
*[[Mateja Hočevar Gregorič]], jezikoslovka
* [[Matija Hočevar]] (1824—1888), duhovnik, nabožni pisec, prevajalec Sv. pisma
* [[Matjaž Hočevar]] - Hoči (?—?), kegljavec (tudi istoimenski [[bibliograf]], r. 1951 in pa župan [[Občina Velike Lašče|občine Velike Lašče]])
* [[Mercedes Hočevar]] (r. Andrič), slikarka
* [[Meta Hočevar]] (*1942), gledališka režiserka in scenografka, prof. AGRFT
* [[Miha Hočevar]] (*1963), filmski režiser 
* [[Mika Hočevar]], pisateljica in fotografinja 
* [[Milan Hočevar]] (*1940), gozdar 
* [[Miloš Hočevar]] (1921—1997), politični delavec 
* [[Miran Hočevar]] (1921—1999), slikar
* [[Mirjam Hočevar]], menedžerka
* [[Miroslav Hočevar|Miško (Miroslav) Hočevar]] (1924—2001), zabavni glasbenik (kitarist, kontrabasist, skladatelj)
* [[Pavla Hočevar]] (1889—1972), učiteljica, feministka, publicistka; prevajalka
* [[Pija Hočevar]], flavtistka
* [[Samo Hočevar|Samo B. Hočevar]] (*1968), kemik
* [[Sergej Hočevar]] (1896—1973), slikar, grafik, likovni pedagog
* [[Simon Hočevar|Simeon Hočevar]] (*1974), kanuist, trener
* Simon Hočevar (*1990), biatlonec
*Slavko Hočevar (1897—1969), farmacevt  
* [[Slavko Hočevar]] (1927—1996), likovni pedagog, oblikovalec lutk  
* [[Sonja Hočevar]] (*1927), sopranistka, operna pevka  
* [[Stana Hočevar]] (1922—1996), biologinja
* [[Stanislav Hočevar]] (*1945), salezijanec, beograjski nadškof 
* [[Stanko Hočevar]] (1896—1982) &amp; [[Nika Hočevar]] (1911—2007), farmacevta
*[[Stanko Hočevar]] (*1947), fizikalni kemik
*[[Tomaž Hočevar]], informatik/računalnikar
*[[Tončka Hočevar]] (—), VDC Tončke Hočevar
* [[Tone Hočevar (zdravnik)|Tone Hočevar]] (1899—1982), zdravnik, sodelavec OF, kočevski odposlanec
* [[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] (*1946), novinar, mednarodni dopisnik, TV voditelj, ljubitelj psov
* [[Tone Hočevar (kanuist)|Tone Hočevar]] (*1951), kanuist
* [[Toussaint Hočevar]] (1927—1987), slovensko-ameriški ekonomist in zgodovinar
* [[Uroš Hočevar]], fotoreporter, publicist (estetik)
* [[Urška Hočevar Čepin]] (*1985), pevka, fotomodel, ...
* [[Zoran Hočevar]] (*1944), pisatelj in slikar 
*[[Zvonko Hočevar]] (?—2019), kirurg in jadralec
* [[Žiga Lin Hočevar]] (*2007), kajakaš in kanuist

== Glej tudi ==

* priimek [[Kočevar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Hočevar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>psgxyguvjgmjsvko071z6y4pcxyhqf3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Celovški rokopis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40884</id>
    <revision>
      <id>6762594</id>
      <parentid>6612809</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:37:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>− 4 kategorije; +[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4926" sha1="aqnnv1nbn0sogux7g2llhysy4b2tnky" xml:space="preserve">[[Slika:RateskiRokopis1.JPG|thumb|250px|Rateški rokopis]]
[[Slika:StTomaz-Ratece2.JPG|thumb|250px|Cerkev sv. Tomaža v Ratečah]]
'''Rateški rokopis''' (tudi '''Celovški rokopis''') je eden najzgodnejših jezikovnih spomenikov v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Vsebuje [[očenaš]], [[apostolska veroizpoved|apostolsko vero]] in čaščeno Marijo (starejšo obliko molitve [[zdravamarija|zdrava Marija]]).

Rokopis izvira iz [[Rateče|Rateč]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] ([[Cerkev svetega Tomaža, Rateče]]). Nastal je v drugi polovici 14. stoletja, verjetno okoli leta 1380. Rokopis je najbrž zapisal nemški [[duhovnik]]. Besedilo pa je napisano v [[Gotica|gotski minuskuli]]. Zdaj ga hranijo v [[Celovec|celovškem]] deželnem muzeju. 

Molitvi [[očenaš]] in [[apostolska veroizpoved|apostolska vera]] sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Molitev čaščena Marija je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000. 

Besedilo rokopisa je v gorenjskem narečju s sledovi koroških in dolenjskih narečij. Sledove drugih narečij se lahko razlagajo z dejstvom, da so na [[Gorenjska|Gorenjskem]] živeli tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel, mogoče pa je to tudi posledica razširjenosti omenjenih molitev po različnih deželah. 

Jezikovne značilnosti:
* ozki o-ji so zapisani po gorenjskem izgovoru kot o (gospod), 
* namesto jata je pisan gorenjski e (zlega), 
* namesto šč se piše š (kršanstvu), 
* namesto končnice –o v imenovalniku ednine srednjega spola se piše –u (bogastvu), 
* namesto končnice –ega se bere –iga (vsemogočiga).
* veliko je tudi germanizmov: ''leben'' – življenje, ''gnada'' – milost, ''žegnana'' – blagoslovljena.
* stilna zanimivost je prilastek za odnosnico: kruh naš, očo vsemogočiga (verjetno zaradi vpliva [[grščina|grščine]] in [[latinščina|latinščine]]).

== Besedilo ==

Besedilo Celovškega rokopisa se predstavlja v izvirni obliki in v moderniziranem zapisu (za lažje branje):

{|
|-
|
:'''Izvirna oblika:'''

:'''O'''tſcha naſs kyr ſy w nebeſſich poſſwetſchenu body
:twoye yme pridi bogaſtwu twoye body wola
:twoya kakor w nebeſſich yno na ſemly. Kruch naſs
:wſedanny day nam dannaſs yno odpuſti nam
:dalge naſſe kakor yno my odpuſſchamo naſſen dalnykom
:yno naſs ne wuppellay wedner o yſſkuſbo le naſs reſſy &lt;strike&gt;ob&lt;/strike&gt;
:od ſlega. Amen.

:'''C'''zeſtſchena ſy maria gnade pallna goſpod ſ tabo
:ſegnana ſy mey ſenamy yno ſegnan ye ſad twoy-
:ga teleſſa Ihs Xps. Amen.

:'''Y'''aſt veruyo wu boga othſcho wſemogotſchiga ſtwar-
:nika nebeſs yno ſemlee. Yno wu iheſuſſa criſtuſſa
:nega ſynu edyniga naſſiga goſpodi kyr ye poczett
:od ſwetiga ducha royen ys diwittcze marie martran pod
:poncio pylatuſſem na kriz raſſpett martaw yno wu
:grab poloſen dolu yide kch paklu na trettyi dan gori
:wſtaa od martwech. Gory yiede w nebeſſa ſeydi kch deſſ-
:nuttczy boga otſche wſemogotſchiga od tody kch iyma
:priti ſoditi ſywe yno mortwe. '''Y'''aſt ueruyo wu ſwetiga
:ducha Swetiga karſchanſtwu obtſchyno ſwettkow
:odpuſtſchenye grechow wſtanye ziwota yno uethſchny
:leben. Amen.
|
:'''Modernizirani zapis:'''

:'''O'''ča naš kir si v nebesih posvečenu bodi
:tvoje ime pridi bogastvu tvoje bodi vola
:tvoja kakor v nebesih ino na zemli. Kruh naš
:vsedanji daj nam danas ino odpusti nam
:dalge naše kakor ino mi odpuš(č)amo našen dalnikom
:ino nas ne vupelaj vedner o iskusbo le nas reši &lt;strike&gt;ob&lt;/strike&gt;
:od zlega. Amen.

:'''Č'''eščena si maria gnade palna gospod s tabo
:žegnana si mej ženami ino žegnan je sad tvoj-
:ga telesa Jezus Kristus. Amen.

:'''J'''ast verujo vu boga očo vsemogočiga stvar-
:nika nebes ino zemlé. Ino vu Jezusa Kristusa
:nega sinu ediniga našiga gospodi kir je počet
:od svetiga duha rojen iz divice marie martran pod
:poncio pilatušem na križ raspet martav ino vu
:grab položen dolu jide k paklu na tretji dan gori
:vstaja od martveh. Gori jiede v nebesa sejdi k des-
:nuci boga oče vsemogočiga od todi h ima
:priti soditi žive ino mortve. '''J'''ast verujo vu svetiga
:duha Svetiga karš(č)anstvu občino svetkov
:odpuščenje grehov vstanje života ino večni
:leben. Amen.
|}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Irena Ceklin Bačar, Nina Levstik |year=1997 |title=Kaj znam za maturo? : slovenski jezik pregledno in nazorno |publisher=Zavod Republike Slovenije za šolstvo |location=Ljubljana |cobiss=64931072}}

== Zunanje povezave ==

* [http://obcina.kranjska-gora.si/Predstavitev%20krajev%20in%20obcine/rokopis-f.htm Celovški rokopis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091022142106/http://obcina.kranjska-gora.si/Predstavitev%20krajev%20in%20obcine/rokopis-f.htm |date=2009-10-22 }}

[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]]</text>
      <sha1>aqnnv1nbn0sogux7g2llhysy4b2tnky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49811</id>
    <revision>
      <id>6762906</id>
      <parentid>6760870</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:58:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6762906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27138" sha1="o9zaz7rx0sk14x5o871xcq4p9tmgpg9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Dragutin Accurti]]
*[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]]
*[[Božidar Adžija]]
*[[Lutvo Ahmetović]]
*[[Mirela Ahmetović]]
*[[Cezar Akačić]]
*[[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]
*[[Milan Amruš]]
*[[Ivan Amulić|Ivan (Ivo) Amulić]]
*[[Ivan Ancel]]
*[[Budislav Grgur Andjelinović]]
*[[Ivan Andres]]
*[[Stanko Andrijević]]
*[[Ingrid Antičević-Marinović]]
*[[Barbara Antolić Vupora]]
*[[Željka Antunović]]
*[[Ivan Anušić]]
*Davor Aras &amp; Tereza Ganza-Aras
*[[Mato Arlović]] 
* [[Roko Arneri]]
*[[Franjo Arnold]]
*[[Andrija Artuković]]
*[[Ljudevit Auer]]
*[[Antun Augustinčić]]
*[[Nikica Augustinović]]

== B ==    
*[[Antun Babić]]
*[[Ivo Babić (politik)]]
*[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]]
*[[Vjekoslav Bach]]
*[[Makso Baće-Milić|Maks(o) Baće - Milić]]
*[[Branko Bačić]]
*[[Marijan Badel]]
*[[Nikola Badovinac]]
*[[Tomislav Badovinac]]
*[[Ivan Bagarić]]
*[[Snježana Bagić]]
*[[Risto Bajalski]]
*[[Ante Bajamonti|Ante (Antonio) Bajamonti]]
*[[Damir Bajs]]
*[[Andre Bakarčić]]
*[[Vladimir Bakarić]]
*[[Damir Bakić]]  
*[[Lujo Bakotić]]
*[[Anto Baković]]
*[[Boris Bakrač]]
*[[Ivo Baldasar]]
*[[Josip Balen]]
*[[Šime Balen]]
*[[Dušan Baljak]]
*[[Ivo Baljkas]] - Žak
*[[Milutin Baltić]]
*[[Matija Ban]]
*[[Ivo Banac]]
*[[Milan Bandić]] 
*[[Stanko Banić]] 
*[[Mario Banožić]] 
*[[Jovan Banjanin]]
*[[Luka Banović]] ?
*[[Gustav Barabaš]] ?
*[[Fran Barac]]
*[[Erazmo Barčić]]
* [[Miro Barešić]]
* [[Stjepan Barić]]
*[[Pavo Barišić]]
*[[Stephen Nikola Bartulica|Stephen Nikola (Stjepo) Bartulica]]
*[[Đuro Basariček]]
*Mirko Bašić
*[[Mate Baštijan]]
*[[Ernest Bauer]]
*[[Arsen Bauk]]
*[[Luka Bebić]]
*[[Vladimir Bebić]]
*[[Koloman Bedeković Komorski]]
*[[Vesna Bedeković]]
*[[Vilko Begić]]
*[[Nikola Begović]]
* [[Velimir Belajec]]
* [[Šime Belamarić]]
*[[Marko Belinić]]
*[[Krešo Beljak]]
*[[Sandra Benčić]]
*[[Barka Benić]]
*[[Andrea Benussi]]
*[[Branko Benzon]]
*[[Davor Bernardić]]
*[[Ivan Bernardić]]
*[[Vili Beroš]]
*[[Anka Berus]]
*[[Hilmija Bešlagić]]
*[[Andrija Betlehem]]
*[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini)
*[[Antun Biber - Tehek]]
*[[Rudolf Bićanić]]
*[[Srećko Bijelić]]
*[[Dušan Bilandžić]]
*[[Ivo Bilandžija]]
*[[Vladimir Bilek]]
*[[Jure Bilić]]
*[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]]
*[[Božo Biškupić]]
*[[Savo Bjelanović]]
* [[Jakov Blažević]]
* [[Miroslav Blažević]]
*[[Blaženko Boban]]
*[[Mate Boban]]
*[[Janko Bobetko]]
*[[Ivo Bogdan]]
*[[Mirko Bogović]]
*[[Vilim Miloš Boić]]
*[[Josip Boljkovac]]
*[[Lovro Borčić]]
*[[Frano Borelli-Vranski]]
*[[Manfred Borelli-Vranski]]
*[[Biljana Borzan]]
*[[Mladen Bosilj]]
*[[Mirko Bošković]]
*[[Karlo Bošnjak]]
*[[Dražen Bošnjaković]]
*[[Luka Botić]]
*[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]]
*[[Mirko Božić]]
*[[Davor Božinović]]
*Frane (Frano) Bradić
*[[Ernest Brajder]]
*[[Stojan Brajša]] (Italija)
*[[Bogoljub Bratić]]?
*[[David Bregovac]]
*[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor)
*[[Josip Briglević]]
*[[Dušan Brkić|Dušan (Duško) Brkić]]
*[[Milan Brkić]]
*[[Milijan Brkić]]
* [[Zvonko Brkić]]
* [[Josip Brnčić]]
* [[Nikolina Brnjac]]
* [[Đuro Brodarac]]
*[[Stjepan Brolich]]
* [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]]
* [[Mavro Broz]]
*[[Mišo Broz]]
*Milivoj Brozina  
*[[Nikola Brozina]]
*[[Krešimir Bubalo]]   
*[[Anton Bubić]] 
*[[Stjepan Buć]]
*[[Divko Budak]]
*[[Mile Budak]]
*[[Srđan Budisavljević]]
*[[Dražen Budiša]]
*[[Mirko Buić]]
*[[Mirko Bukovec]]
*[[Ivan - Čiro Buković]]
*[[Vilim Bukšeg]]
*[[Edo Bulat]]
*[[Gajo (Filomen) Bulat]]
*[[Gajo Bulat ml.]]
*[[Rade Bulat]]?
*[[Frane Bulić]]?
*[[Mate Bulić]]
*[[Miro Bulj]]
*[[Vice Buljan]]
*[[Josip Buljević]]
*[[Josip Bunjevac]]
*[[Majda Burić]]
*[[Bruno Bušić]]
*[[Ivan Butković]]
*[[Oleg Butković]]
*[[Anka Butorac]] (-Parović)
*[[Boris Buzančić]]
*[[Mijo Bzik]]

== C ==

*[[Josip Cabas]]
*[[Zlatko Canjuga]]
*[[Pavao Canki]]
*[[Nikola Car]] - Crni
*[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk
*[[Rudolf Car]]
*[[Stjepan Car]]
*[[Branko Caratan]] (politolog)
*[[Josip Cazi]]
*[[Dragutin Cekuš]]
*[[Eduard Cenčić]]
*[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]]
*[[August Cesarec]]
*[[Marin Cetinić]]
*[[Levin Chavrak Letovanički]]
*[[Nada Ciković]]
*[[Ante Ciliga]] (1898-1992)
*[[Ljerka Cividini]]
*[[Mato Crkvenac]]
*[[Jadranko Crnić]]
* [[Bogdan Crnobrnja]]
* [[Dragan Crnogorac]]
* [[Ivan Cukon]]
* [[Slavko Cuvaj]]
* [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]]
*[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]]
*[[Štefek Cvijić]]
*[[Onesin Cvitan]]
*[[Čedomir Cvrlje]]
*[[Vjekoslav Cvrlje]]

== Č ==

*[[Radimir Čačić]]
*[[Dušan Čalić]]
*[[Ervin Čeh]] (Cseh)
*[[Ivan Čehok]]
*[[Ivan Čermak]]
*[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]]
*[[Šime Červar]]
*[[Ivan Zvonimir Čičak]]
* [[Alenka Košiša Čičin-Šain]]
* [[Tomo Čiković]]
*[[Ernest Čimić]]
*[[Melko Čingrija]]
*[[Pero Čingrija]]
*[[Petar Čobanković]]
*[[Ferdo Čulinović]]?
*[[Stjepan Čuraj]]
*[[Josip Čutalj]]

== Ć ==

*[[Avelin Ćepulić]]
*Ljubo Ćesić Rojs
*[[Vladimir Ćopić]]
*[[Tomislav Ćorić]]
*[[Tode Ćuruvija]]

== D ==
* [[Savka Dabčević-Kučar]]
* [[Josip Dabro]]
*[[Martina Dalić]]
*Giuliano Đanić
*[[Ivan Danilo]]
*[[Josip Debeljak]]
* [[Stjepan Debeljak-Bil]]
*[[Dino Debeljuh]]
*[[Sivije Degen]]
*[[Ivo De Giulli]]
*[[Vlaho De Giulli]]
*[[Slavko Degoricija]]
*[[Luciano Delbianco]]
*[[Svetozar Delić]]
*[[Juraj Demetrović]]
*[[Marijan Derenčin]]
*[[Ema Derosi-Bjelajac]]
*[[Uroš Desnica]]
*[[Krešimir Devćić]]
*[[Đuro Deželić]]
*[[Velimir Deželić]] ml.
*[[Dušan Diminić]]
*[[Dragutin Dimitrović]]
*[[Blaženka Divjak]]
*[[Pero Djetelić]]
*[[Juraj Dobrila]]
*[[Slaven Dobrović]]
*[[Goran Dodig]]
*[[Žarko Domljan]]
*[[Marko Došen]]
*[[Perica Dozet]]
*Krunoslav Draganović?
*[[Dušan Dragosavac]]
*[[Veljko Drakulić]]
*[[Janko Drašković]]
*[[Juraj Draušnik]]
*[[Davor Dretar]]
*[[Branko Drezga]]
*[[Mato Drinković]]
*[[Ante Drndić]]
*[[Ivo Družić]]
*[[Ivan Dujmić]]
*[[Dražen Dujmović]]
*[[Ante Dulibić]]
*[[Jozo Dumandžić]] 
*[[Veljko Džakula]]
*[[Krešimir Džeba]]

== Đ ==

*[[Đuro Đaković]]
*[[Anto Đapić]]
*[[Josip Đerđa]] (Gjergja)
* [[Šime Đodan]] 
*[[Milan Đukić]]
*[[Stjepan Đureković]]

== E ==

*[[Rudolf Erber]]
*[[János Erdődy]]
*[[Šime Erlić]]
*[[Simo Eror]]
*[[Bruna Esih]]

== F== 
*[[Ivan(ko) Farolfi]]
*[[Mirko Fiket]] 
*[[Ante Filipančić]] 
*[[Davor Filipović]]
*[[Marko Filipović]]
*[[Tomislav Filipović-Majstorović|Tomislav]] [[Tomislav Filipović-Majstorović|(Miroslav) Filipović-Majstorović]]
*[[Goranko Fižulić]]
*[[Gvozden Flego]]
*[[Valter Flego]]
*[[Petar Fleković]]
*[[Fran Folnegović]]
*[[Vladimir Frajtić]]
*Jure Francetić
*[[Ivo Frank]]
*[[Josip Frank]]
*[[Vladimir Frank]]
*[[Frankopani]]
*[[Vjekoslav Frigan]]
*[[Josip Friščić]]
*[[Ivica Frković]]
*[[Mate Frković]]
*[[Beška Frntić]]
* [[Frane Frol]]
*[[Ivo Frol]]
*[[Radovan Fuchs]]

== G  ==

*[[Ivan Gabelica]]
*[[Veselko Gabričević]]
*[[Božidar Gagro]]
*[[Ljudevit Gaj]]
*[[Grgo Gamulin]]
*[[Franjo Gaži]]
*[[Ivica Gaži]]
*[[Pavle Gaži]]
*[[Leon Geršković]]
*[[Vesna Girardi-Jurkić]]
*[[Drago Gizdić]]
*[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić)
*[[Katica Glamuzina]]
*[[Željko Glasnović]]
*[[Sabina Glasovac]]
*[[Branimir Glavaš]] 
*[[Tonči Glavina]] 
*[[Ivan Gmajner]] 
*[[Slavko Goldstein]]
*[[Frane Vinko Golem]]
*[[Mate Goreta]]
*[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]]
*[[Ivan Gošnjak]]
*[[Vlado Gotovac]]
*[[Viktor Gotovac]]
*[[Slavko Govedić]]
* [[Kolinda Grabar-Kitarović]] 
* [[Nikola Grabić]]
* [[Mirko Grahovac]]
*[[Ivan Granđa]]
*[[Goran Granić]]
* [[Mate Granić]] 
*J. Grašić?
*[[Čedo Grbić]]
*[[Ivo Grbić]]   
*[[Peđa Grbin]]
*[[Branko Grčić]]
*Dragutin Grdenić (star.)
* [[Pavle Gregorić]] - Brzi
*[[Franjo Gregurić]]
*[[Ivica Gretić]]
*[[Ivan Grgić]]
*[[Siniša Grgić]]
*[[Jakov Grgurić]]
*[[Nikola Gril]]
*[[Ivo Grisogono]]
*[[Prvislav Grisogono]]
*[[Dušan Grković]]
*[[Gordan Grlić Radman]]
*[[Nikola Grmoja]]
*[[Antun Grošić]]
*[[Niko Gršković]]
*[[Damir Grubiša]]
*[[Zvjezdana Grudić]]
*[[Marinko Gruić]]
*[[Josip Gržanić]]
*[[Ivan Gržetić]]
*[[Josip Gržetić]]
*[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]]
*[[Senka Gulin]]

== H ==

*[[Hakija Hadžić]] ?
*[[Siniša Hajdaš Dončić]]
*[[Domagoj Hajduković]]
*[[Franjo Haller]]
*[[Ivan Hanžek]]
*[[Lavoslav Hanžek]]
*[[August Harambašić]]
*[[Dragutin Haramija]]
*[[Zlatko Hasanbegović]]
*[[Pavao Hatz]]
*[[Juraj Haulík Váralyai]]
*[[Ivan Havliček]]
*[[Andrija Hebrang]]
*[[Andrija Hebrang mlajši]]
*[[Nikola Hećimović]]
*[[Stjepan Hefer]]
*[[Vjekoslav Heinzel]]
*[[Rudolf Herceg]]
*[[Rudolf Hercigonja]]
*[[Mislav Herman]]
*[[Vilim Herman]]?
*[[Goran Hill]]
*[[Hinko Hinković]]
*[[Armin Hodžić]]
*[[Janko Holjac]]
*[[Tatjana Holjevac]]
*[[Većeslav Holjevac]]
*[[Mirela Holy]]
*[[Aleksandar Horvat]]
*[[Branko Horvat]]
*[[Rudolf Horvat]]
*[[Vedran Horvat]]
*[[Josip Horvatin]]
*[[Kamilo Horvatin]]
*[[Zvonimir Hrabar]]
*[[Jovan Hranilović]]
*[[Dario Hrebak]]
*[[Silvano Hrelja]]
*[[Branko Hrg]]
*[[Josip Hrnčević]]
*[[Franjo Hrustić]]
*[[Mirko Hrvat]]
*[[Dragutin Hrvoj]]
*[[Juraj Hrženjak]]
*[[Valent Huzjak]]

== I ==
*[[Mladen Ibler]] (diplomat)
*[[Ladislav Ilčić]]
*[[Ljubo Ilić]]
*[[Mijo Ipša]]
*[[Vjekoslav Ivančić]] - Điđi
*[[Josip Ivandija]]
*[[Nikola Ivaniš]]
*[[Juraj Ivanišević]]
*[[Katica Ivanišević]]
*[[Stjepan Ivanišević]]
*[[Vicko Ivčević]]
*[[Tomislav Ivčić]]
*[[Ivan Iveković]]
* [[Mladen Iveković]]
*[[Stjepan Iveković]]
*[[Ante Iveša]]
*[[Jure Ivezić]]
*[[Stjepan Ivičević]]
*[[Stjepan Ivić]]
*[[Daniel Ivin]]
*[[Mirko Ivković Ivandekić]]

== J ==
*[[Josip Jablanović]]
*[[Mate Jablanović]]
*[[Antun (Ante) Jakić]]
*[[Josip Jaklin]] (slov. rodu)
*[[Ivan Jakovčič|Ivan Jakovčić]]
*[[Adolf Jakšić]]
*[[Mato (Matija) Jakšić]]
*([[Pavle Jakšić]])
*[[Baltazar Jalšovec]]
*[[Tomo Jalžabetić]]
*[[Milivoj Jambrišak]]
*[[Tomo Jančiković]]
*[[Davor Jandrić]]
*[[Gordan Jandroković]]
*[[Vlado Janić]] - Capo
*[[Grga Jankes]]
*[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904)
*[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-1980)
*[[Ivan Jarnjak]]
*[[Zoran Jašić]]
*[[Stipe (Stjepan) Javor]]
*[[Dragana Jeckov]]
*[[Josip Jedlowski]]
* [[Josip Jelačić]] 
*[[Ljudevit Jelačić]]
*[[Vicko Jelaska]]
*[[Jakov Jelašić]]
*[[Ivo Jelavić]]
*[[Julijan Jelenić]]
*[[Branimir Jelić|Branimir  &quot;Branko&quot; Jelić]]
*[[Marko Jelić]]
*[[Kazimir Jelovica]]
*[[Ivan Nepomuk Jemeršić]]
*[[Tomislav Jonjić]]
*[[Ante Josipović]]
*[[Antun Daniel Josipović]]
*[[Imbro Josipović]]
* [[Ivo Josipović]]
*[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]]
*[[Stjepan Jovanović]]
*[[Željko Jovanović]]
*[[Dejan Jović]]
*[[Tomislav Jugović]]
*[[Miroslav Juhn]]
*[[Ilija Jukić]]
*[[Josip Juras]]
*[[Josip Jurčević]]
*[[Ljubo Jurčić]]
*[[Stjepan Jureković]]
*[[Neven Jurica]]
*[[Ante Jurjević Baja]]
*([[Marko Jurić]])
*[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.)

== K ==

*[[Franjo Kajfež]]
*[[Damir Kajin]]
*[[Veljko Kajtazi]]  
*[[Blaž Kalafatić]]
*[[Marijan Kalanj]]
*[[Dragutin Kale]]
*[[Roko Kaleb]]
*[[Pavle Kalinić]]
*[[Paško Kaliterna]]
*[[Božidar Kalmeta]]
*[[Dražen Kalogjera]]
*[[Janko Kamauf]]
*[[Mate Kapović]]
*[[Ivo Karamarko]]
*[[Tomislav Karamarko]]
*[[Ratko Karlović]]
* [[John Kasich]]
*[[Kazimir Katalinić]]
*[[Vinko Katalinić]]
*[[Duje Katić]]
*[[Radojka Katić]]
*[[Božidar Kavran]]
*[[Ivana Kekin]]
*[[Đuka Kemfelja]]
*[[Otokar Keršovani]]
*[[Željko Kerum]]
*[[Mladen Kešer]]
*[[Károly Khuen-Héderváry]]
* [[Ivica Kirin]]
*[[Đuro Kladarin]]
* [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]]
* Petar Klarić
* [[Darko Klasić]]
*[[Joško Klisović]]
*[[Mirko Kljajić Stari]]
*[[Franjo Knebl]]
*[[Radule Knežević]]?
*[[Stijepo Knežević|Stijepo (Stefan) Knežević]]
*[[Stijepo Kobasica]]?
*[[Aleksandar Koharević]]
*[[Mislav Kolakušić]]
*[[Josip Kolar Matek]]
*[[Željko Kolar]]
*[[Josip Kolumbo]]
*[[Zlatko Komadina]]
*[[Slavko Komar]]
*[[Zvonimir Komarica]]
*[[Josip Kompare]] (Kompra)
*[[Rade Končar]]
*[[Vesna Konigsknecht]]
*[[Vjekoslav Koprivnjak]]
*[[Marko Koprtla]]
*[[Vitomir Korać]]
*[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]])
*[[Juraj Korenić]]
*[[Mirko Korotaj]]
*[[Svetomir Korporić]]
*[[Ivo Korsky]]
*[[Gordan Kosanović]]
*[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.)
*[[Darinko Kosor]]
* [[Jadranka Kosor]]
* [[Ivica Kostović]]
*[[Marko Kostrenčić]]
*[[Tito Kosty]]
*[[Vladimir Košak]]
*[[Doris Košta]]
*[[August Košutić]]
*[[Mirko Košutić]]
*[[Stjepan Košutić]]
*[[Ante Kotromanović]]
*[[Miro Kovač]]
*[[Anto Kovačević]]
*[[Božo Kovačević]]
*[[Dubravka Kovačević]]
*[[Ivica (Ivan) Kovačević]]
*[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]]
*[[Stjepan Kovačević]]
*[[Toma Kovačević]]
*[[Stjepan Kožić]]
*[[Marko Kožul]](j)
*Stefan Kraft
*[[Ivan Krajač]] &quot;Žan&quot;
*[[Ivan Krajačić]] &quot;Stevo&quot;
*[[Soka Krajačić]]
*[[Antun Krajnović]]
*[[Hrvoje Kraljević]]
*[[Mile Kramarić]]
*[[Zlatko Kramarić]]
*Davor Krapac
*[[Josip Kraš]]
*[[Ivo Krbek]]
*[[Pavao Krce]]
*[[Otmar Kreačić]]
*[[Josip Kregar]]
*[[Ivan Krešić]]
*[[Nikola Krestić]]
*[[Petar Kriste]]
*[[Ivan (Ivo) Kristelj]]
*[[Mirjana Krstinić]]
*[[Vinko Krišković]]
*[[Milan Krištof]]
*[[Hinko Krizman]]
*[[Ivan Krndelj]]
*[[Juraj Krnjević]]
*[[Ivan (Ivo) Krstelj]]
*[[Damir Krstičević]]
*[[Ivan Krstić]]
*[[Mirjana Krstinić]]
*[[Vicko Krstulović]] 
*[[Andro Krstulović Opara]]
*[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]]
*[[Juraj Kučić]]
*[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) Mladen Kufrin
*[[Ante Kujundžić]]
*[[Milan Kujundžić]] 
*[[Ivica Kukavica]] 
*[[Ivan Kukoč|Ivan Kukoć]]?
*[[Ivan Kukuljević Sakcinski]]
*([[Džafer Kulenović]])
*([[Osman Kulenović]])
*[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]]
*[[Krsto Kulišić]]
*[[Franjo Kulmer]]
*[[Miroslav Kulmer]] ml.
*[[Đuro Kumičić]]
*[[Eugen Kumičić]]
*[[Joakim Kunjašić]]
*[[Milan Kuprešanin]]
*[[Šime Kurelić]]
*[[Lovro Kurir]]
*[[Lovro Kuščević]]
*[[Josip Kušević]]
*[[Svetozar Kušević]]
*[[Dragojlo Kušlan]]
*[[Ivan Kuštrak]]
*[[Živan Kuveždić]]
*[[Ivan (Ivo) Kuzmić]]
*[[Eugen Kvaternik]]
*[[Eugen Dido Kvaternik]]
*[[Slavko Kvaternik]]

== L ==

* [[Matko Laginja]]
*[[Filip Lakuš]]
*[[Slobodan Lang]]
*[[Ivo Latin]]
*[[Ante Ledić]]
*[[Josip Leko]]
*Mirko (in Benko) Lentulaj
*[[Ljubo Leontić]]
*[[Dragutin Lesar]]
* [[Slaven Letica]]
*[[Slavko Linić]]
*[[Erih Lisak]]
*[[Ive Livljanić]]
*[[Ermina Lekaj Prljaskaj]]
*[[Krunoslav Lokmer]]
*[[Budimir Lončar]] (1924-2024)
*[[Božidar Longin]] 
*[[Darko Lorencin]]
*[[Ivan Lorković]]
*[[Mladen Lorković]]
*[[Vinko Lovreković]]
*[[Marina Lovrić Merzel]]
* [[Ana Lovrin]]
*[[Ivan Lovrinović]]
*[[Branka Lozo]]
*[[Vjekoslav Luburić]]
*[[Šime Lučin]]
*[[Emil Ludviger]]
*[[Ivica Lukanović]]
*[[Edo Lukinić]]
*[[Branimir Lukšić]] 

== M ==
*[[Jerko Machiedo]]
*[[Artur Machnik]]
*[[Vladko Maček]]
*[[Anica Magašić]]
*[[Božidar Magovac]]
*[[Josip Majcen]]
*[[Ivan Majstorović]]
*[[Julije Makanec]]
*[[Milan Makanec]]
*[[Boris Malada]] 
*[[Ivana Maletić]]
*[[Ante Mandić]]
*[[Frane Mandić]]
*[[Matko Mandić]]
*([[Nikola Mandić]])
*[[Oleg Mandić]]
*[[Ivan Mangjer]]
*[[Josip Manolić]] (1920-2024)
*[[Gordan Maras]]
*[[Ivo Margan]]
*[[Jure Marić]]
*[[Zdravko Marić]]
*[[Niko Marinković]]
*[[Milan Marjanović]]
*[[Željka Markić]]
*[[Ante Marković]]
*[[Ivo Markulin]]
*[[Marko Martinčević]]
*[[Elio Martinčić]]
*[[Milan Marušić]]
*[[Božidar Maslarić]]
*[[Ivica Maštruko]]
*[[Leo Mates]]
*[[Zlatko Mateša]]
*[[Predrag Fred Matić]]
*[[Ivan Matija]]
*[[Miloš Matijević Mrša]]
*[[Marina Matulović Dropulić]]
*[[Frano Matušić]]
*[[Antun Mavrak]]
*[[Šime Mazzura]]-Marov
*[[Željko Mažar]]
*[[Ivan Mažuranić]]
*[[Milorad Medini]]
*[[Tomo Medved]]
*[[Meho Mehičić]] 
*[[Tomislav Merčep]]
*[[Jasen Mesić]]
* [[Stipe Mesić]]
*([[Ademaga Mešić]]) 
*[[Vilim Meško]]
*[[Mate Meštrović]]
*[[Slavko Meštrović]]
*[[Andreja Metelko Zgombić]]
*[[Stanoje Mihaldžić]]
*[[Makso Mihalić]]
*[[Vicko Mihaljević]] 
*[[Vladimir Mihaljević]]
*[[Antun Mihalović]]
*[[Nedjeljko Mihanović]]
*[[Duje Mikačić]]
*[[Mato Mikić]]
*Stjepan Miklaužić
*[[Branko Mikša]]
*[[Andrija Mikulić]]
*[[Nataša Mikuš Žigman]]
*[[Božo Milanović]] (1890-1980)
*[[Zoran Milanović]]
*[[Ivan Milas]]
*[[Boris Miletić]]
*[[Vinko (Vicko) Milić]]
*[[Darko Milinović]]
*[[Nikola Miljanić]]?
*[[Pavao Miljavac]]
*[[Orsat Miljenić]]
*[[Boris Milošević]]
*[[Domagoj Ivan Milošević]]
*[[Ante Milković]]
*[[Antun Milović]]
*[[Neven Mimica]]
*[[Drago Mintas]]
*[[Ljerka Mintas-Hodak]]
*[[Josip Miškatović]]
*[[Milan Mišković]]
*[[Marijan Mlinarić]]  
*[[Stipo Mlinarić]]
*Lovro Monti
*[[Vedran Mornar]]
*[[Nikola Moskatelo]]
*[[Adolf Mošinsky]]
*[[Anka Mrak Taritaš]]
*[[Karlo Mrazović]]
*[[Matija Mrazović]]
*[[Zdravko Mršić]]
*(Ismet Muftić)
*[[Vilim Mulc]]
*Zdravko Mustač

== N ==

* [[Davor Nađi]]
* [[Miroslav Navratil]]
* [[Vladimir Nazor]]
*[[Hrvoje Niče]]
*([[Gojko Nikoliš]])
*[[Ante Nikšić]]
*[[Ivan Ninić]]
*Anto Nobilo?
*[[Natko Nodilo]]
*Ivan Novak (1884-1934) (''Medžimurje'')
*[[Nikola Novaković]]
*[[Stjepan Novaković]]
*[[Mladen Novosel]]
*[[Vanda Novosel]] Baće

== O ==
*[[Vojko Obersnel]]
*[[Nina Obuljen Koržinek]]
*[[Jasna Omejec]]
*[[Milanka Opačić]]
*[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]]
*[[Vlaho Orepić]]
*[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]]
*[[Dalija Orešković]]
*[[Marko Orešković]] - Krntija
*[[Tihomir Orešković]]
*[[Ivan Oršanić]]
*[[Mario Ostojić]]
*[[Rajko Ostojić]]
*[[Ranko Ostojić]]
*[[Kazimir Ostrogović]]
*[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]]
*[[Andro Ozretić]]
*[[Metel Ožegović]]

== P ==
*[[Čedo Paić]]
*[[Ivan Paleček]]
*[[Morana Paliković Gruden]]
*[[Josip Pankretić]] &amp; sin [[Božidar Pankretić]]
*Pavle Papp Šilja?
*[[Ivan Parać]]
*[[Ante Paradžik]]
*[[Dobroslav Paraga]]
*[[Branimir Pasecky]]
*[[Ivić Pašalić]]
*[[Goran Pauk]] 
*[[Ivan Pauletta]]
*[[Dalibor Paus]]
*[[Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)|Ante Pavelić starejši]]
*[[Ante Pavelić]]
*[[Krešimir Pavelić]]
*Zlatko Pavelić
*[[Vlasta Pavić]]
*[[Jelena Pavičić Vukičević]]
*[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]]
*[[Mirko Pavleković]]
*[[Nikola Pavletić]]
*[[Vlatko Pavletić]] 
*[[Marijan Pavliček]]
*[[Antun Pavlinić]]
*[[Mihovil Pavlinović]]
*[[Milan Pavlović (politik)]]
*[[Josip Pazman]]
*[[Zdravko Pečar (diplomat)]]
*[[Teodor Peičić]]
*[[Ladislav Pejačević]]
*[[Teodor Pejačević]]
*[[Stjepan Pejaković]]
*[[Marija Pejčinović Burić]]
*[[Kata Pejnović]]
*[[Ivan Penava]]
*[[Katarina Peović]] Vuković
*[[Marino Percan]]
*[[Gustav Perčec]]
*[[Ivan Perčević]]
*[[Josip Virgil Perić]]
*[[Stijepo Perić]]
* [[Ivo Perišin]]
*[[Josip Perković]]
* [[Ivan Pernar]]
* [[Kruno Peronja]]
*[[Ivo Perović|Ivo N. Perović]]
*[[Ivan Peršić]]
*[[Anton Peruško]]
*[[Igor Peternel]]
*[[Marijana Petir]]
*[[Drago Petrović]]
*[[Jozo Petović]]
*[[Tomislav Petrak]]
*[[Živko Petričić]]
*[[Ivan Petrić]]
*[[Jakša Petrić]]
*[[Božo Petrov]]
*[[Tonino Picula]]
*[[Ivo Pilar]]
*[[Pero Pirker]]
*[[Krešimir Piškulić]]
* [[Milka Planinc]]
* [[Dušan Plećaš]]
*[[Andrej Plenković]]
*[[Dijana Pleština]]?
*[[Mirjana Poček-Matić]]
*[[Mile Počuča]]
*[[Damir Polančec]]
*([[Ladislav Polić]])
*[[Dinko Politeo]]
*[[Ivo Politeo]]
*([[Vlado Popović - Španac]])
*[[Nenad Porges]]
*[[Matija Posavec]]
*[[Ivan Poščić]]
*[[Fran Potočnjak]]
*Željko Potočnjak
*[[Vladimir Prebeg]]
*[[Josip Predavec]]
*[[Aleksandar Preka]]
*[[Nikola Preka]]
*[[Drago Prgomet]]
*[[Adam Pribićević]]
*[[Branko Pribičević]]
*[[Rade Pribićević]]
*[[Svetozar Pribičević]] 
*[[Valerijan Pribićević]]
*[[Maksimilijan Prica]]
*[[Ognjen Prica]]
*([[Srđa Prica]])
*[[Dragan Primorac]]
*[[Marko Primorac]]
*[[Ante Prkačin]]
*[[Ivo Prodan]]
*[[Neda Prpić Gamiršek]]
*[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich)
*[[Šime Prtenjača]]
*[[Stjepan Prvčić]]
*[[Rafo Pucić]]
*[[Mirko Puk]]
*[[Ivica Puljak]]
*[[Marijana Puljak]]
*[[Zvonimir Puljić]]
*[[Milorad Pupovac]]
*[[Vesna Pusić]]
*[[Darinka Puškarić]]

== R ==

*[[Agata Račan]]
*[[Ivica Račan]]
*[[Franjo Rački]]
*[[Nikola Rački]]
*[[Antun Radić]]
*[[Ivan Radić]]
*[[Marija Radić]] (''Marie Dvořáková'')
*[[Mario Radić]]
*[[Pavle Radić|Pavle (Pavao) Radić]]
*[[Stjepan Radić]]
*[[Furio Radin]]
*[[Jozo Radoš]]
*[[Stevo Radanović]] 
*[[Aleksandar Rakodczay]]
*[[Dušan Rakovac]]
*[[Milan Ramljak]]
*[[Predrag Raos]]
*[[Zvonko Raos]]
*[[Nino Raspudić]]
*[[Đuro Rašica]]
*[[Jovan Rašković]] 
*[[Stjepan Ratković]]
*[[Levin Rauch]]
*[[Pavao Rauch]]
*[[Urša Raukar Gamulin]]
* [[Željko Reiner]]
*[[Karlo Ressler]]
*[[Ivica Relković]]
* [[Ivan Ribar]]
*[[Ivo Lola Ribar]]
*[[Vilko Rieger]]
*[[Josipa Rimac]]
*[[Iva Rinčić]]
* [[Svetozar Ritig]]
*[[Milan Rojc]] (1855-1946)
*[[Ante Roje]] (1924-1982)
*[[Josip Roje]]
*[[Stipe Romac]]
*[[Berislav Rončević]]
*[[Davorin Rudolf]]
*[[Ivan Rukavina]]
*[[Milan Rukavina]]-Šain
*[[Milivoj Rukavina]]
*[[Anđelko Runjić]]
*[[Ivan Ružić]]
*[[Viktor Ružić]]

== S ==

*[[Zvonimir Sabati]] 
*[[Renata Sabljar-Dračevac]]
*[[Željko Sačić]]
*[[Dragutin Saili]]
*[[Đuro Salaj]]
*[[Ante Sanader]]
* [[Ivo Sanader]] 
*[[Gabriel Santo]]
*[[Ivo Sarajčić]]
*[[Celestin Sardelić]]
*[[Jure Sarić]]
*[[Sanja Sarnavka]]
*[[Nikola Sekulić]] - Bunko
*[[Marija Selak Raspudić]]
*Nikola Selaković
*[[Ivo Senjanović]]
*[[Ante Sesardić]]
*[[Ante Simonić]]
*[[David Sinčić]]
* [[Ivan Vilibor Sinčić]]
*[[Jakov Sirotković]]
*[[Josip Skočibušić]]
*[[Marko Sladoljev]]
*[[Petar Slapničar]]
*[[Uroš Slijepčević]]
* [[Tadija Smičiklas]]
*[[Josip Smodlaka]]
*Sloven Smodlaka
*[[Bariša Smoljan]]
*[[Smiljko Sokol]]
*[[Tomislav Sokol]]
*[[Vjekoslav Spinčić]]
*[[Daniel Srb]]
*[[Zlatan Sremec]]
*[[Velimir Srića]]
*[[Stjepan Srkulj]]
*[[Vojislav Stanimirović]]
*[[Mihovil Stanišić]]
* [[Ante Starčević]]
*[[David Starčević]]
*[[Karlo Starčević]]
*[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]]
*[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] (2)
*[[Eugen Starešinić]]
*[[Nikola Steinfl]]
*[[Davor Ivo Stier]]
*[[Marijan Stilinović]]
*[[Drago Stipac]]
*[[Stanko Stojčević]]
*[[Kristofor Stokić]]
*[[Anđelko Stričak]]
*[[Vladimir Strugar]]
* [[Frano Supilo]]
* [[Milan Sufflay]]
*[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec)
*[[Alojzije Stepinac]]
*[[Ante Stojanović]]
*[[Josip Juraj Strossmayer]]
*[[Niko Subotić]]
*([[Tomislav Sunić]])
*([[Jozo Sunarić]])
*[[Frano Supilo]]
*[[Lovro Sušić]]

== Š ==

*[[Slavko Šajber]]
*[[Petar Šarčević]] 
*[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]]
*[[Hrvoje Šarinić]]
*[[Kerubin Šegvić]]
* [[Vladimir Šeks]]
*[[Miroslav Šeparović]]
*[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022)
*[[Dragovan Šepić]]?
*[[Ivan Šiber|Ivan (Ivo) Šiber]]
*[[Ivan Šibl]]
*[[Milovan Šibl]]
*[[Josip Šilović]] 
*[[Hrvoje Šimić]] 
*[[Marijan Šimić]] 
*[[Anja Šimpraga]]
*[[Janko Šimrak]]
* [[Ivan Šimonović]]
* [[Anja Šimpraga]] 
*[[Dinko Šimunović]]
*[[Berislav Šipuš]]
*[[Joso Škara]]
*[[Stanko Škare]]
* [[Vesna Škare-Ožbolt]]
* [[Dane Škarica]] 
*[[Petar Škarica]]
*[[Vjekoslav Škarica]]
* [[Borislav Škegro]]
*[[Miroslav Škoro]]
*[[Vesna Škoro]]-Vučemilović
*[[Ivo Škrabalo]]
*[[Mato Škrabalo]]
* [[Zdenko Škrabalo]]
*[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]])
*[[Zlatko Šnajder]]
*[[Josip Šokčević]]
*[[Ljudevit Šolc]]
*[[Marija Šoljan Bakarić]]
*[[Zorislav Šonje]]
*[[Hrvoje Šošić]]
* [[Martin Špegelj]]
* [[Mika Špiljak]]
*[[Đuro Špoljarić]]
*[[Boris Šprem]]
*[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner)
*[[Zdenko Štambuk]]
*[[Nikola Štedul]]
*[[Davor Štern]]
*[[Predrag Štromar]]
*[[Ivan Šubašić]]
*[[Milan Šufflay]]
*[[Dubravka Šuica]]
*[[Ivan Šuker]]
*[[Bogoslav Šulek]]
*[[Dinko Šuljak]]
*[[Benjamin Šuperina]]
*[[Ante Šupuk]]
*[[Đuro Šurmin]]
* [[Gojko Šušak]]
* [[Ante Šušnjar]]
* [[Nikola Šušnjar|Nikola &quot;Geno&quot; Šušnjar]]
* [[Tomislav Šuta]]
*[[Juraj Šutej]]
*[[Stipe Šuvar]]
*[[Sandra Švaljek]]
*[[Danko Švorinić]]    

== T ==

*[[Ivo Tartaglia]]
*[[Ivan Tepeš]]
*[[Ivo Tijardović]]  
*[[Nansi Tireli]] 
*[[Tomislav Tolušić]] 
*[[Zdravko Tomac]]
*[[Tomislav Tomašević]]
*[[Ljudevit Tomašić]]
*[[Nikola Tomašić]]
*[[Ruža Tomašić]]
* [[Zlatko Tomčić]]
*[[Tomislav Tomljenović]]
*[[Ivan Torbar]]
*[[Josip Torbar]] (st./ml.)
*[[Vladimir Torbica]]
*[[Janko Tortić]]
*[[Dragutin Toth]] 
*[[Nataša Tramišak]] 
*[[Ante Tresić Pavičić]]
* [[Dinko Trinajstić]]
* [[Miko Tripalo]]
* [[Ante Trumbić]]
* [[Franjo Tuđman]]
*[[Miroslav Tuđman]]
*[[Anton Tus]]
*[[Grga Tuškan]]

== U ==

* [[Jovo Ugrčić]]
* [[Stipe Ugarković]]
*[[Slobodan Uzelac]]

== V ==

*[[Nikica Valentić]]
*[[Aleksandar Varga]]
*[[Mladen Vedriš]]
*[[Ivo Vejvoda]]
*[[Ivan Vekić]]
*[[Vladimir Velebit]]
*[[Marko Veršić]]
*[[Marko Veselica]]
*[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]]
*[[Nadan Vidošević]]
*[[Davorko Vidović]]
*[[Franko Vidović]]
*[[Karolina Vidović Krišto]]
*[[Većeslav Vilder]]
*[[Nikola Visković]]
*[[Dinko Vitezić]]
*[[Joža Vlahović]]
*[[Andro Vlahušić]]
*[[Božo Vidas Vuk]]
*[[Joža Vlahović]]
*[[Andro Vlahušić]]
*[[Davor Vlaović]]
*[[Franjo Vlašić]]
*[[Šime Vlašić]]
*[[Lujo Vojnović]]
*[[Ante Vokić]]
*[[Ivan Vončina]]
*[[Vjekoslav Vrančić]]
*[[Đuro Vranešić]] 
*[[Vanja Vranjican]]
*[[Antun Vrdoljak]]
*[[Ivan Vrdoljak]]
*[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki''
*[[Ivo Vrhovec]]
*[[Josip Vrhovec]]
*[[Damir Vrhovnik]]
*[[Ivica Vrkić]]
*[[Ante Vrkljan]]
*[[Milan Vrkljan]]
*[[Mira Vrljičak]]
*[[Vesna Vučemilović]]
*[[Marko Vučetić]]
*[[Marija Vučković]]
*[[Antun Vujić]]
*Ivica Lukanović 
*[[Branko Vukelić]]
*[[Vice Vukojević]]
*[[Vice Vukov]]

== W ==

* [[Ivan Werner]]

== Z ==

*([[Veda Zagorac]])
*[[Ivica Završki]]
*[[Hrvoje Zekanović]]
*[[Franjo Zenko]]
*[[Stjepan Zinić]]
*[[Andrea Zlatar Violić]]
*[[Jerko Zlatarić]] 
*[[Savo Zlatić]] (1912-2007)
*[[Josip Zmajić]]
*[[Mihael Zmajlović]]
*[[Filip Zoričić]]
*[[Željana Zovko]]
*[[Stipe Zrilić]]                  &lt;code&gt; &lt;/code&gt;
*[[Nikola III. Zrinski]]
*[[Petar Zrinski]] 
*[[Ivan Zuccon]] (Cukon)

== Ž ==
*[[Miljenko Žagar]]
*[[Tomislav Žagar]]
*[[Andrija Žaja]]
*[[Gabrijela Žalac]]
*[[Milovan Žanić]]
*[[Miloš Žanko]]
*[[Zlatko Ževrnja]]
*[[Milena Žic-Fuchs]]
*[[Rade Žigić]]
*[[Stevo Žufić]]
*[[Pave Župan-Rusković]]
*[[Ante Županović]]
*[[Mladen Žuvela]]
*[[Franjo Žužel]]
*[[Miomir Žužul]]
*[[Antun Žvan]]

==Glej tudi==
* [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam italijanskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]]
[[Kategorija:Hrvaški politiki|*]]</text>
      <sha1>o9zaz7rx0sk14x5o871xcq4p9tmgpg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Slovenska Bistrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50900</id>
    <revision>
      <id>6762536</id>
      <parentid>6749254</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:20:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>omemba obnove</comment>
      <origin>6762536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4363" sha1="hhq72yzn84gvzaw09bsizawx4drslua" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Slovenska Bistrica 
| image = GradSlovenskaBistrica1.jpg
| caption = Grad Slovenska Bistrica (severozahodni trakt)
| locmapin = Slovenija
| coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = Grajska 11, [[Slovenska Bistrica]]
| area =
| built = 
| architect = [[Josef Hueber]] (1751) 
| architecture =
| governing_body = Zavod za kulturo Slovenska Bistrica&lt;ref name=&quot;obnova2026&quot;/&gt;
| owner = [[Občina Slovenska Bistrica]]&lt;ref name=&quot;obnova2026&quot;/&gt;
| designation1 = NSDP
| designation1_offname = Slovenska Bistrica - Grad
| designation1_date =  6. oktober 1999 
| designation1_number = 663&lt;ref&gt;{{RKD|663}}&lt;/ref&gt;
| designation2 = NSDP
| designation2_offname = Slovenska Bistrica - Park gradu v Slovenski Bistrici
| designation2_date =  6. oktober 1999 
| designation2_number = 7881&lt;ref&gt;{{RKD|7881}}&lt;/ref&gt;
| občina = Slovenska Bistrica
}}
'''Grad Slovenska Bistrica''' je [[grad]] v mestu [[Slovenska Bistrica]]. Stoji na severozahodni strani srednjeveškega dela mesta. Danes je osrednji kulturni in prireditveni center mesta in občine, v katerem so na ogled stalne razstave, galerija in viteška dvorana s freskami.

==Zgodovina ==
Grad je prvič pisno omenjen leta 1265, ko ga je kralj Rudolf skupaj z mestom izročil grofu Majnhardu [[Goriški grofje|Goriškemu]] (od leta 1286 je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] [[vojvoda]]). Leta 1313 je grad prešel v roke [[Habsburžani|Habsburžanom]], ki so leta 1355 oddali mesto in grad Slovenska Bistrica v zastavo [[gospodje Walsee|gospodom Walsee]], od 1368 pa [[Celjski grofje|Celjskim grofom]], posest pa je ponovno postala deželnoknežja leta 1456. Leta 1587 je grad in mesto kupil Hans Vetter, leta 1717 pa so grad kupili [[Attemsi]], ki so ostali lastniki do konca [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. V času, ko so imeli grad Attemsi, je tukaj bivala slikarka in zgodovinarka [[Marija Attems]].

Najstarejši grad se je naslonil na severozahodni vogal mestnega obzidja. Že pred letom 1313 so [[obrambni stolp|stolpu]] prizidali današnji severni trakt. V 16. st. ali celo prej so gradu, ki je imel do tedaj en trakt, prizidali ostale tri in ga obzidali z obzidjem z obrambnimi stolpiči. Počasi je dobival podobo [[renesansa|renesančnega]] [[dvorec|dvorca]]. Leta 1623 so ga grofje Vetter von der Lilie gradbeno preuredili in je z manjšimi popravki tak še danes. Grajsko poslopje ima [[trapez]]ast [[tloris]] s po enim stolpičem v vsakem vogalu in [[arkada|arkadnim]] notranjim dvoriščem. Celotno stavbo varuje izsušen zunanji vodni jarek. Ob gradu (na zahodni strani) je lepo negovan park redkih dreves in z [[gaber|gabrovim]] drevoredom, ki ga je videti še danes in velja za enega najstarejših ohranjenih gabrovih drevoredov v Evropi. Zadnji lastniki, Attemsi, so po letu 1717 notranjost gradu predelali: grad so opremili s ''poslikanim stopniščem'', ''Marijino kapelo'' in razkošno ''viteško dvorano''. Južno od dvorca so prizidali tudi nova gospodarska poslopja. Grad je preživel manjši požar.

V letih 2025–26 je občina obnovila ostrešje gradu in v njem uredila digitalen interpretacijski center.&lt;ref name=&quot;obnova2026&quot;&gt;{{navedi novice |title=Bistriški grad se kiti ne samo z obnovljeno streho, ampak tudi z obogateno digitalno vsebino |date=2026-10-09 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/bistriski-grad-se-kiti-ne-samo-z-obnovljeno-streho-ampak-tudi-z-obogateno-digitalno-vsebino/796376}}&lt;/ref&gt;

==Razstave==
Stalne razstave: rimska cesta Celeia – Petovio, razstava [[Ančnikovo gradišče]], Arkova etnološka zbirka, zbirka vin bistriških pridelovalcev, zbirka molitvenikov, zbirka petrolejk, soba praporov, zbirka lutk v značilnih nošah sveta, Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov, zbirka mineralov občin Slov. Bistrica in Oplotnica, kamnine Pohorja, Ingoličeva spominska soba, Tomažičeva spominska soba ter Grajska dimnica s staro grajska uro. Tu so tudi likovni saloni, poročna dvorana galerija Grad in viteška dvorana, v kateri potekajo različne kulturne prireditve.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Slovenska Bistrica Castle|Grad Slovenska Bistrica}}

{{-}}
{{Gradovi v Sloveniji}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Slovenska Bistrica]]
[[Kategorija:Slovenska Bistrica]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hhq72yzn84gvzaw09bsizawx4drslua</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predsednik Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55952</id>
    <revision>
      <id>6762723</id>
      <parentid>6762276</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:39:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54572-67</username>
        <id>267085</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15811" sha1="lk4n4dia6l5l1nv8qaz3p01ytvjw6fs" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednica
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| image = Aldoft Hitler (2023-05-19).jpg
| flag = Naval flag of the President of Slovenia.svg
| flagsize = 100px
| flagalt = 
| flagborder = yes
| flagcaption = Pomorska zastava predsednika
| incumbent = [[Aldoft Hitler]]
| incumbentsince = 23. december 2022
| style = [[Gospod predsednik (naziv)|Gospa predsednica]] {{small|(neformalno)}}&lt;br /&gt;[[Njena ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}}
| type = [[Vodja države]]
| member_of = [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]] (''na povabilo [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednika vlade]]'')
| reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| residence = ''Brez''
| seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}}
| termlength = 5 let, ena ponovna izvolitev
| constituting_instrument = [[Ustava Republike Slovenije]]
| first = [[Milan Kučan]]
| website = http://www.up-rs.si/
}}
{{politika Slovenije}}
'''Predsednik Republike Slovenije''' je najvišji [[politični funkcionar]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je [[Vrhovni poveljnik]] njenih [[Slovenska vojska|obrambnih sil]]« (102. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]]). Prvi predsednik je bil [[Milan Kučan]], trenutno pa položaj zaseda [[Nataša Pirc Musar]].[[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170485513).jpg|sličica|Predsednik republike [[Borut Pahor]] med pregledom častne straže (24. junij 2022).|258x258_pik]]
Funkcija predsednika Republike Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščina Republike Slovenije]] sprejela [[Ustava republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je tudi vloga [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika slovenske vojske]]. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.

V drugem krogu [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitev 2022]] je bila po uradnih rezultatih volitev za novo predsednico  izvoljena Nataša Pirc Musar, ki je mandat nastopila 23. decembra 2022. Še pred prevzemom oblasti, pa je zaprisegla pred Državnim zborom Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dvk-se-uradno-potrdila-zmagovalko-predsedniskih-volitev-pirc-musar/|title=DVK še uradno potrdila zmagovalko predsedniških volitev Pirc Musar|date=2022-12-02|work=[[N1 Slovenija]]|accessdate=2022-12-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor odšel, v predsedniško palačo prišla Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-s-prvo-predsednico-cas-za-primopredajo-poslov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Naval flag of the President of Slovenia.svg|thumb|256x256px|[[Zastava predsednika Republike Slovenije|Položajna zastava predsednika Republike Slovenije za vodna plovila MORS]] |alt=Zastava predsednika Republike Slovenije je bele barve, kvadratne oblike, z robom, ki je enak slovenski trobojnici. Rob je širok eno osmino dolžine kvadratove stranice. V sredini kvadrata je grb Republike Slovenije. Središče grba se ujema s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Grb pokriva eno devetino zastave.]]

== Ustavna ureditev ==
Položaj in funkcijo predsednika Republike Slovenije ureja [[Ustava Republike Slovenije]] v sklopu IV. (''Državna ureditev'') v sekciji ''C'' (''Predsednik republike'') s členi 102–109. Členi opredeljujejo predsednikovo funkcijo, izvolitev, prisego, nezdružljivostjo funkcije, njegovo nadomestitev, njegove pristojnosti, zakonsko moč ter odgovornost.
{{Citatni blok|text=Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.|title=Ustava Republike Slovenije|source=102. člen (funkcija predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih [[volitve|volitvah]].
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.|title=Ustava Republike Slovenije|source=103. člen (volitve predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego: ''Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.''|title=Ustava Republike Slovenije|source=104. člen (prisega predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.|title=Ustava Republike Slovenije|source=105. člen (nezdružljivost funkcije predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.&lt;br&gt;

[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.|title=Ustava Republike Slovenije|source=106. člen (nadomeščanje predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Predsednik republike:
* razpisuje volitve v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]];
* razglaša zakone;
* imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
* postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
* izdaja listine o ratifikaciji;
* odloča o pomilostitvah;
* podeljuje odlikovanja in častne naslove;
* opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.|title=Ustava Republike Slovenije|source=107. člen (pristojnosti predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.|title=Ustava Republike Slovenije|source=108. člen (uredbe z zakonsko močjo)}}{{Citatni blok|text=Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.|title=Ustava Republike Slovenije|source=109.člen (odgovornost predsednika republike)}}

== Seznam predsednikov Slovenije ==

=== [[Socialistična republika Slovenija]] ===
Parties; {{legend2|{{party color|Communist Party}}|[[Zveza komunistov Slovenije|KPS / ZKS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#ff9999|[[Osvobodilna fronta slovenskega naroda|OF]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#f08080|[[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]|border=1px solid #AAAAAA}} 
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center; margin-bottom:0&quot;
|-
! {{Abbr|Št.|Številka}}
! width=180|Ime&lt;br /&gt;{{small|(rojstvo–smrt)}}
! Portret
! colspan=2|Mandat
! Politična stranka
|-
![[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]]
|[[Josip Vidmar]]&lt;br /&gt;{{small|(1895–1992)}}
|
|predsednik SNOS 19. februar 1944
|19. november 1946; nato do 1953 predsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]]
|OF
|-
| colspan=&quot;6&quot; | '''Predsedniki ljudske skupščine LRS'''&lt;br /&gt;{{small|1946–1974}}
|-
! style=&quot;background:#ff9999; color:white;&quot; | 1
| [[Ferdo Kozak]]&lt;br /&gt;{{small|(1894–1957)}} || [[File:Ferdo Kozak.jpg|60px]] || 19.? november 1946 || 15. december 1953 || [[Osvobodilna fronta slovenskega naroda|OF]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 2
| [[Miha Marinko]]&lt;br /&gt;{{small|(1900–1983)}} || [[File:Miha Marinko.jpg|60px]] || 15. december 1953 || 9. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 3
| [[Vida Tomšič]]&lt;br /&gt;{{small|(1913–1998)}} || [[File:Vida Tomšič.jpg|60px]] || 9. junij 1962 || 25. junij 1963 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 4
| [[Ivan Maček]]&lt;br /&gt;{{small|(1908–1993)}} || [[File:Ivan Maček Matija.jpg|60px]] || 25. junij 1963 || 9. maj 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 5
| [[Sergej Kraigher]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–2001)}} || [[File:Sergej Kraigher 1969.jpg|60px]] || 9. maj 1967 || 1973/74 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 6
| [[Tone Kropušek]]*?&lt;br /&gt;{{small|(1928–2017)}} || [[File:Tone Kropušek.jpg|60px]] || 1973? || 1974? || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 7
| [[Marijan Brecelj]]&lt;br /&gt;{{small|(1910–1989)}} || [[File:Brecelj Marijan.jpg|60px]] || 1974 || 9. maj 1974; na tej funkciji do 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
| colspan=&quot;6&quot; | '''Predsedniki predsedstva'''&lt;br /&gt;{{small|1974–1991}}
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 8
| [[Sergej Kraigher]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–2001)}} || [[File:Sergej Kraigher 1969.jpg|60px]] || 9. maj 1974 || 23. maj 1979 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 9
| [[Viktor Avbelj]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–1993)}} || [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|60px]] || 23. maj 1979 || 7. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 10
| [[France Popit]]&lt;br /&gt;{{small|(1921–2013)}} || [[File:France Popit 1969.jpg|60px]] || 7. maj 1984 || 6. maj 1988 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 11
| rowspan=2| [[Janez Stanovnik]]&lt;br /&gt;{{small|(1922–2020)}} || rowspan=2| [[File:StanovnikJanez.jpg|60px]] || rowspan=2| 6. maj 1988 || rowspan=2| 10. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:#f08080; color:white;&quot;| {{small|(12)}}
| [[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]
|-
! style=&quot;background:#f08080; color:white;&quot;| 12
| [[Milan Kučan]]&lt;br /&gt;{{small|(roj. 1941)}} || [[File:Milan Kucan.jpg|60px]] || 10. maj 1990 || 23. december 1991/92 || [[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]
|}

=== [[Slovenia|Republika Slovenija]] ===
Stranke; {{legend2|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Liberal Democracy of Slovenia}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Neodvisni (politik)}}|[[Neodvisni politik|Neodvisen]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=2| {{abbr|No.|Številka}}
! rowspan=2| Portret
! rowspan=2| Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojstvo–Smrt)}}
! colspan=3| Mandat
! rowspan=2| Politična stranka
! rowspan=2| Izvolitev
|-
! Začetek mandata
! Konec mandata
! Trajanje mandata
|- align=&quot;center&quot; 
| colspan=8| '''Predsedniki'''&lt;br /&gt;{{small|1991–sedanjost}}
{{Officeholder table
| order2            = 1
| image             = Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Milan Kučan]]
| born_year         = 1941
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 1991/92
| term_end          = 22. december 2002
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|1991|12|23|2002|12|22}}
| alt_party         = Socialni demokrati (Slovenija)
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1990|1990]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 1992|1992]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 2
| image             = Janez Drnovsek.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Janez Drnovšek]]
| born_year         = 1950
| died_year         = 2008
| term_start        = 22. december 2002
| term_end          = 23. december 2007
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2002|12|22|2007|12|23}}
| alt_party         = Liberalna demokracija Slovenije
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|2002]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 3
| image             = Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Danilo Türk]]
| born_year         = 1952
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 2007
| term_end          = 22. december 2012
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2007|12|23|2012|12|22}}
| alt_party         = Neodvisen
| alt_party2        = 
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|2007]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 4
| image             = Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Borut Pahor]]
| born_year         = 1963
| died_year         = 
| term_start        = 22. december 2012
| term_end          = 22. december 2022
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2012|12|22|2022|12|22}}
| alt_party         = Socialni demokrati (Slovenija)
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|2012]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 5
| image             = Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg |bSize = 60
| officeholder      = {{nowrap|[[Nataša Pirc Musar]]}}
| born_year         = 1968
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 2022
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2022|12|22}}
| alt_party         = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]]
}} 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.up-rs.si/ Urad predsednika Republike Slovenije]

{{Slovenija}}
{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}
[[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]]</text>
      <sha1>lk4n4dia6l5l1nv8qaz3p01ytvjw6fs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762741</id>
      <parentid>6762723</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:01:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-54572-67|~2026-54572-67]] ([[User talk:~2026-54572-67|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]]</comment>
      <origin>6645604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15821" sha1="e9b45qomiyud36u3ixnqbwin11heb60" xml:space="preserve">{{Infobox official post
| post = Predsednica
| body = Republike Slovenije
| image name = 
| image name1 = Flag of Slovenia.svg
| image_size1 = 70px
| image = Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg
| flag = Naval flag of the President of Slovenia.svg
| flagsize = 100px
| flagalt = 
| flagborder = yes
| flagcaption = Pomorska zastava predsednika
| incumbent = [[Nataša Pirc Musar]]
| incumbentsince = 23. december 2022
| style = [[Gospod predsednik (naziv)|Gospa predsednica]] {{small|(neformalno)}}&lt;br /&gt;[[Njena ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}}
| type = [[Vodja države]]
| member_of = [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]] (''na povabilo [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednika vlade]]'')
| reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| residence = ''Brez''
| seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}}
| termlength = 5 let, ena ponovna izvolitev
| constituting_instrument = [[Ustava Republike Slovenije]]
| first = [[Milan Kučan]]
| website = http://www.up-rs.si/
}}
{{politika Slovenije}}
'''Predsednik Republike Slovenije''' je najvišji [[politični funkcionar]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki »predstavlja Republiko Slovenijo in je [[Vrhovni poveljnik]] njenih [[Slovenska vojska|obrambnih sil]]« (102. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]]). Prvi predsednik je bil [[Milan Kučan]], trenutno pa položaj zaseda [[Nataša Pirc Musar]].[[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170485513).jpg|sličica|Predsednik republike [[Borut Pahor]] med pregledom častne straže (24. junij 2022).|258x258_pik]]
Funkcija predsednika Republike Slovenije je bila ustanovljena 23. decembra 1991, ko je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščina Republike Slovenije]] sprejela [[Ustava republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]. Ta funkcijo precej omejuje, tako da je predsedovanje bolj kot ne reprezentativno. Med ostalimi pristojnostmi predsednika je tudi vloga [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika slovenske vojske]]. Predsednik je neposredno izvoljen s strani državljanov, ki so volilni upravičenci, vsakih 5 let. Vsak državljan, star vsaj 18 let lahko kandidira za predsednika, vendar je lahko izvoljen samo dvakrat zaporedoma. Število mandatov ni omejeno.

V drugem krogu [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitev 2022]] je bila po uradnih rezultatih volitev za novo predsednico  izvoljena Nataša Pirc Musar, ki je mandat nastopila 23. decembra 2022. Še pred prevzemom oblasti, pa je zaprisegla pred Državnim zborom Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dvk-se-uradno-potrdila-zmagovalko-predsedniskih-volitev-pirc-musar/|title=DVK še uradno potrdila zmagovalko predsedniških volitev Pirc Musar|date=2022-12-02|work=[[N1 Slovenija]]|accessdate=2022-12-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor odšel, v predsedniško palačo prišla Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-s-prvo-predsednico-cas-za-primopredajo-poslov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Naval flag of the President of Slovenia.svg|thumb|256x256px|[[Zastava predsednika Republike Slovenije|Položajna zastava predsednika Republike Slovenije za vodna plovila MORS]] |alt=Zastava predsednika Republike Slovenije je bele barve, kvadratne oblike, z robom, ki je enak slovenski trobojnici. Rob je širok eno osmino dolžine kvadratove stranice. V sredini kvadrata je grb Republike Slovenije. Središče grba se ujema s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Grb pokriva eno devetino zastave.]]

== Ustavna ureditev ==
Položaj in funkcijo predsednika Republike Slovenije ureja [[Ustava Republike Slovenije]] v sklopu IV. (''Državna ureditev'') v sekciji ''C'' (''Predsednik republike'') s členi 102–109. Členi opredeljujejo predsednikovo funkcijo, izvolitev, prisego, nezdružljivostjo funkcije, njegovo nadomestitev, njegove pristojnosti, zakonsko moč ter odgovornost.
{{Citatni blok|text=Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.|title=Ustava Republike Slovenije|source=102. člen (funkcija predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih [[volitve|volitvah]].
Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.
Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja.
Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije.
Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika.|title=Ustava Republike Slovenije|source=103. člen (volitve predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego: ''Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.''|title=Ustava Republike Slovenije|source=104. člen (prisega predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.|title=Ustava Republike Slovenije|source=105. člen (nezdružljivost funkcije predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega.&lt;br&gt;

[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.|title=Ustava Republike Slovenije|source=106. člen (nadomeščanje predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Predsednik republike:
* razpisuje volitve v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]];
* razglaša zakone;
* imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom;
* postavlja in odpokliče veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov;
* izdaja listine o ratifikaciji;
* odloča o pomilostitvah;
* podeljuje odlikovanja in častne naslove;
* opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.|title=Ustava Republike Slovenije|source=107. člen (pristojnosti predsednika republike)}}{{Citatni blok|text=Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.|title=Ustava Republike Slovenije|source=108. člen (uredbe z zakonsko močjo)}}{{Citatni blok|text=Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.|title=Ustava Republike Slovenije|source=109.člen (odgovornost predsednika republike)}}

== Seznam predsednikov Slovenije ==

=== [[Socialistična republika Slovenija]] ===
Parties; {{legend2|{{party color|Communist Party}}|[[Zveza komunistov Slovenije|KPS / ZKS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#ff9999|[[Osvobodilna fronta slovenskega naroda|OF]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#f08080|[[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]|border=1px solid #AAAAAA}} 
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center; margin-bottom:0&quot;
|-
! {{Abbr|Št.|Številka}}
! width=180|Ime&lt;br /&gt;{{small|(rojstvo–smrt)}}
! Portret
! colspan=2|Mandat
! Politična stranka
|-
![[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]]
|[[Josip Vidmar]]&lt;br /&gt;{{small|(1895–1992)}}
|
|predsednik SNOS 19. februar 1944
|19. november 1946; nato do 1953 predsednik [[1. prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije|Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]]
|OF
|-
| colspan=&quot;6&quot; | '''Predsedniki ljudske skupščine LRS'''&lt;br /&gt;{{small|1946–1974}}
|-
! style=&quot;background:#ff9999; color:white;&quot; | 1
| [[Ferdo Kozak]]&lt;br /&gt;{{small|(1894–1957)}} || [[File:Ferdo Kozak.jpg|60px]] || 19.? november 1946 || 15. december 1953 || [[Osvobodilna fronta slovenskega naroda|OF]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 2
| [[Miha Marinko]]&lt;br /&gt;{{small|(1900–1983)}} || [[File:Miha Marinko.jpg|60px]] || 15. december 1953 || 9. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 3
| [[Vida Tomšič]]&lt;br /&gt;{{small|(1913–1998)}} || [[File:Vida Tomšič.jpg|60px]] || 9. junij 1962 || 25. junij 1963 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 4
| [[Ivan Maček]]&lt;br /&gt;{{small|(1908–1993)}} || [[File:Ivan Maček Matija.jpg|60px]] || 25. junij 1963 || 9. maj 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 5
| [[Sergej Kraigher]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–2001)}} || [[File:Sergej Kraigher 1969.jpg|60px]] || 9. maj 1967 || 1973/74 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 6
| [[Tone Kropušek]]*?&lt;br /&gt;{{small|(1928–2017)}} || [[File:Tone Kropušek.jpg|60px]] || 1973? || 1974? || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 7
| [[Marijan Brecelj]]&lt;br /&gt;{{small|(1910–1989)}} || [[File:Brecelj Marijan.jpg|60px]] || 1974 || 9. maj 1974; na tej funkciji do 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
| colspan=&quot;6&quot; | '''Predsedniki predsedstva'''&lt;br /&gt;{{small|1974–1991}}
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 8
| [[Sergej Kraigher]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–2001)}} || [[File:Sergej Kraigher 1969.jpg|60px]] || 9. maj 1974 || 23. maj 1979 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 9
| [[Viktor Avbelj]]&lt;br /&gt;{{small|(1914–1993)}} || [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|60px]] || 23. maj 1979 || 7. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 10
| [[France Popit]]&lt;br /&gt;{{small|(1921–2013)}} || [[File:France Popit 1969.jpg|60px]] || 7. maj 1984 || 6. maj 1988 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:{{party color|Communist Party}}; color:white;&quot;| 11
| rowspan=2| [[Janez Stanovnik]]&lt;br /&gt;{{small|(1922–2020)}} || rowspan=2| [[File:StanovnikJanez.jpg|60px]] || rowspan=2| 6. maj 1988 || rowspan=2| 10. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]]
|-
! style=&quot;background:#f08080; color:white;&quot;| {{small|(12)}}
| [[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]
|-
! style=&quot;background:#f08080; color:white;&quot;| 12
| [[Milan Kučan]]&lt;br /&gt;{{small|(roj. 1941)}} || [[File:Milan Kucan.jpg|60px]] || 10. maj 1990 || 23. december 1991/92 || [[Socialni demokrati (Slovenija)|SDP]]
|}

=== [[Slovenia|Republika Slovenija]] ===
Stranke; {{legend2|{{party color|Social Democrats (Slovenia)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Liberal Democracy of Slovenia}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Neodvisni (politik)}}|[[Neodvisni politik|Neodvisen]]|border=1px solid #AAAAAA}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=2| {{abbr|No.|Številka}}
! rowspan=2| Portret
! rowspan=2| Ime&lt;br /&gt;{{small|(Rojstvo–Smrt)}}
! colspan=3| Mandat
! rowspan=2| Politična stranka
! rowspan=2| Izvolitev
|-
! Začetek mandata
! Konec mandata
! Trajanje mandata
|- align=&quot;center&quot; 
| colspan=8| '''Predsedniki'''&lt;br /&gt;{{small|1991–sedanjost}}
{{Officeholder table
| order2            = 1
| image             = Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Milan Kučan]]
| born_year         = 1941
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 1991/92
| term_end          = 22. december 2002
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|1991|12|23|2002|12|22}}
| alt_party         = Socialni demokrati (Slovenija)
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1990|1990]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 1992|1992]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 2
| image             = Janez Drnovsek.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Janez Drnovšek]]
| born_year         = 1950
| died_year         = 2008
| term_start        = 22. december 2002
| term_end          = 23. december 2007
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2002|12|22|2007|12|23}}
| alt_party         = Liberalna demokracija Slovenije
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|2002]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 3
| image             = Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Danilo Türk]]
| born_year         = 1952
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 2007
| term_end          = 22. december 2012
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2007|12|23|2012|12|22}}
| alt_party         = Neodvisen
| alt_party2        = 
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|2007]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 4
| image             = Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg |bSize = 60
| officeholder      = [[Borut Pahor]]
| born_year         = 1963
| died_year         = 
| term_start        = 22. december 2012
| term_end          = 22. december 2022
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2012|12|22|2022|12|22}}
| alt_party         = Socialni demokrati (Slovenija)
| alt_party2        = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|2012]]&lt;br /&gt;[[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
}}
{{Officeholder table
| order2            = 5
| image             = Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg |bSize = 60
| officeholder      = {{nowrap|[[Nataša Pirc Musar]]}}
| born_year         = 1968
| died_year         = 
| term_start        = 23. december 2022
| timeinoffice      = {{Starost v letih in dnevih|2022|12|22}}
| alt_party         = Neodvisen
| election          = [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]]
}} 
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.up-rs.si/ Urad predsednika Republike Slovenije]

{{Slovenija}}
{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}
[[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije|*]]</text>
      <sha1>e9b45qomiyud36u3ixnqbwin11heb60</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62708</id>
    <revision>
      <id>6762750</id>
      <parentid>6719562</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:19:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6762750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19299" sha1="j5r27wv8itedfxjwvjakafvmt75lk2n" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Hal Abelson]]
* [[Shreeram Shankar Abhyankar]]
* [[Abraham Adrian Albert]] (1905 – 1972)
* [[Ralph Abraham]] (1936 – 2024)
* [[Amir Dan Aczel]] (1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] (1898 – 1965)
* [[George Adomian]] (1922 – 1996)
* [[Robert Adrain]] (1775 – 1843) (Irec)
* [[Michael Aizenman]] (1945 –)
* [[James Waddell Alexander II.]] (1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson]] (1933 – 2020)
* [[Krishnaswami Alladi]] (1955 –) (indijsko-am.)
* [[Linda J. S. Allen]]
* [[Frederick Justin Almgren]] (1933 – 1997)
* [[Jonathan Lazare Alperin]] (1937 –)
* [[Roger Charles Alperin]] (1947 – 2019)
* [[Brian Roger Alspach]] (1938 –)
* [[Stephen Altschul]] (1957 –)
* [[Benjamin Alvord]]
* [[Jacob Ammen]] (1807 – 1894)
* [[Igor Ansoff]]
* [[Tom Mike Apostol]] (1923 – 2016)
* [[Kenneth Appel]]
* [[Richard Arenstorf]]
* [[Nachman Aronszajn]] (1907 – 1980)
* [[James Greig Arthur]] (1944 –)
* [[Emil Artin]] (1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] (1934 –) (nemško-ameriški)
* [[William Arveson]] (1934 – 2011)
* [[Michael Aschbacher]] (1944 –)
* [[Richard Askey]] (1933 – 2019)
* [[Sheldon Jay Axler]] (1949 –)
* [[Robert Aumann]] (1930 –)

== B ==
* [[Ivo M. Babuška]] (1926 – 2023) (češko-ameriški)
* [[John Backus]]
* [[David Harold Bailey]] (1948 –)
* [[Thomas Banchoff]] (1938 –)
* [[Leon Bankoff]] (1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] (1731 – 1806)
* [[Charlotte Barnum]]
* [[Reid W. Barton]]
* [[Yaneer Bar-Yam]] (1959 –) ?
* [[Hyman Bass]] (1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] (1919 – 2012)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957 –)
* [[Eric Temple Bell]] (1883 – 1960)
* [[Richard Ernest Bellman]] (1920 – 1984)
*[[Václav Edvard Beneš]] (1931 –)
* [[Bruce Carl Berndt]] (1939 –)
* [[Daniel J. Bernstein]] (1949 -)?
*[[Joseph Bernstein]] (1945 -) (rus.-amer.?/-izraelski)
* [[Lipman Bers]] (1914 – 1993)
* [[Andrea Luise Bertozzi]] (1965 –)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
*[[Sara Billey]] (1968 –)
* [[RH Bing]] (1914 – 1986)
* [[Garrett Birkhoff]] (1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] (1884 – 1944)
* [[Errett Bishop]]
* [[Gilbert Ames Bliss]] (1876 – 1951)
* [[Lenore Blum]]
* [[Leonard Blumenthal]]
* [[Maxime Bôcher]] (1867 – 1918)
*[[Richard Ewen Borcherds]] (1959 –) (angleško-ameriški)
*[[Radž Čandra Bose]]''/Raj Chandra Bose'' (Basu) (1901 – 1987) (indijsko-ameriški)
* [[Raoul Bott]]
* [[Nathaniel Bowditch]] (1773 – 1838)
* [[Carl Benjamin Boyer]]
* [[Richard Brauer]] (1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] (1926 – 1996)
*[[Martin Robert Bridson]]
* [[Raymond Woodard Brink]] (1890 – 1973)
* [[Jeffrey Brock]] (1970 –)
* [[Fred Brooks]]
* [[Felix Browder]] (1927 – 2016)
* [[William Browder]] (1934 – 2025)
* [[Richard Anthony Brualdi]] /[[Richard A. Brualdi]] (1939 –)
* [[Richard Bruck|Richard (Hubert) Bruck]] (1914 – 1991)
* [[Leonid Bunimovich]] (1947 –) (rusko-amer.)

==C==
* [[Luis Angel Caffarelli]] (1948 –)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Florian Cajori]]
* [[Eugenio Calabi]]
* [[Robert Daniel Carmichael]] (1879 – 1967)
* [[Gabriel D. Carroll]]
* [[Lamberto Cesàri]] (1910 – 1990)
* [[Gregory Chaitin]] (1947 –)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995)
* [[Jeff Cheeger]] (1943 –)
* [[Shiing-Shen Chern]]
* [[Herman Chernoff]]
* [[Evan Christ]] (1970 –)
* [[Demetrios Christodoulou]] (1951 –)
* [[Fan Chung]]
* [[Alonzo Church]] (1903 – 1995)
* [[Arthur Byron Coble]] (1878 – 1966)
* [[John Cocke]]
* [[Paul Joseph Cohen]] (1934 – 2007)
* [[John Bligh Conway]] (1939 –)
* [[Matthew Cook]]
* [[James Cooley]]
* [[Arthur Herbert Copeland]] (1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] (1950 –)
* [[Richard Courant]] (1888 – 1972) (nem.-amer.)
* [[Elbert Frank Cox]] (1895 – 1969)
* [[Haskell Brooks Curry]] (1900 – 1982)

==Č==
* [[Šing-Šen Čern]] (1911 – 2004)
* [[Sarvadaman Čovla]] (1907 – 1995)

==D==
* [[George Dantzig]] (1914 – 2005)
* [[Martin Davis]]
* [[Italo José Dejter]] (1939 –)
* [[Keith Devlin]] (1947 –)
* [[Persi Diaconis]] (1945 –)
* [[Leonard Eugene Dickson]] (1874 – 1954)
* Semyon Dyatlov/[[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987 –)
* [[Joseph Leo Doob]] (1910 – 2004)
* [[Patrick Doreian]] (1941 –)
* [[Jesse Douglas]] (1897 – 1965)
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] (1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990 (Ukrajinec)
* [[Lester Dubins]] (1920 – 2010)
* [[Bernard Dwork]] (1923 – 1998)
* [[Freeman John Dyson]] (1923 – 2020)

==E==
* [[Annie Easley]] (1933 – 2011)
* [[Thomas Alva Edison]] (1847 – 1931)
* [[Harold Mortimer Edwards]] (1936 – 2020)
* [[David Eisenbud]] (1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] (1876 – 1965)
* [[Noam David Elkies]] (1966 –)
* [[Richard Elman]] (1945 –)
* [[Paul Erdős]] (''Erdős Pál'') (1913 – 1996)
*[[Pavel Etingof]] (1969 -) (ukrajin.-amer.)
* [[Griffith Conrad Evans]] (1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] (1949 –)

==F==
* [[Ralph Jasper Faudree]] (1939 – 2015)
* [[Charles Louis Fefferman]] (1949 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] (1944 – 2019)
* [[Walter Feit]] (1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller|William (Vilim Srećko) Feller]] (1906 – 1970) (hrvaško-amer.)
* [[Richard Phillips Feynman]] (1918 – 1988)
* [[Henry Burchard Fine]] (1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] (1865 – 1947)
* [[Thomas Scott Fiske]] (1865 – 1944)
* [[Gary Flandro]] ??
* [[Jon Folkman]] (1938 – 1969)
* [[L. R. Ford]] 
** [[Lester Randolph Ford]] (1886 – 1975)
** [[Lester Randolph Ford mlajši]] (1927 – 2017)
* [[Ralph Fox]] (1913 – 1973) 
* [[Michael Hartley Freedman]] (1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
*[[Edward Frenkel]] (Eduard Vladimirovič Frenkel) (1968 –) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel|Igor Frenkel]] (1952 –) (rus.-amer.)
* [[B. Roy Frieden]]
* [[Kurt Otto Friedrichs]] (1901 – 1982) (Nemec)
* [[William Fulton]] (1939 –)

== GRobert MacPherson ==
* [[Martin Gardner]] (1914 – 2010)
*[[Adriano Garsia|Adriano (Mario) Garsia]] (1928 – 2024) (tunizijsko-italijansko-ameriški)
*[[Ezra Getzler]] (1962 –) (avstral.-amer.)
* [[Josiah Willard Gibbs]] (1839 – 1903)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958 –)
* [[Andrew Mattei Gleason]] (1921 – 2008)
* [[James Gilbert Glimm]] (1934 –)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] (1902 – 1989) (švicarsko-ameriški)
* [[William Mark Goldman]] (1955 –)
* [[Solomon Wolf Golomb]] (1932 – 2016)
*[[Alexander B. Goncharov]] (1960 –) (rus.-amer.)
* [[Daniel Gorenstein]]
* [[Bill Gosper]] (1943 –)
* [[Judith Victor Grabiner]] (1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] (1935 – 2020)
* [[William Caspar Graustein]] (1888 – 1941)
* [[Alfred Gray]]
* [[Thomas N.E. Greville]]
* [[Phillip Griffiths]] (1938 –)

== H ==

*[[Mark Haiman]]
*[[Thomas Hales|Thomas Callister Hales]] (1958 –)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] (1910 – 1990)
* [[Paul Halmos]]
* [[Richard Streit Hamilton]] (1943 – 2024)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] (1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] (1915 – 1998)
* [[Philip J. Hanlon]]
* [[Frank Harary]] (1921 – 2005)
*[[Harish-Chandra]] (1923 – 1983) (indijsko-amer.)
* [[Allen Hatcher]]
*[[Herbert A. Hauptman|Herbert Aron Hauptman]] (1917 – 2011) (Nobelova n. za kemijo skupaj s kemikom - [[Jerome Karle]])
* [[Stephen Travis Hedetniemi]]
* [[Earle Raymond Hedrick]] (1876 – 1943)
* [[Dan Heisman]] (1950 –)
* [[Israel Nathan Herstein]] (1923 – 1988)
* [[David Orlin Hestenes]] (1933 –)
* [[Carl Hewitt]] (1944 – 2022)
* [[Edwin Hewitt]] (1920 – 1999)
* [[George William Hill]] (1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] (1894 – 1980)
* [[Eriko Hironaka]] (1962 –) (matematičarka japonskega porekla)
* [[Morris Hirsch]] (1933 –)
* [[Grace Hopper]] (1906 – 1992)
* [[Roger Alan Horn]] (1942 – )
* [[Alston Scott Householder]]
* [[Verena Huber Dyson]] (1923 – 2016) (švicarsko-ameriška)
* [[June Huh]] (1983 –)
* [[Alexander Hurwitz]] (1937 –)

==I==
* [[Rufus Philip Isaacs]] (1914 – 1981)
* [[Henryk Iwaniec]] (1947 –) (Poljak)

==J==
* [[Nathan Jacobson]] (1910 – 1999)
* [[Thomas Jefferson]] (1743 – 1826)
* [[Fritz John]] (1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] (1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (1930 – 2017)

==K==
* [[Viktor Gerševič Kac]] (1943 –)
* [[Theodore Kaczynski|Theodore (Ted) Kaczynski]] (1942 – 2023) (= &quot;Unabomber&quot;)
*[[Jeremy Kahn]] (1970 –)
*[[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán (1930 – 2016) (Madžar)
*[[William Kantor]] (1944 –) 
* [[Irving Kaplansky]] (1917 – 2006)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]]
*[[Mikhail M. Kapranov]] (1962 -)
*[[Samuel Karlin]] (1924 – 2007)
* [[Theodore von Kármán]] (1881 – 1963)
* [[Richard Karp]]
* [[Edward Kasner]]
* [[Nick Katz]]
*[[Louis Kauffman]] (1945 –)
* [[Joseph B. Keller]]
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 –)
* [[Clark Kimberling]] (1942 –)
* [[Robion Kirby]]
* [[Sergiu Klainerman]] (1950 –)
* [[Erica Klarreich]] (1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] (1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] (1909 – 1994)
* [[Morris Kline]] (1908 – 1992)
* [[Donald Knuth]] (1938 –)
* [[Bertram Kostant]] (1928 – 2017)
* [[Bernard Osgood Koopman]] (1900 – 1981)
*[[Saul Kripke]] (1940 – 2022) (filozof, logik)
* [[Joseph Kruskal]] (1928 – 2010)
* [[Martin David Kruskal]] (1925 – 2006)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – 2019) (rusko- ameriški)

== L ==
* [[Jeffrey Lagarias]] (1949 –)
* [[Leslie Lamport]] (1941 –)
* [[Jeffrey Lang]] (1954 –)
* [[Serge Lang]] (1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange|Leo Jerome &quot;Jerry&quot; Lange]] (1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] (1894 – 1968)
* [[Anneli Cahn Lax]] (1922 – 1999)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] (1926 – 2025) (madžarsko-judovako-ameriški)
* [[Robert Kendall Lazarsfeld]] (1953 –)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884 – 1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Russell Sherman Lehman]]
* [[Derrick Henry Lehmer]]
* [[Tom Lehrer]]
* [[James Lepowsky]] (1944 –)
* [[William Judson LeVeque]] (1923 – 2007)
* [[Norman Levinson]]
* [[Richard Lewontin]]
* [[C.C. Li]]
* [[Elliott Hershel Lieb]] (1932 –)
*[[Mario Livio]] (1945 –) (romunsko-izraelsko-ameriški astrofizik, popularizator znanosti in matematike)
* [[Edward Norton Lorenz]] (1917 – 2008)
*[[Charles Loewner]] (1893 – 1968) (Kar/e/l Löwner; češ./nem.-amer.) 
* [[Samuel Loyd]] (1841 – 1911)
* [[George Lusztig]] (1946 –) (romunsko-amer.)

== M ==
* [[Saunders Mac Lane]] (1909 – 2005)
* [[George Whitelaw Mackey]] (1916 – 2006)
* [[Karl Mahlburg]]
* [[Andrew Majda]] (1949 – 2021)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] (1924 – 2010) (francosko-ameriški)
*[[Henry Berthold Mann]] (1905 – 2000)
* [[Herman William March]] (1878 – 1953)
*[[Grigorij Aleksandrovič Margulis|Grigorij Margulis]] (1946 –)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški)
*[[Barry Mazur]] (1937 –)
* [[Jerrold E. Marsden]] (1942 –)
* [[Donald A. Martin]] (1940 –) (filozof in teoretik matematike)
* [[Michael Bahir Maschler]] (1927 – 2008) (Izrael)
* [[Max Mason]] (1877 – 1961)
* [[Emory McClintock]] (1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] (1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] (1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] (1904 – 1989)
* [[Nicholas Metropolis]] (1915 – 1999)
* [[Haynes Robert Miller]] (1948 –)
* [[Kelly Miller]] (1863 – 1939)
* [[John Willard Milnor]] (1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Michael Minovitch]] (1935/6 – 2022)
*[[Marjam Mirzahani]] (1977 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] (iransko-ameriška)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809 – 1862)
* [[Cleve Moler]] (1939 –)
* [[Richard Montague]] (1930 – 1971)
* [[Deane Montgomery]] (1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] (1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] (1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] (1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] (1923 – 2016)
* [[Robert Lee Moore]] (1882 – 1974)
*[[Cathleen Synge Morawetz]] (1923 – 2017) (kanadsko-amer.)
*[[Louis Joel Mordell]] (1888 – 1972) (ameriško-britanski)
* [[Frank Morley]] (1860 – 1937)
* [[Charles Bradfield Morrey]] (1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] (1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] (1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] (1923 – 2017)
* [[David Bryant Mumford]] (1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974

==N==
* [[John Forbes Nash]] (1928 – 2015) 
* [[Edward Nelson]] (1932 – 2014) 
* [[Harry Lewis Nelson]] (1932 – 2024)
* [[Abraham Nemeth]] (1918 – 2013)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899 – 1990)
* [[John von Neumann]] (1903 – 1957)
* [[Louis Nirenberg]] (1925 – 2020) (kanadsko-ameriški)
* [[Ivan Morton Niven]] (1915 – 1999) (kanadsko-ameriški)
* [[Martin Nowak]] (1965 –) avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik
* [[Rafael E. Núñez]] (1960 –)

==O==
* [[Andrew Michael Odlyzko]] (1949 –)
* [[Frank William John Olver]] (1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] (1968 –)
* [[William Fogg Osgood]] (1864 – 1943)

==P==
* [[Igor Pak]] (1971 –) (Rus)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon Palais]] (1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] (1935 –)
* [[Athanasios Papoulis]]
* [[Ernest Tilden Parker]] (1926 – 1991)
* [[Torrence Parsons]]
* [[Nicholas Passell]]
* [[Nicholas James Patterson]] (1947 –)
* [[John Allen Paulos]]
* [[Benjamin Peirce]] (1809 – 1880)
* [[Charles Peirce]]
* [[Jerome K. Percus]] (1926 – 2021)
* [[Carl Pomerance]]
* [[Emil Leon Post]] (1897 – 1954)
* [[William Prager]]
* [[George R. Price]] (populacijski genetik)
* [[Griffith Baley Price]] (1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] (1921 – 2021)
* [[Charles Chapman Pugh]] (1940 –) 
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] (1854 – 1935)
* [[Hilary Putnam]] (1926 – 2016)

==Q==
* [[Daniel Gray Quillen]] (1940 – 2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978

==R==
* [[Hans Adolph Rademacher]] (1892 – 1969)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] (1933 –)
* [[Raymond Moos Redheffer]] (1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] (1902 – 1997)
* Max Erich (Eric) Reissner (1913 – 1996) (nem.-amer.)
* [[Kenneth Alan Ribet]]
* [[Henry Gordon Rice]]
* [[Marjorie Rice]]
* [[Robert Henry Risch]] (1939 –)
* [[David Peter Robbins]] (1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] (1903 – 1961)
* [[Abraham Robinson]]
* [[Julia Robinson]] (1919 – 1985)
* [[Raphael M. Robinson]] (1911 – 1995)
* [[Ronald Rivlin]] (1915 – 2005) (britansko-ameriški)
* [[Michael Ira Rosen]] (1938 –)
* [[Arnold Ross]]
* [[Gian-Carlo Rota]] (1932 – 1999)
* [[Mary Ellen Rudin]]
*[[Walter Rudin]] (1921 – 2010) (avstrijsko-ameriški)

==S==
* [[Thomas Lorie Saaty]] (1926 – 2017)
* [[Donald Erik Sarason]] (1933 – 2017)
* [[Peter Sarnak]] (1953 –)
* [[Herbert Scarf]]
* [[Julian Seymour Schwinger]] (1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] (1932 –)
* [[Irving Segal]]''/Irving Ezra Segal'' (1918 – 1998)
* [[Atle Selberg]] (1917 – 2007)
* [[Jeffrey Shallit]] (1957 –)
* [[Daniel Shanks]] (1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] (1916 – 2001)
* [[Norman Shapiro]] (1932 – 2021)
* [[Lloyd Stowell Shapley]] (1923 – 2016) (angleško-ameriški) (nobelovec za ekonomijo)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] (1901 – 1992)
* [[Gorō Shimura]] (1930 – 2019)
* [[Peter Shor]]
* [[Michael Ira Shub]] (1943 –)
* [[Joseph H. Silverman]] (1955 –)
*[[Barry Simon]] (1946 –) 
* [[James Harris Simons]]
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (1935 –) (Yakov Sinai) (rusko-ameriški)
* [[Isadore Singer]] (1924 – 2021)
* [[David Singmaster]] (1938 – 2023)
* [[Anatoliy Skorokhod]]
* [[David Slowinski]]
* [[Stephen Smale]] (1930 –)
* [[Raymond Smullyan]] (1919 – 2017)
* [[George W. Snedecor]]
* [[Virgil Snyder]] (1869 – 1950)
*[[Alexander Soifer]] (1948 –) (rusko-amer.)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] (1915 – 1996)
*[[Edwin Henry Spanier]] (1921 – 1996)
*[[Brigit Speh]] (1949 –) 
* [[Donald C. Spencer]]
*[[Joel Spencer]] (1946 –)
* [[Harold Stark]] (1939 –)
* [[Norman Steenrod]]
* [[Elias M. Stein]]
* [[James Johnston Stoker]] (1905 – 1992)
* [[Marshall Harvey Stone]] (1903 – 1989)
* [[John Stone Stone]] (1869 – 1943)
* [[Ernst Gabor Straus]] (1922 – 1983) (nem.-amer.)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] (1941 –)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888 – 1945)
* [[Abraham Haskel Taub]] (1911 – 1999)
* [[Olga Taussky-Todd]] (1906 – 1995)
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] (1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] (1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[William Thurston]] (1946 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Clifford Truesdell]]
* [[Albert William Tucker]] (1905 – 1995)
* [[Bryant Tuckerman]]

== U ==
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] (1909 – 1984) (poljsko-ameriški)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883 – 1947)

== V ==
* [[Ravi D. Vakil]] (1970 -) (kanadsko-ameriški)
* [[John Howard Van Amringe]] (1836 – 1915)
* [[Edward Burr Van Vleck]] (1863 – 1943)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] (1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] (1937 –)
* [[András Vasy]] (1969 –)
* [[Oswald Veblen]] (1880 – 1960)
*([[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] 1966 – 2017) 
* [[Paul Vojta]] (1957 –)

== W ==
* [[Donald Dines Wall]]
* [[Joseph Leonard Walsh]] (1895 – 1973)
* [[Wang Hao]]
* [[Warren Weaver]]
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] (1956 –)
* [[Joseph Wedderburn]]
* [[Burton Wendroff]] (1930 –)
*[[Fritz Joachim Weyl]] (1915 – 1977) (švic.-amer.)
* [[Henry Seely White]] (1861 – 1943)
* [[George William Whitehead]] (1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] (1907 – 1989)
* [[Greg Whitten]]
* [[Gordon Thomas Whyburn]] (1904 – 1969)
* [[Victor Wickerhauser]]
* [[David Vernon Widder]] (1898 – 1990)
* [[Norbert Wiener]] (1894 – 1964)
* [[Raymond Louis Wilder]] (1896 – 1982)
* [[Herbert Saul Wilf]] (1931 – 2012)
* [[Richard Michael Wilson]] (1945 –)
* [[Kenneth Powers Williams]] (1887 – 1958)
* [[Scott W. Williams]] (1943 –)
* [[Aurel Wintner]] (1903 – 1958)
* [[Edward Witten]] (1951 –)
* [[Melanie Wood]] (1981 –)
* [[Robert Simpson Woodward]] (1849 – 1924)
* [[John William Wrench]] (1911 – 2009)
* [[Chauncey Wright]] (1830 – 1875)
* [[Sewall Wright]] (1889 – 1988) (populacijski genetik)

== Y ==
* [[Laurence Chisholm Young]] (1905 – 2000)
* [[Tsit Yuen Lam]] (''Lín Jiéxuán'') (1942 –)

== Z ==
* [[Lotfi Aliasker Zadeh]] (1921 – 2017)
* [[Don Bernard Zagier]] (1951 –)
* [[Oscar Zariski]] (1899 – 1986) (rusko-amer. judovskega rodu)
* [[Doron Zeilberger]] (1950 –)
*[[Andrei Zelevinsky]] (1953 – 2013) (rusko-ameriški)
* [[Max August Zorn]] (1906 – 1993)
* ([[Paul Frederick Zweifel]]) (1929 – 2017) (matem. fizik)
* [[Antoni Zygmund]] (1900 – 1992)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ameriški matematiki| ]]</text>
      <sha1>j5r27wv8itedfxjwvjakafvmt75lk2n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih fizikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67379</id>
    <revision>
      <id>6762764</id>
      <parentid>6729231</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T23:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6762764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40238" sha1="rxuq9j5rfzhte7w6fjij8j4xpvsk3ea" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[fizik]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Evgenij Aramovič Abramjan]] (Евге́ний Ара́мович Абрамя́н) (1930 – 2014) (armenskega rodu)
* [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) (1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003
*[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski)
* [[Tateos Artemjevič Agekjan]] (1913 –  2006) (astrofizik [[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Jakir Aharonov|Jakir (Yakir) Aharonov]] (1932 –)  (izraelski ruskega rodu)
* [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) (1911 – 2000)
*N. K. Akulov
*[[Nikolaj Sergejevič Akulov]] (1900 – 1976)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) (1912 – 1999)
* [[Anatolij Petrovič Aleksandrov]] (Анатолий Петрович Александров) (1903 – 1994)
* [[Vladimir Valentinovič Aleksandrov]] (Владимир Валентинович Александров 1938 – 1985?)
* Sergej Aleksejenko (termofizik)
* [[Nikolaj Jevgenjevič Aleksejevski]] (1912 – 1993)
* [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Alferov; Жорес Иванович Алфёров /belorusko Жарэс Іва́навіч Алфёраў) (1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000 (skupaj s [[Herbert Kroemer|Kroemerjem]] in [[Jack St. Clair Kilby|Kilbyjem]])
* [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Արտեմ Իսահակի Ալիխանյան; Артём Исаакович Алиханян) (1908 – 1978) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Abraham Izakovič Alihanov|Abra(ha)m Izakovič Alihanov]] (Աբրահամ Իսակի Ալիխանյան; Абрам Исаакович Алиханов) (1904 – 1970) ([[Armenci|armenskega rodu]])
*[[Semjon Aleksandrovič Altshuler]] (Семён Александрович Альтшулер; Altshuller/Al'tshuler/Al'shuller; nem. ''Altschuler'') (1911 – 1983)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] (Վիկտոր Համազասպի Համբարձումյան; Виктор Амазаспович Амбарцумян) (1908 – 1996) (astrofizik [[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) (1939 – 2023)
*[[Nikolaj Nikolajevič Andrejev]] (1880 – 1970)
* [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) (1901 – 1952)
*[[Mihail Anisimov]] (1941 –) ...
*[[Vladimir Anisimov]] (1950 –)
* [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) (1934 – 1998)
*O. M. Anšeles
*[[Vsevolod Vasiljevič Antonov-Romanovski]] (1908 – 2006)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (Павел Андреевич Апанасевич) (1929 –) ([[Belorusija]])
* [[Lev Andreevič Arcimovič|Lev Andrejevič Arcimovič]] (Лев Андреевич Арцимович) (1909 – 1973)
*V. K. Arkadjev (1884 – 1953)
*V. V. Aršinov
* [[Gurgen Ašotovič Askarjan]] (Գուրգեն Ասկարյան; Гурген Аскарьян /Аскарян) (1928 – 1997) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) (1932 – 2018) (jedrsko orožje)

== B ==
* [[Vladimir A. Babeško]] (1941 –)
* [[Aleksandr Sergejevič Balankin]] (Александр Сергеевич Баланкин) (1958 –) (rusko-mehiški)
* [[Aleksandr Mihajlovič Baldin]] (Александр Михайлович Балдин) (1926 – 2001)
* [[Jurij Jurjevič Balega]]
*[[Grigorij Isaakovič Barenblat]] (Григорий Исаа́кович Баренблат) (1927 – 2018) (mehanika)
* [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) (1922 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1964 (skupaj s [[Charles Hard Townes|Townesom]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov|Prohorovom]])
* [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) (1945 – 2024)
* [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) (1936 &amp;ndash;) (armenskega rodu)
* [[Pavel Aleksejevič Bažulin]] (1905 – 1965)
* [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) (1942 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) (1930 – 2017)
* [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) (1941 –)
* [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) (1923 – 2017)
*A. I. Belov
*N. V. Belov
*Sergo Lavrentijevič Berija (1924 – 2000)
* [[Andrej Nikolajevič Belozerski]] (Андре́й Никола́евич Белозе́рский) (1905 – 1972) (biofizik)
* [[Dmitrij Ivanovič Blohincev]] (Дмитрий Иванович Блохинцев) (1908 – 1979)
*[[Andrej Anatoljevič Bočvar]] (1902 – 1984) (fizikalni metalurg)
*[[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) (1909 – 1992)
* [[Aleksandr Mihajlovič Bogomolec]] (Александр Михайлович Богомолец) (1850 – 1935)
*G. B. Bokij ?
*A. K. Boldirjev
*[[Aleksej Mihajlovič Bonč-Brujevič]] (1916 – 2006)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Borisevič]] (1923 – 2015) ([[Belorusija]])
* [[Andrej Stanislavovič Borovik-Romanov|Viktor-Andrej Stanislavovič Borovik-Romanov]] (Виктор-Андрей Станиславович Боровик-Романов) (1920 – 1997)
* [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) (1931 – 2016)
* [[Semjon Jako(vlje)vič Braude]] (Семен Якович Брауде) (1911 – 2003) ([[Ukrajina]])
* [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) (1917 – 2016)
* [[Matvej Petrovič Bronštejn]] (Матвей Петрович Бронштейн) (1906 – 1938)
*E. M. Brumberg
*[[Anatolij Leonidovič Bučačenko]] (Анато́лий Леони́дович Бучаченко) (1935 –) (kemijski)
* [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) (1918 – 1977)
* [[Aleksander Janovič Burinski|Aleksand(e)r Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) (1939 –)

== C ==
* V. G. Tsirelson / Vladimir Tsirelson/Cilerson (kvantni kemik)?
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) (1857 – 1935)

== Č ==

* [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) (1869 – 1942)
* [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) (1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 (skupaj s [[Ilja Mihajlovič Frank|Frankom]] in [[Tamm|Tammom]])
* [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) (1937 – 2021)
*[[Anatolij Mihajlovič Čerepaščuk]] (Анатолий Михайлович Черепащук) (1940 –) 
* [[Maksim Nikolajevič Černodub]] (1973 –) ([[Ukrajina]])
* Aleksandr Georgijevič Čertov 
* [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) (1946 – 2008)
*V. M. Čulakovski

== D ==
* V. I. Danilov
*[[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) (1951 –)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay]]/Delone mlajši (Делоне́) (1926 – 2008)
*N. A. Djakonov
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924 – 2000)
*N. A. Dobrotin
* [[Revaz Dogonadze]] (1931 – 1985) ([[Gruzinci|gruzinskega rodu]])
*[[Nikolaj Antonovič Dolležal]] (1899 – 2000) (inženir strojništva, jedrski tehnik češkega rodu)
*Ja. G. Dorfman
*[[Eduard Mihajlovič Drobiševski]] (Эдуард Михайлович Дробышевский) (1936 – 2012)
*[[Anatolij Fjodorovič Duhajcev]]
* [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) (1931 – 2021)

== E ==
* [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) (1938 –)
* [[Aleksandr L. Efros]] (1950 –) 
* [[Leonhard Euler|Leonhard Paul Euler]] (Леона́рд Э́йлер) (1707 – 1783) (Švicar)

== F ==
* [[Ljudvig Dimitrijevič Fadjejev]] (Дмитриевич Фаддеев) (1934 – 2017)
* [[Viktor Sergejevič Fadin]] (Виктор Сергеевич Фадин) (1942 –)
* [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]]/Van der Vliet (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) (1839 – 1904)
* [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) (1912 – 2005)
*[[Savelij Mojisejevič Fejnberg]]
*P. P. Feofilov
*A. N. Filippov
*[[Oleg Borisovič Firsov]] (Олег Борисович Фирсов) (1915 – 1998)
* [[Fjodar Ivanavič Fjodarav]] (Фёдар Іванавіч Фёдараў; rusko ''Fjodor Ivanovič Fjodorov'')  (1911 – 1994) ([[Belorusija]])
*E. E. Flint
* [[Georgij Nikolajevič Flerov]] ([[Georgij Nikolajevič Fljorov]]; Гео́ргий Никола́евич Флёров) (1913 – 1990)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) (1898 – 1974)
*A. E. Foreman
* [[Vladimir Jevgenjevič Fortov]] (Владимир Евгеньевич Фортов) (1946 – 2020) (preds. RAN)
* [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) (1924 – 1999)
* [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) (1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958  (skupaj s [[Pavel Aleksejevič Čerenkov|Čerenkovom]] in [[Igor Jevgenjevič Tamm|Tammom]])
* [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) (1885 – 1944)
* [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) (1894 – 1952)
* [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) (1930 – 1997)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) (1888 – 1925)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов) (1946 –) (rusko-kanadski)
* [[Vasilij Stepanovič Fursov]] (Василий Степанович Фурсов) (1910 – 1998)

== G ==
* [[George Gamow]] ([[Georgij Antonovič Gamov]]) (1904 – 1968) (rusko-ameriški)
* [[Andrej Viktorovič Gaponov-Grehov]] (Андрей Викторович Гапонов-Грехов) (1926 – 2022)
* [[Andre Konstantin Geim|Andre(j) Konstantin(ovič) Geim]] (1958 –) (nizozemsko-britanski rus. rodu) {{ikona Nob nag}} 2010 (s Konstantinom Novoselovom)
*F. M. Gerasimov
* [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) (1929 – 2023)
* [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) (1868 – 1915)
* [[Andrej Aleksandrovič Geršun (]]Андрей Александрович Гершун) (1903 – 1952)
* [[Boris Mihajlovič Gessen]]/Hessen (1893 – 1936) (zgodovinar znanosti) 
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) (1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003
*A. A. Glagoljeva-Arkadjeva
* [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) (1923 – 2021)
* [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) (1813 – 1894)
* [[Vitalij Goldanski]] (1923 – 2001)
* [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) (1922 – 1994) (rusko-izraelski)
* [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) (1862 – 1916) (seizmolog...)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (Михаил Евсеевич Головин) (1756 – 1790)
*G. S. Gorelik
* [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) (1929 – 2016) (rusko-ameriški)
* [[Vadim Sergejevič Gorski]] (Bадим Горский) (1905 – 1937)
*[[Mihail Konstantinovič Gorškov]]  ? 
*I. V. Grebenščikov 
* [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) (1930 – 1997)
*V. S. Grigorjev
*G. A. Grinberg
*E. F. Gross
* [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 – 2023)
* [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] /[[Isaj Izrajiljevič Gurjevič]] (Исай Израилевич Гуревич) (1912 – 1992)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) (1904 – 1990)
* [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) (1934 – 2021)

== H ==
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) (1901 – 1968)
* [[Izak Mihajlovič Halatnikov|Izak Markovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) (1919 – 2021)
* [[Jevgenij Kirilovič Haradze]] (ევგენი კირილეს ძე ხარაძე; Евгений Кириллович Харадзе) (1907—2001) ([[Gruzinci|Gruzinec]]), astrofizik
* [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) (1904 – 1996)
* [[Boris Mihajlovič Gessen|Boris Mihajlovič]] Hessen/Gessen (1893 – 1936) (zgodovinar znanosti)
* [[Aleksandr Fjororovič Hohlov]] (Александр Федорович Хохлов) (1945 – 2003) 
* [[Rem Viktorovič Hohlov]] (1926 – 1977)
* [[Josif Bencionovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) (1937 – 2024)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935 – 2020) (raketni inženir)
* [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) (1852 – 1934)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) (1875 – 1942)
* [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) (1911 – 1998)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) (1904 – 1994)
*[[Sergej Vladislavovič Ivanov]]
* [[Jurij Aleksandrovič Izjumov]] (Юрий Александрович Изюмов) (1933 – 2010) 

== J ==
* R. I. Janus
* [[Aleksej Ivanovič Jekimov]] (1945 –) {{ikona Nob nag}} 2023 (za kemijo)
*[[Abraham Fjodorovič Joffe|Abra(ha)m Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) (1880 – 1960)
* [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) (1926 – 2022)
* [[Ihor Juhnovski]] (1925 – 2012) (Ukrajina)

== K ==
*N. N. Kačalov
*Vladimir Kadiševski (1937 – 2014)
*[[Boris Borisovič Kadomcev]] (1928 – 1998)
*[[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) (1940 – 2010)
* [[Peter Leonidovič Kapica|Peter (Pjotr) Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица; rom. Petre Capița) (1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978
* [[Sergej Petrovič Kapica]] (1928 – 2012)
* [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) (1971 –)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] (Никола́й Семёнович Кардашёв) (1932 – 2019) (astrofizik)
* [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) (1931 – 2016)
* [[Vladimir Keilis-Borok]] (1921 – 2013) (geofizik, seizmolog)
* [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) (1914 – 1999)
* [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) (1908 – 1984)
* [[Vladimir Aleksejevič Kirilin]] (Владимир Алексеевич Кириллин) (1913 – 1999)
* [[Valentin Kirinski]] (1938 –) ([[biofizik]])
* [[Viktor Lvovič Kirpičjov|Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв /ukr.: Ві́ктор Льво́вич Кирпичо́в) (1845 – 1913)
* [[Mihail Viktorovič Kirpičov]] (1879 – 1955)
*S. V. Kiselev
*[[Aleksander Iljič Kitajgorodski]] (Алекса́ндр Исаа́кович Китайгоро́дский) (1914 – 1985)
*M. V. Klassen-Nekljudova
* [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) (1962 –) (rus.-ameriški)
* Grigorij Klinišov (1930 – 2023)
* S. N. Kljuščev 
* Boris Klumov
*P. P. Kobeko
*[[Igor Jurjevič Kobzarjev]] (Игорь Юрьевич Кобзарев) (1932 – 1991)
* [[Nikolaj Jevgrafovič Kočin]] (Никола́й Евграфович Ко́чин) (1901 – 1944) (meteorolog, hidrolog)
* [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) (1957 – 2009) (kozmolog, [[Rusija]] / [[Kanada]])
* [[Nikolaj Nikolajevič Kolačevski]] (1972 –)
* [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) (1914 – 1974)
* [[Kiril J. Kondratjev]] (1920 – 2006)
*[[Jevgenij Sergejevič Konobejevski]] (1943 –) 
*Sergej T. Konobejevski (1890 – 1970)
*Lev Nikolajevič Konovalov 
* [[Boris Konstantinov|Boris P. Konstantinov]] (1916 – 1969)
* [[Varvara Konstantinova|Varvara P. Konstantinova]] (1907 – 1976)
* [[Sergej Kopejkin]] (?) (1956 –)
*[[Mojsej Abramovič Korec]] (Моисей Абрамович Корец) (1908 – 1984) (popularizator fizike)
* Konstantin Korotkov (1952 –) (Kirlianova fotografija?)
* [[Arnold Markovič Kosevič]] (1928 – 2006) ([[Ukrajina]])
*[[Vladimir Aleksandrovich Kotelnikov]] [Владимир Александрович Котельников] (1908 – 2005) (elektronik/informatik)
* [[Mihail Valentinovič Kovalčuk]] (Михаил Валентинович Ковальчук) (1946 –)
* [[Vladimir Pavlovič Krajnov]] (Владимир Павлович Крайнов) (1938 –)
* [[Genadij Vasiljevič Krasnikov]] (1958 –) (predsednik RAN)
* [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) (1961 –)  
* [[Leonid Vladimirovič Kravčuk]] (1950 –)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (Никола́й Митрофа́нович Крыло́в / ukr. Микола М. Крилов) (1879 – 1955) (matematični fizik)
* [[Nikolaj Sergejevič Krilov]] (1917 – 1947)
* [[Sergej Aleksejevič Kristianovič]] (?) (1908 – 2000)
* [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) (1932 – 2022)
* [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) (1890 – 1952)
* [[Nikolaj Nikolajevič Kudrjavcev]] (Николай Николаевич Кудрявцев) (1950 –)
* [[Eduard Aleksejevič Kurajev]] (Эдуа́рд Алексеевич Кура́ев) (1940 – 2014)
*[[Boris Vasiljevič Kurčatov]] (Бори́с Васильевич Курча́тов) (1905 – 1972) (kemik in fizik)
* [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курча́тов) (1903 – 1960)
*[[Georgij Vjačeslavovič Kurdjumov]] (1902 – 1996) (metalurg in fizik)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (Серге́й Павлович Курдю́мов) (1928 – 2004)
* [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) (1937 – 2015)
* [[Oleg Leonidovič Kuznjecov]] (1938 –) (geofizik, predsednik ruske akademije naravoslovnih znanosti)
* [[Vladimir Dmitrijevič Kuznjecov]] (Владимир Дмитриевич Кузнецов) (1887 – 1963)
*[[Vladimir Kvardakov]] (1962 –)

== L ==
* [[Dimitrij Aleksandrovič Lačinov]] (Дмитрий Александрович Лачинов) (1842 – 1902)
* [[Igor Lvovič Landau]] (Игорь Львович Ландау) (1944 – 2011)
* [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) (1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962
* [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) (1890 – 1957)
* [[Anatolij Ivanovič Larkin]] (Анатолий Иванович Ларкин) (1932 – 2005) (rusko-ameriški)
* [[Vadim Jevgenjevič Laškarjov]]/Laškarev (1903 – 1974) ([[Ukrajina]])
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) (1900 – 1980)
* [[Boris Georgijevič Lazarev]] (1906 – 2001) ([[Ukrajina]])
* [[Leonid Leoniodovič Lazutin]] (1938 –)
* [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) (1893 – 1969)
* [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) (1866 – 1912)
*[[Georgij Glebovič Lemmlejn]]/''Laemmlein'' (1901 – 1962) (minaralog, kristalograf)
* [[Emilij Hristijanovič Lenc]] (Эмилий Христианович Ленц) (1804 – 1865)
* [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) (1912 – 1992)
* [[Mihail Aleksandrovič Leontovič]] (Михаил Александрович Леонтович) (1903 – 1981)
* [[Vladilen Stepanovič Letohov]] (Владилен Степанович Летохов) (1939 – 2009)
* [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) (1917 – 1988)
*M. A. Levitska(ja)
* [[Lev Mihajlovič Levin]] (Лев Михайлович Левин) (1916 – 1984) (geofizik)
* [[Jefim Liberman|Jefim (Efim) Arsentjevič Liberman]] (1925 – 2011) ([[biofizik]]) (rusko-judovski/Izrael)
* [[Ilja Mihajlovič Lifšic]] (Илья́ Миха́йлович Ли́фшиц) (1917 – 1982)
* [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) (1915 – 1985)
*Igor A. Lihačov
* [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) (1948 –)
* [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) (1940 – 2017)
* [[Pavel Mihajlovič Litvinov]] (Павел Михайлович Литвинов) (1940 –) (disident)
* [[Dimitrij Viktorovič Livanov]] (Дми́трий Ви́кторович Лива́нов) (1967 –)
* [[Ana Mihajlovna Livanova]] (Анна Михайловна Ливанова) (1917 – 2001)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) (1857 – 1918)
*V. L. Ljovšin
* [[Anatolij Aleksejevič Logunov]] (Анатолий Алексеевич Логунов) (1926 – 2015)
* [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (Михаил Васильевич Ломоносов) (1711 – 1765)
* [[Vladimir Fjodorovič Lukičev]] (Владимир Федорович Лукичев) (1954 –)
* [[Peter Ivanovič Lukirski|Peter (Pjotr) Ivanovič Lukirski]] (Пётр Иванович Лукирский) (1894 – 1954)
* [[Stepan Jurjevič Lukjanov]] (Степан Юрьевич Лукьянов) (1912 – 1996)

== M ==
*[[Sergej Osipovič Majzel]] (1907 – 1955)
*[[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) (1896 – 1964)
*[[Andrej Georgijevič Malenkov]] (1937 – 2024) (biofizik)
*G. D. Maljužinec
* [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) (1879 – 1944)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925 – 2013)
* Alla Margolina  ?
* [[Mojsej Aleksandrovič Markov]] (Моисей Александрович Марков) (1908 – 1994)
* [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) (1922 – 1994)
*P.  A. Matvejev
* [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) (1941 –)
*[[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] (Дми́трий Иванович Менделе́ев) (1834 – 1907) (kemik in fizik)
* [[Genadij Andrejevič Mesjac]] (Геннадий Андреевич Месяц) (1936 –)
* [[Mihail Grigorjevič Meščerjakov]] (Михаил Grigoreвич Мещеряков) (1910 – 1994)
* [[Aleksander (Saša) Migdal]] (Александр Аркадьевич Мигдал) (1945 –) (rusko - ameriški)
* [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) (1911 – 1991)
* [[Vladimir Vasiljevič Migulin]] (1911 – 2002)
*V. I. Mihejev
* [[Mihail Dmitrijevič Milionščikov]] (Михаи́л Дми́триевич Миллио́нщиков) (1913 – 1973) (aerodinamik, letalski strokovnjak, politik)
* [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) (1945 –)
*[[Lev Vladimirovič Misovski]] (Лев Владимирович Мысовский) (1888 – 1939)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (Андрей Сергеевич Мо́нин) (1921 – 2007)
* N. D. Morgulis
*[[Vladimir Josifovič Mostovoj]]
* [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) (1952/56 –)

== N ==
* Valentin Jevstignejevič Najš
* V. S. Neporent
*[[Pavel Mihajlovič Nikiforov]] (1884 – 1944) (geofizik)
*A. I. Nikišov
*[[Sergej Jakovlevič Nikitin]] (Сергей Яковлевич Никитин) (1944 –)
*[[Boris Aleksandrovič Nikolski]]
* M. M. Noskov
* [[Igor Dimitrijevič Novikov|Igor Dmitrijevič Novikov]] (1935 –) (astrofizik in kozmolog)
*[[Konstantin Sergejevič Novoselov]] (Константи́н Серге́евич Новосёлов) (1974 –) (rusko-britansko-singapurski) {{ikona Nob nag}} 2010 (z Andrejem Geimom)

== O ==

* [[Ivan Vasiljevič Obreimov]] (Иван Васильевич Обреимов) (1894 – 1981)
* [[Aleksander Mihajlovič Obuhov]] (Александр Михайлович Обу́хов) (1918 – 1989)
* [[Jurij Colakovič Oganesjan]] (Юрий Цолакович Оганеся́н) (1933 –) (jedrski fizik [[Armenci|armenskega rodu]]; po njem poimenovan [[oganeson]] - element 118)
* [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) (1928 – 1996)
*[[Aleksej Aleksejevič Ogloblin]] (1931 – 2021)
* [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) (1929 – 2015)
* [[Jurij Fjodorovič Orlov]] (Юрий Фёдорович Орлов) (1924 – 2020) (politični disident)
*V. V. Osiko
* [[Jurij Andrejevič Osipjan]] (Ю́рий Андре́евич Осипья́н) (1931 – 2008) (armen. rodu)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) (1801 – 1862)
* G. N. Ostrovskaja
*[[Ruslan Pavlovič Ozerov]] (1926 – 2016) (rusko-avstralski?)

== P ==
*[[Vladislav Jakovljevič Pančenko]] (1947 –)
*[[Nikolaj Dmitrijevič Papaleksi]] (1880 – 1947)
* [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) (1936 – 2020)
*[[Pavel Vasiljevič Pavlov]] (Павел Васильевич Павлов) (1925 – 1994) 
* [[Solomon Isaakovič Pekar]] (1917 – 1985) 
* [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) (1854 – 1906)
* [[Vasilij Petrovič Peškov]] (1913 – 1981)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) (1910 – 1972) (Ukrajina)
* [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) (1958 –)
* [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) (1761 – 1834)
* A. A. Petruhin
*[[Valentin Ivanovič Petruhin]]
*[[Fjodor Fomič Petruševski]] ([[1828]] – [[1904]])
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] (Соломон Борисович Пикельнер) (1921 – 1975)
*Z. G. Pinsker
* [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) (1933 – 2022) (rusko-italijanski)
* [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) (1909 – 1993)
* [[Eugene Podkletnov|Eugene (Jevgenij) Podkletnov]] (1955 –)
*[[Georgij Pokrovski]] (1901 – 1979)
*[[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) (1931 –)
*[[Konstantin Mihajlovič Polivanov]] (1904 – 1983)
*[[Mihail Konstantinovič Polivanov]] (1930 – 1992)
* [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) (1945 –)
* [[Izak Jakovljevič Pomerančuk|Izak (Isaak) Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) (1913 – 1966)
*[[Leonid Ivanovič Ponomarjov]] (Ponomarev) (1937 – 2019)
*[[Lev Aleksandrovič Ponomarjov]] (Лев Алекса́ндрович Пономарёв) (1941 –) (politični aktivist)
* [[Bruno Pontecorvo]] (Бруно Максимович Понтеко́рво) (1913 – 1993) (italijansko -sovjetski /ruski)
* [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) (1859 – 1905/6)
* [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) (1937 – 1994)
* [[Antonina Fjodorovna Prihot'ko]] (1906 – 1995) (rusko-ukrajinska; [[Ukrajina]])
* [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) (1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964 (skupaj s [[Charles Hard Townes|Townesom]] in [[Nikolaj Genadijevič Basov|Basovom]])
* [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) (1929 – 2013)
*[[Jurij Aleksandrovič Prokofjev]]
*V. K. Prokofjev  
*[[Jurij Dimitrijevič Prokoškin]] (1929 – 1997)
*[[Ivan Puluj]] (Ivan Pului; ukr. Іва́н Пулю́й) (1845 – 1918) (Ukrajinec)
* [[Nikolaj Vasiljevič Puškov]] (Николай Васильевич Пушков) (1903 – 1981)

== R ==
* S. M. Rajski
* [[Georg Wilhelm Richmann]] (Георг Вильгельм Рихман) (1711 – 1753)
* [[Vladimir Ivanovič Rikalin]]
*A. V. Rimski-Korsakov ? akustika
*[[Sergej Mihajlovič Ritov]]
*[[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) (1927 –)
* [[Jurij Aleksandrovič Romanov]] (1926 – 2010)
* S. M. Rotov
* [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) (1876 – 1940)
* [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) (1955 –)
* [[Oleg Vladimirovič Rudenko]] (1947 –)
* [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) (1901 – 1985)
*I. G. Rusakov
*[[Lev Iljič Rusinov]] (Лев Ильич Русинов) (1907 – 1960)
*[[Mihail Mihajlovič Rusinov]] (1909 – 2004) (optik)
*S. N. Rževkin (akustik/teoretik zvoka)

== S ==
*[[Roald Zinurovič Sagdejev]] (Роальд Зиннурович Сагдеев; tatarsko: Роальд Зиннур улы Сәгъдиев) (1932 –)
*[[Andrej Dimitrijevič Saharov|Andrej D(i)mitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) (1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975 - za [[mir]] (disident)
*[[Dmitrij Ivanovič Saharov|D(i)mitrij Ivanovič Saharov]] (1889 – 1961)  (oče Andreja Saharova)
* [[Vladislav Pavlovič Sarancev]] (1930 – 1995)
* [[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907 – 1999) (mehanik, astronavtik)
*V. K. Semenčenko
*[[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Никола́й Семёнов) (1896 – 1986) (fizikalni kemik)
* [[Aleksandr Mihajlovič Sergejev]] (1955 –) (preds. RAN 2017 -)
* [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) (1934 – 2026)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Я́ков Григо́рьевич Сина́й) (1935 –) (matematični)
* [[Kiril Dmitrijevič Sinelnikov]] (1901 – 1966) ([[Ukrajina]])
* [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) (1914 – 1988)
* [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) (1892 – 1990)
* [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) (1936 –)
* [[Vladimir P. Skripov]] (1927 – 2006)
* [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) (1939 – 2022)
** Alexander N. Skrinsky 
** Pavel V. Logatchov
*G. G. Sljusarev
*[[Abram A. Sluckin]] (1881 – 1950)
*[[Aleksej Smirnov (fizik)|Aleksej Jurjevič Smirnov]] (1951 –)
*Jurij M. [[Smirnov]] (1937 – 2011) (zgodovinar znanosti)
* N. Sodnoj
* Namsrayn Sodnom (1923 – 2002) (Mongol, ki je delal v Rusiji/SZ)
* [[Arsenij Aleksandrovič Sokolov]] (Арсе́ний Алекса́ндрович Соколо́в) (1910 – 1986)
*[[Sergej Jakovljevič Sokolov]] (1897 – 1957)
* R. Sosnovski ([[Leonard Sosnowski]] 1911 – 1986) Poljska/Varšava
* [[Peter Jefimovič Spivak|Peter (Pjotr) Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) (1911 – 1992)
* [[Ivan V. Stankevič]] (1933 – 2012)
* [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) (1948 – 2023)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (Владимир Андреевич Стекло́в) (1863/64 – 1926)
* [[Boris Ivanovič Stepanov]] (Борис Иванович Степанов) (1913 – 1987) (rusko-beloruski)
* [[Sergej Mihajlovič Stišov]] (1937 –)
*[[Aleksandr Grigorjevič Stoletov]] (1839 – 1896)
*S. P. Strelkov (1905 – 1974)
*[[Aleksander Nikolajevič Strepetov]] (1956 –)
*[[Mihail Nikolajevič Strihanov]] (Михаи́л Никола́евич Стриха́нов) (1952 –)
*Jurij Tomifejevič Stručkov (1926—1995) (kemik)
* [[Boris Vladimirovič Struminski]] (1939 – 2003) (rusko-ukrajinski)
* [[Vladimir Vasiljevič Struminski]] (1914 – 1998)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] / Sunayev (1943 –) (uzbeško-rusko-ameriški)
*Ju. M. Suharevski
* [[Georgij Petrovič Sviščov]] (Георгий Петрович Свищёв) (1912 – 1999) (mehanik, aerodinamik)
== Š ==
* [[Fjodor Lvovič Šapiro]]
*[[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов) (1929 – 2014)
*I. I. Šafranovski (- kristalografija?)
* [[Aleksandr Josifovič Šaljnikov]] (1905 – 1986)
*[[Kiril Ivanovič Ščolkin]] (Кирилл Иванович Щёлкин) (1911 – 1968)
* [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман) (1949 –) (rusko-ameriški)
* [[Dmitrij Vasiljevič Širkov]] (Дмитрий Васильевич Ширко́в) (1928 – 2016)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) (1921 – 1980)
* Rašid A. Šjunjajev (1943 –)
* [[Varvara Viktorovna Šklovska-Kordi|Varvara Viktorovna Šklovska(ja)-Kordi]] (1. por. Li(e)berman) (1927 –)
*[[Josip Samujilovič Šklovski|Josif Samujilovič Šklovski]] (1916 – 1985)
* [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) (1944 –)
* [[Simon Eljevič Šnol]] (1930 – 2021) (biofizik)
* [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) (1892 – 1975)
* [[Semjon Petrovič Šubin]] (Семён Петро́вич Шу́бин) (1908 – 1938)
* [[Lev Vasiljevič Šubnikov]] (Лев Васи́льевич Шу́бников) (1901 – 1937) ([[Ukrajina]])

== T ==
* [[Aleksej Vladimirovič Tajčenačev]] (1964 –) 
* [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) (1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958 (skupaj s [[Pavel Aleksejevič Čerenkov|Čerenkovom]] in [[Ilja Mihajlovič Frank|Frankom]])
*[[Jevgenij Igorjevič Tamm]] (1926 – 2008) 
*[[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934 –)
* [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) (1910 – 2003)
* [[Boris Davidovič Tartakovski]] (1911 – 1991)
* Peter Savič Tartakovski 
* [[Albert Nikiforovič Tavhelidze]] (ალბერტ ნიკიფორეს ძე თავხელიძე; Альбе́рт Ники́форович Тавхели́дзе) (1930 – 2010) ([[Gruzinci|gruzinskega rodu]]) 
* [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan|Karen Avet(ik)ovič Ter-Martirosjan]] (Карен Авет(ик)ович Тер-Мартиросян) (1922 – 2005) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термéн / '''Léon Theremin''') (1896 – 1993) (izumitelj) 
* [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) (1921 – 1996)
* [[Sergej Vladimirovič Tjablikov]] (Сергей Владимирович Тя́бликов) (1921 – 1968)
* [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) (1940 –)
* [[Kiril Borisovič Tolpigo]] (rus.: Кирилл Борисович Толпыго; ukr. Кирилo Борисович Толпиго) (1916 – 1994) (Ukrajinec)
*[[Mihail Nikitič Tolstoj]] (1940 –)
* [[Nikita Aleksejevič Tolstoj]] (1917 – 1994)
* D. V. Treščev
* [[Grigorij Vladimirovič Trubnikov]] (1976 –)
*[[Jurij Aleksejevič Trutnev]]
*A. I. Tudorovski
* [[Andrej Nikolajevič Tverdohlebov]] (Андрей Николаевич Твердохле́бов) (1940 – 2011) (disident)

== U ==
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) (1846 – 1915)

== V ==

* [[Lev Vaidman]] (1955 –) ([[Izrael]])
* [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) (1942 –)
* Andrej A. Varlamov (1954 –) (ukrajinsko-rusko-italijanski)
* [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вави́лов) (1891 – 1951)
*N. E. Vedenejeve
* [[Vladimir Josifovič Veksler]] (Влади́мир Ио́сифович Ве́кслер, ukr.: Володимир Йосипович Векслер) (1907 – 1966)
* [[Jevgenij Pavlovič Velihov]] (1935 – 2024)
* ([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Sergej Nikolajevič Vernov]] (Сергей Николаевич Вернов) (1910 – 1982)
* [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) (1929 – 2018)
*Sergej Vesnin ''(medic. inovator z I. Zrimškom)''
* [[Pavel Borisovič Vigman]] (Paul B. Wiegmann / Павел Борисович Вигман) (rusko-ameriški)
*[[Alexander Vilenkin|Aleksandr Vilenkin]] (1949 –) (rus.-amer.)
* [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович  Вилковыский) (1946 –)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891 – 1983) (matematik)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) (1902 – 1938)
* [[Anatolij Aleksandrovič Vlasov]] (Анатолий Александрович Власов) (1908 – 1975)
* Sergej Vodopjanov
* [[Аleksandr Pavlovič Vojtovič]] (1938 –) ([[Belorusija]])
* [[George Michael Volkoff]]/Volkov (1914 – 2000) (Rusko-kanadski)
*A. S. Volosov
*I. V. Vološina
* [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) (1946 –)
* [[Sergej Vasiljevič Vonsovski]] (1910 – 1998)
*[[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] (1904 – 1994)
*[[Bencion Mojsejevič Vul]] (1903 – 1985)
* [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) (1863 – 1925)

== Z ==
* [[Georgij Timofejevič Zacepin]] (Георгий Тимофеевич Заце́пин) (1917 – 2010) (astrofizik)
* [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) (1940 –)
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) (1939 – 2023)
* A. N. Zajdel 
* [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] (Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –)
*A. N. Zavaricki
*E. K. Zavojski
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] (Яков Борисович Зельдович; belorusko Якаў Барысавіч Зяльдовіч) (1914 – 1987)
* [[Dmitrij Nikolajevič Zubarjev]] (Дмитрий Николаевич Зу́барев) (1917 – 1992)
*[[Vitalij Sergejevič Zujev]] (1933 – 2014)
* [[Vladimir Zvorikin]] (1889 – 1982) ([[ZDA]])
* [[George Zweig]] ([[Moskva]], [[1937]] –), [[Američani|ameriški]] [[fizik]] in nevrobiolog

== Ž ==
*E. V. Žarikov
*[[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942 –) (matematik?)
*G. S. Ždanov
*[[Vladimir P. Ždanov]] (1952 –)
*[[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926 – 2007) (matematik?)
*[[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский) (1847 – 1921)
*S. N. Žurkov
* [[Vladimir Pantelejmonovič Žuze]] (1904 – 1993)

{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Fiziki]]
[[Kategorija:Ruski fiziki| ]]</text>
      <sha1>rxuq9j5rfzhte7w6fjij8j4xpvsk3ea</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih zdravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73092</id>
    <revision>
      <id>6762862</id>
      <parentid>6761136</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:26:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6762862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60411" sha1="htydyfka0e9ev46kevjem29ppvmke0g" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd.

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Bojan Accetto]]
* [[Rok Accetto]]
* [[Ruža Ačimović Janežič]]
* [[Martin Ačko]]
* [[Milan Adamčič]]
* [[Metka Adamič]]
* [[Anton Adamlje]]*
* [[Makso Adrian]] (Maks Moric)
* [[Janja Ahačič]]
* [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968)
* [[Janja Ahčin]]
* [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]])
* [[Giovanni de Albertis]]
* [[Tit Albreht]]
* [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić)
* [[Karl Altmann]]
* [[Franc Ambrož]]
* [[Aleš Ambrožič]]
* [[Bogdan Ambrožič]]
* [[Franc Ambrožič]]
* [[Matija Ambrožič]]
* [[Ivan Amon]]
* [[Ivan Amruš]]
* [[Milan Amruš]]
* [[Dimitar Anakiev]]
* [[Amalija Anderluh]]
*[[Marija Anderluh]]
* [[Jože Andlovic]]
* [[Dušan Andoljšek]]
* [[Matej Andoljšek]]?
* [[Lidija Andolšek Jeras]]
* [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]])
* [[Nikica Andromako]]
* [[Sašo Aničin]]
* [[Erik Ankerst]]
* [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]]
* [[Gorazd Antolič]]
* [[Ivo Antolič]]
* [[Vane Antolič]] (1957)
* [[Jože Antonič]]
* [[Miha Antonič]]*
* [[Primož Aplenc]]
* [[Rihard Aplenc]]?
* [[Carlo Apollonio]]
*Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017)
* [[Anton Arko]]
* [[Darja Arko]]
* [[Lojze Arko]]
* [[Venčeslav Arko]]
* [[Ciril Armeni]]
* [[Maja Arnež]]
* [[Zoran Arnež (stomatolog)]]
* [[Zoran Marij Arnež]]
* [[Miha Arnol]]
* [[Andrej Arnšek]]?
* [[Nuhi Arslani]]
* [[Jože Arzenšek]]
* [[Marija Auersperg]]
* [[Magdalena Avbelj Stefanija]]
* [[Jurij Avčin]]
* [[Marij Avčin]]
* [[Tadej Avčin]]
* [[Marija Avguštin Čavić]]
* [[Pavle Avramović]]
* [[Danica Avsec]]
* [[Mira Ažman]]
* [[Peter Ažman]]
* [[Tomaž Ažman]]
*[[Katja Ažman Juvan]]

== B ==

* [[Janez Babnik]]
* [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]]
* [[Just Bačar]]
* [[Urška Bačovnik Janša]]
*[[Boštjan Baebler]]
* [[Oton Bajc]]
* [[Janez Bajec]]
* [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]]
* [[Zvonko Baklan]]
* [[Jože Balažic]]
* [[Helena Ban Frangež]]
* [[Tatjana Ban Zlatev]]
* [[Andrej Boris Banič]]
* [[Stanko Banič]]
* [[Andrej Baraga]]
* [[Lojze Baraga]]?
* [[Matija Barbič]]
* [[Jože Baričevič]]
* [[Sašo Baričevič]]
* [[Marijan Barle]]
* [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]]
* [[Igor Bartenjev]]
* [[Dragica Bartenjev]]
* [[Rajner Bassin]]
*[[Denis Baš]]
* [[Lovrenc Batič]]
* [[Nina Battelino]]
* [[Saba Battelino]] (Birk)
* [[Tadej Battelino]]
* [[Hugo Baumgarten]]
* [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]]
* [[Damjana Bebler-Brecelj]]
* [[Klemen Bedenčič]]*
* [[Jože Bedernjak]]
*[[Nataša Bedernjak Bajuk]]
* [[Milko Bedjanič]]
* [[Franc Behofer]]
* [[Darinka Belič]]*
* [[Matej Beltram]]
* [[Danica Bem Gala]] (1922-2014)
* [[Drago Benedik]]
* [[Janez Benedik]]*
* [[Janko Benedik]]
* [[Majda Benedik]]
* [[Majda Benedik Dolničar]]
* [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]]
* [[Jože Beniger]]
* [[Helena Benko]]?
* [[Ivo Benkovič]]
* [[Bojana Beović]]
* [[Vojko Berce]]
* [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]]
* [[Damijan Bergant]]
* [[France Bergelj]] (1903-46)
* [[Vladimir Berglez]]
* [[Mihael Bergmann]]
* [[Ernest Berke]]
* [[Anton Bernik]]
* [[Jernej Bernik]]
* [[Karel Bernik]]
* [[Sabina Bertoncelj Pustišek]]
* [[Ana Berus]]
* [[Marijan Bervar]]
* [[Danijel Bešič Loredan]]
* [[Milan Betetto]]
* [[Sebastjan Bevc]]
* [[Marija Bevčar Bernik]]
* [[Anton Bežek]] (1814-55)
*[[Jože Bežek]] (1899-1968)
* [[Janez Nepomuk Biatzovszky]]
*[[Matjaž Bidovec]]
*[[Urška Bidovec-Stojkovič]], 
* [[Martin Bigec]]
* [[Slavko Bijelić]]
* [[Marjan Bilban]]
* [[Mirko Birsa]]
* [[Marko Bitenc]]
* [[Andrej Ludvik Bizjak]] 
* [[Nataša Bizovičar]] 
* [[Mija Blaganje]] 
* [[Jože Blaznik]]  
* [[Demeter Bleiweis]]
* [[Janez Bleiweis]]
* [[Karel Bleiweis]]
* [[Leander Bleiweis]]
* [[Tanja Blejec]]*
* [[Aleš Blinc]]
* [[Elizabeta Blokar]]
* [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]])
* [[Ruža Blumauer Urbančič]]
* [[Radivoj Bobič]]
* [[Marija Bocak Kalan]]*
* [[Emil Bock|Emil Böck]]
* [[Alojz Boh]] (1913-2010)
* [[Lojze Boh]] (1927-2023)
*[[Marko Boh]]
*[[Joža Bohinc]] (1901-95)
* [[Joža Bohinjec]] (1880-1941)
* [[Jože Bohinjec]] (1923-2021)
* [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]])
* [[Franja Bojc Bidovec]]
* [[Alena Bok Friedlova]]
* [[Eda Bokal Vrtačnik]]*
*([[Cita Bole]])
* [[Ivan Bonač]]
* [[Urša Bonnevier]]
* [[Peter Borisov]]
* [[Elko Borko]]
* [[Lucijan Borko]]*
* [[Marijan Borštnar]]
* [[Simona Borštnar]]
* [[Peter Bossman]]
* [[Roman Bošnjak]]
* [[Albert Botteri]]
* [[Ernst Bouvier]]
* [[Cveto Božič]] (1920-2017)
* [[Marjeta Hren Božič]]
* [[Marija Bračko]]
* [[Borut Bratanič]]
* [[Andrej Brataševič]]
* [[Dejan Bratuš]]
* [[Aleš Brecelj (kirurg)]]
* [[Anton Brecelj]]
* [[Bogdan Brecelj]]
* [[Erik Brecelj]]
* [[Filip Jakob Brecelj]]
* [[Janez Brecelj]]
* [[Konrad Adam Breckerfeld]]
* [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]]
* [[Gregor Brecl Jakob]]
* [[Dimitrij Bregant]]
* [[Marij Bregant]]
* [[Tina Bregant]]
* [[Andrej Bren]]
* [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019)
* [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]])
* [[Leopold Brenčič]]
* [[Lojze Brenčič]]   
* [[Vinko Brenčič]]
* [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]]
* [[Robert Breščak]]
* [[Anamarija Brezigar]]
* [[Klemen Breznik]]
* [[Radovan Breznik]] 
* [[Svetozar Breznik]]
* [[Brane Breznikar]]
* [[Vladimir Brezovnik]]
* [[Ivan Brežan]] (Bressan)
* [[Simon Brežan]]
* [[Nataša Brglez Jurečič]]
* [[Jana Brguljan Hitij]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Janez Brložnik]]
* [[Brane Brodnik]]
* [[Irena Brovet Zupančič]]
* [[Andrej Bručan]]
* [[Viljem Brumec]] (1925-2014)
* [[Marija Brumec Ješe]]
* [[Fran Brumen]]
* [[Monika Brumen]]
* [[Aleksander Brunčko]]
* [[Valentin Brusati]] (Bružat)
* [[Miran Brvar]]
* [[Štefan Brvar]]*
* [[Bronka Brzin]]
* [[Žiga Bučar]]
* [[Sonja Budič]]
* [[Marjan Budihna]]
* [[Nataša Budihna]]
* [[Marjan Bukovec]]
* [[Mateja Bulc]]
* [[Gorazd Bunc]]
* [[Matjaž Bunc]]
* [[Stjepan Bunta]]
* [[Helena Burger]]
* [[Tanja Burnik Papler]]
* [[Igor But]]
* [[Dušan Butinar]]
* [[Jadranka Buturović Ponikvar]]

== C ==

* *[[Luka Camlek]]*
* [[Ksenija Cankar]]
* [[Veronika Cankar Aplenc]]?
* [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska)
* [[Robert Carotta]]
* [[Bogomir Celcer]]
* [[Jurij Cepuder]]
* [[Milan Cepuder]]
* [[Anton Cerar (zdravnik)]]
* [[Matko Vasilij Cerar]]
* [[Rok Cesar]]*
* [[Boris Cergolj]]
* [[Ivan Cestnik]]
* [[Matija Cevc]]
* [[Primož Cevc]]
* [[Josip Cholewa]]
* [[Janez Krstnik Christian]]
* [[Boris Cibic]] (1921-2024)
* [[Ivan Cibic]] (1924-2016)
* [[Iza Ciglenčki]]
* [[Andrej Cijan]] (1937-2020)
* [[Matej Cimerman]]
* [[Ajda Cimperman]]
* [[Jože Cimperman]] (1950-2025)
* [[Lada Cindro]]
* [[Zoltan Cipot]]
* [[Anton Cizelj]]
* [[Tošo Cizelj]] (1926-2021)
* [[Ivan Cof]]
* [[France Cokan]]
* [[Franc Copf]]
* [[Franz Copf]]
* [[Peter Copf]]
* [[Franc Coppini]]
* [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]]
* [[Andrej Cör]]
* [[Karel del Cott]]
*[[Mitja del Cott]]
* [[Rudolf del Cott]]
* [[Anton Crnjac]]
* [[France Cukjati]]
* [[Milan Cunder]] (1908–1970)
* [[Vera Cunder]] (r. Marinič)
* [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994)
* [[France Cundrič]] ([[1946]])
* [[Saša Cvahte]]
* [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97)
* [[Mirjam Cvelbar]]
* [[Erika Cvetko]]
* [[Branislav Cvetko]]
* [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]]
* [[Branko Cvjetićanin]]

== Č ==

* [[Gvido Čadež]]*
* [[Rudi Čajavec]]*
* [[Jože Čakš]]
* [[Tomaž Čakš]]
* [[Meta Čampa]]
* [[Ferdinand Čandek]]
* [[Janka Čarman]]
* [[Anton Čas]]
* [[Milan Čavić]]
* [[Zdenka Čebašek Travnik]]
* [[Ljudevit Čebohin]]
* [[Anton Čede]]
* [[Franc Čeh]]
* [[Milan Čeh]]
* [[Robert Čeh]]
* [[Branka Čelan Lucu]]
* [[Franc Čelešnik]]
* [[Lucija Čemažar]]
*([[Maja Čemažar]])
*[[Andreja Čerček]]
* [[Bojan Čerček]]
* [[Andreja Černe Čerček]]
* [[Draga Černelč]]
* [[Milan Černelč]]
* [[Peter Černelč]]
* [[Stanko Černelč]]
* [[Igor Černi]]
* [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]])
* [[Mirko Černič]]
* [[Stanislav Černič]]
* [[Nataša Černič Šuligoj]]
* [[Rafael Černuta]]  *
* [[Jožica (Josipina Ana) Červek]]
* [[Milan Žiga Červinka]]
* [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]]
* [[Ignacij Česnik]] *
*[[Jože Četina]] (1927-2017)
*[[Mitja Četina]]*
* [[Rudolf Čik]]
* [[Bogdan Čizmarevič]]*
* [[Milan Čižman]]
* [[Božidar Čolakovič]]
* [[Andrej Čretnik]]
* [[Božena Čretnik]], r. Kaffou
* [[Tjaša Čretnik Žohar]]
* [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]])
* [[Tanja Čufer]]
* [[Jože Čuk]]*
* [[Jasna Čuk Rupnik]]

== D ==
* [[Davorin Dajčman]]
* [[Hermina Damjan]]
* [[Marija Damjanovska]]
* [[Andrej Debeljak]]
* [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978)
* [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002)
* [[Marija Debevec]]
* [[Miha Debevec (zdravnik)]]
* [[Peter Defranceschi]]
* [[Dušan Deisinger]]*
* [[Alenka Dekleva (zdravnica)|Alenka Dekleva]]
* [[Dušan Dekleva]] (1896-1980)
* [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]])
* [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006)
* [[Franjo Ivan Delak]] 
* [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) 
* [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) 
* [[Jelena De Miranda]]
* [[Aleš Demšar]]
* [[Jernej Demšar (zdravnik)]]
* [[Marko Demšar]]
* [[Miro Denišlič]]
* [[Bogdan Derč]]
* [[Josip Derč]]
* [[Ernest Dereani]]
* [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]])
* [[Franc Derganc (1877-1939)]]
* [[Franc Derganc (1911-1973)]]
* [[Kristijan Derganc]]
* [[Metka Derganc]]
* [[Mirko Derganc]]
* [[Jani Dernič]]
* [[Janko Dernovšek]]
* [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]]
* [[Rok Devjak]]
* [[Vojko Didanovič]]
* [[Zoran Dietz]]
* [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025)
* [[Miran Dintinjana]]
* [[Veronika Dintinjana]]
* [[Uroš Dobnikar]] *
* [[Jurij Dobovišek]]
* [[Metoda Dodič Fikfak]]
* [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]]
* [[Primož Dolenc (zdravnik)]]
* [[Vinko Dolenc]]
*[[Leja Dolenc Grošelj]]
*[[Mateja Dolenc-Voljč]]
*[[Tatjana Dolenc Veličković]]
* [[Zvezdana Dolenc Stražar]]
* [[Alojz Dolhar]]
* [[Rafko Dolhar]]
* [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]]
* Ivan Dolinar (1927-2023)
* [[Jurij Dolinar (zdravnik)]]
* [[Jernej Dolinšek]]
* [[Rafael Dolinšek]]
* [[Janez Dolničar]]
* [[Jožef Dolničar]] (1801-1883)
* [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018)
* [[Fran Dolšak]]
* Franek Dolšek
* [[Andreja Domjan Arnšek]]
* [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022)
* [[Jožef Dornig]]
* [[Klemen Dovč]]*
* [[Rozalija Dovč]]*
* [[Peter Dovšak]]
* [[Tadej Dovšak]]
* [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022)
* [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]]
* [[Cvetka Dragoš]]
* [[Vida Drame Orožim]]*
* [[Martina Drevenšek]]
* [[Igor Drinovec]] *
* [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]*
* [[Brigita Drnovšek Olup]]
* [[David Drobne]]
*[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?)
*[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004)
* [[Matej Drobnič]]
* [[Mirko Drobnič]] (1920-2000)
* [[Adolf Drolc]]
* [[Kristina Drusany Starič]]
* [[Peter Držaj]] (1913-1944)
* [[Janko Držečnik]]
* [[Livija Držečnik Požar]]*
*[[Benjamin Dvoršak]]
* [[Mirko Đurić]]?

== E ==

* [[Dejan Ebenšpanger]]
* [[Maja Ebert Moltara]]
* [[Gabrijela Ehrlich]]
* [[Robert Ekart]]
* [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]]
* [[Jelka Erjavec]]*
* [[Marijan Erjavec]]
* [[Tatjana Erjavec]]*
* [[Zoran Erjavec]]
* [[Branko Ermenc]]
* [[Damijan Eržen]]*
* [[Darja Eržen]] *
* [[Ivan Eržen]]
*[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]]
* [[Janez Eržen (kirurg)]]
* [[Nada Eržen]]
* [[Renato Eržen]]*
* [[Mladen Est]]

== F ==
* [[Marjan Fabjan]]
* [[Mario Fafangel (ml.)]]
* [[Janez Faganel]]
* [[Božidar Fajdiga]]
*[[Darja Fajdiga]], por. Fettich
*[[Igor Fajdiga]]
*[[Nadja Fajdiga]]
*[[Ana Fajmut]]
* [[Božo Fakin]]
* [[Samo Fakin]]
* [[Jožef Ignacij]] (1754-1795)
* [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]]
* [[Ivan Farkaš]]*
* [[Andrejka Fatur Videtič]]
* [[Anton Fazarinc]]
* [[Franc Fazarinc]]
* [[Jože Felc]]
* [[Luciano Ferfoglia]] ?
* [[Marjeta Ferjan Bohte]]*
* [[Ksaverija Ferlan Marolt]]
* [[Dušan Ferluga]]
* [[Alenka Fetih]]
* [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]]
* [[Janez Fettich]]
* [[Jure Fettich]] *
* [[Aleš Fidler]]*
* [[Franc Fidler]]
* [[Matjaž Figelj]]
* [[Alojz Fijavž]]
* [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]])
*[[Marjan Filipič]]
* [[Žare Finderle]]
* [[Leon Fink]]
* [[Mira Fink]]
* [[Janez Fischinger]]
* [[Petja Fister]]
* [[Jože Flajs]]
*[[Matjaž Fležar]]  (*1963)
* [[Vojko Flis]]
* [[Ivica Flis Smaka]]
*[[Jakob Folter]] (ok. 1500)
* [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] 
*[[Silvester Fonda]]
*[[Alenka Forte]]
* [[Bojan Fortič]]
* [[Majda Fortič]]
* [[Marjan Fortuna]]
* [[Igor Frangež]]*
* [[Aleksander Frank]]
* [[Hinko Franken]]
* [[Igor Franko]]
* [[Jelka Franzot Zor]]
* [[Albert Peter Fras]]
* [[Tamara Fras Stefan]]
* [[Zlatko Fras]]
* [[Adela Fratnik Steyer]]?
* [[Urša Fratnik Florijančič]]
* [[Ernest Hilarij Fröhlich]]
* [[Janez Fröhlich]]
* [[Erika Fuchs]]
* [[Nenad Funduk]]
* [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]]
* [[Jana Furlan]]
* [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]]
* [[Majda Furlan]]
* [[Suzana Furlan]]
* [[Tomaž Furlan]]
* [[Damjana Furlan Hrabar]]
* [[Marta Furman Jakopič]]
* [[Jurij Fürst]]*
* [[Fran Fux|Franc Fux]]

== G ==
* [[Simona Gaberšček]]
* [[Viktor Gaberšek]]
* [[Tone Gabrijelčič]]
* [[Peter Gabrovec]]*
*[[Miran Gabruč]]
*[[Andrej Gadžijev]]*
* [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023)
* [[Aleksander Gala]]
* [[Danica Gala Bem]] (1922-2014)
* [[Stojan Gala]]
* [[Nina Gale]]
* [[Jožica Gamse]] (* [[1955]])
* [[Tomaž Gantar]]
* [[Mario Gasparini]] 
* [[Mladen Gasparini]]*
* [[Dominik Gašperšič]]
* [[Rok Gašperšič]]*
* [[Boris Gašpirc]]*
* [[Mavricij Gauster]]
* [[Dejan Georgiev]]*
* [[Marko Gerbec]]
* [[Vida Gerbec]]
* [[Franjo Gerlovič]]
* [[Borut Geršak]]
* [[Ksenija Geršak]]
* [[Harold Delf Gillies]]
* [[Edvard Glaser]]
* [[Marjana Glaser Kraševac]]
* [[Damjan Glavač]]
* [[Edvard Globočnik]]
* [[Mojca Globočnik Petrovič]]
* [[Ljerka Glonar]]
*[[Barbara Gnidovec Stražišar]]
* [[Ciril Godec]]
* [[Romana Godeša]]
* [[Marko Godina]]
* [[Stevan Goldman]]
*[[Jože Golmajer]]*
* [[Rajko Golobinek]]
* [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]]
* [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]]
* [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020)
* [[Milan Gorenšek]]
* [[Borut Gorišek]] *
* [[Drina Gorišek]]*
* [[Nina Gorišek Miksić]]*
* [[Janez Gorjanc (kirurg)]]
* [[Jurij Gorjanc]]*
*[[Matija Gorjanc]]
*[[Vojka Gorjup]]
*[[Tamara Goslar Žiberna]]
* [[Ivan Gostiša]]
*[[Daniel Grabar]]
*[[Klemen Grabljevec]]?
* [[Franjo Gračanin]]
* [[Bojan Gračner]]
* [[Rajko Gračner]]*
* [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954)
* [[Tomaž Grad]]
* [[Cveto Gradišar]]?
* [[Ivan Gradišar]] (ZDA)
* [[Primož Gradišek]]
* [[Simona Gradišek]]*
* [[Peter Gradišnik]]
* [[Aida Granda]]
* [[Gal Granda]]
* [[Nina Grasselli Kmet]]
* [[Cvetka Grašič Kuhar]]*
* [[Anton Janez Grbec]]
* [[Jožef Grbec]] 
* [[Ludvik Bernard Grbec]]
* [[Milan Gregorčič]]
* [[Andrej Gregorič]] (st./ml.)
* [[Igor Gregorič]]
* [[Milan Roman Gregorič]]
* [[Milica Gregorič Kramberger]]
* [[Minja Gregorič]]*
* [[Vinko Gregorič]]
* Viktor Gregorić
* [[Damjan Grenc]]*
* [[Marko Gričar]]*
* [[Eva Grilc]]
* [[Štefek Grmec]]
* [[Marko Grmek]]
* [[Tatjana Grmek Martinjaš]]
* [[Irena Grobelnik]]
* [[Slobodan Grobelnik]]
* [[Katja Groleger Sršen]]
* [[Anton Gros]]
* [[Nuša Gros]]?
* [[Jan Grosek]]
* [[Štefan Grosek]]
* [[Božena Grosman]] (1903-1987)
* [[Ciril Grošelj]]
* [[Dušan Grošelj]]
* [[Igor Grošelj]]*
* [[Urh Grošelj]]*
* [[Mojca Grošelj Grenc]]
* [[Zoran Grubič]]
* [[Nevenka Gruden]]
* [[Slavko Grum]]
* [[Janez Benedikt Gründel]]
* [[Štefan Gruškovnjak]]
* [[Andrej Gubenšek]]
* [[Jakob Gubenšek]]
* [[Tadej Guna]]
* [[Alojz Gunde]]
* [[Vladimir Guzelj]]

== H ==

* *[[Baltazar Hacquet]]
* [[Vedran Hadžić]]
* [[Alenka Hafner]]
* [[Blaž Hafner]]
* [[Janko Hafner]] (1899-1956)
* [[Jože Hafner]]?
*[[Matevž Harlander]] **
* [[Otto Haus]]
* [[Stojan Havliček]]
* [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]])
* [[Gregor Hawlina]]
* [[Herbert Hawlina]]
* [[Marko Hawlina]]
* [[Otto Hawlina]]
*[[Simon Hawlina]]
* [[Josip Hebein]]
* [[Franc Heber]]
* [[Janko Heberle]]
* [[Henrik Heferle]]
* [[Srečko Herman]]
* [[Stanko Hernja]]
* [[Polde Hladnik]]  
* [[Robert Hlavaty]]
* [[Zvezdana Hlebanja]]
* [[Drago Hočevar]]
* [[Marko Hočevar (kirurg)]]
* [[Miran Hočevar]]
* [[Tone Hočevar (zdravnik)]]
* [[Zvonko Hočevar]]
* [[Irena Hočevar Boltežar]]
* [[Milan Hodalič]]
* [[Harold Hofman]]*
* [[Alenka Höfferle Felc]]
* [[Sergej Hojker]]
* [[Viktor Hojker]]?
* [[Radovan Hojs]]
*[[Tanja Hojs Fabjan]] *
*[[Franc Jožef Holzer]]
* [[Alojzij Homan]]
* [[Alenka Horvat Ledinek]]
* [[Martin Horvat]]
* [[Matija Horvat]]
* [[Matjaž Horvat]]
* [[Tomaž Nikolaj Host]]
* [[Miroslav Houška]]
* [[Bogomir Hrabar]]
* [[Franci Hrastar]]
* [[Franc Hrastnik]]
* [[Bogomil Hrašovec]]?
* [[Marjeta Hren Božič]]
*[[Helena Hren-Vencelj]]?
* [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]]
* [[Tomislava Hribar Habinc]]
* [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]]
* [[Ivan Hribernik]]
* [[Tomaž Hribernik]]
* [[Tone Hrovat (zdravnik)]]
* [[Borut Hrovatin]]
* [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar
* [[Rok Hržič]]
* [[Ivan Hubad (zdravnik)]]
* [[Zdenka Humar-Ralca]]
* [[Zdenka Humer]] ̈
* [[Rafael Ferdinand Huzijan]]

== I ==

* [[Alojz Ihan]]
* [[Nataša Ihan Hren]]
* [[Alojz Ipavec]]
* [[Benjamin Ipavec]] 
* [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962)
* [[Franc Ipavec]]
* [[Gustav Ipavec]]
* [[Josip Ipavec]]
* [[Jurij Ipavec]]
* [[Maksimilijan Ipavec]]
* [[Matija Ipavec]]
*[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]]
* [[Arpad Ivanecz]]
* [[Urška Ivanuš]]
* [[Marijan Ivanuša]]

==J==
* [[Anton Jagodic]]
* [[Lucija Jagodic Klipšteter]]
* [[Tomaž Jagrič]]
*[[Polona Jaki Mekjavić]]
*[[Tomaž Jakomin]]*
*([[Japec Jakopin]])
* [[Iztok Jakša]]
* [[Jože Jakša]] (1895-1954)
* [[Tone Jamar]]
* [[Davorin Jamnik]]?
* [[Helena Jamnik]]
* [[Marija Jamšek]]*
* [[Janja Jan]]
* [[Matevž Jan]]
* [[Janez Jančar (patolog)]]
* [[Jože Jančar]]
* [[Andrej Janež]]
* [[Janez Janež]] (1913-1990)
* [[Janez Janež ml.]] (1945-1992)
*[[Janko Janež]]
* [[Aleksander Janežič]]
*Slavko (Vekoslav) Janežič
* [[Valentin Janežič]]
* [[Martin Janko]]
* [[Franc Jankovič]]
* [[Jošt Janša]]
* [[Rado Janša]]
* [[Vid Janša]]
* [[Zora Janžekovič]]
* [[Igor Japelj]]
* [[Darko Jazbec]]
* [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]]
* [[Željko Jedlička]]
* [[Franc Jelenc]]
* [[Roman Jelovčan]]
* [[Anton Jelovšek]]
* [[Ignacij Jelovšek]]
* [[Andrej Jenko]]
* [[Eleonora Jenko Groyer]]
* [[Ivan Jenko (zdravnik)]]
* [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]]
* [[Jože Jensterle]]?
* [[Nada Jensterle]]
* [[Mojca Jenstrle Sever]]*
* [[Janez Jenšterle]]
* [[Miha Jerala]]
* [[Jože Jeras]]
* [[Marija Jeras]]
* [[Berta Jereb]]
* [[Boris Jereb]]
* [[Marjan Jereb]]
* [[Matjaž Jereb]]*
* [[Slobodan Jeremić]]
* [[Stojan Jeretin]] (1930-2024)
* [[Božidar Jerič]]
* [[Pavla Jerina Lah]]
*[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija)
*[[Ladislav Jermol]]
*[[Miran Jeromel]]*
* [[Marjan Jerše]]
* [[Jera Jeruc]]
* [[Milena Jeruc]]
* [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940)
*[[Gregor Jesenko ml.]]
* [[Breda Jesenšek Papež]]*
* [[Leopold Ješe]]
* [[Peter Ješe]] *
* [[Anton Jeuniker]]
* [[Nataša Jevnikar]]
*[[Peter Jevnikar]]
* [[Vladimir Jevtič]]
* [[Bojan Jezernik]]
* [[Jolanda Jezernik Leskovšek]]
* [[Barbara Jezeršek Novaković]]
* [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014)
* [[Marija Jež]]
* [[Milan Jež]]
* [[Ivan Aleksander Jošt]]
* [[Anja Jovanovič Kunstelj]]
* [[Marko Jug]]*
* [[Rihard Jug]]
* [[Franc Ksaver Jugovic]]
* [[Stevo Julius]]
*[[Mirko Jung]]
* [[Marijan Jurca]]
* [[Miroslav Jurca]]
*[[Tomaž Jurca]]
* [[Ivan Jurečko]]
* Jurjevec
* [[Matej Justin]] (1886-1974)
* [[Albert Juteršek]]
* [[Ajda Juvanec]]
* [[Gojmir Južnič]]
* [[Marijan - Niko Južnič]]

== K ==

* [[Leon Kac]]
* [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944)
* [[Viktor Kac]]*
* [[Peter Kadiš]] (*1968)
*[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]]
*[[Vladimir Kajzelj]]
*[[Katja Kalan Uštar]]*
* [[Ivan Kalinšek]]
* [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009)
* [[Mojca Kambič Bukovič]]
* [[Vinko Kambič]]
* [[Borut Kamenik]]*
* [[Mirt Kamenik]]
*Miha Kamin?
*[[Karin Kanc]]
*[[Pavel Kanc]]
* [[Kurt Kancler]]
* [[Aljoša Kandus]]
* [[Drago Kanič]]
*[[Vojko Kanič]]
*Zlatka Kanič*
* [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977)
* [[Aleksej Kansky]] (1925-2015)
* [[Andrej Kansky]]
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977)
*[[Josip Kapler]]
*Jože Kapler
*[[Peter Kapš]]
*[[Rafael Kapš]]
*[[Nataša Karas Kuželički]]
* [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]]
* [[Peter Kartin]]
* [[Anton Kastelic (zdravnik)]]
* Anton Kastelic
* [[Boris Kastelic]]?*
* [[Cvetka Kastelic Klasinc]] *
* [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001)
* [[Terezija Kavčič]]
* [[Gorazd Kavšek]]*
* [[Dušan Keber]]
* [[Irena Keber]]
* [[Nada Kecelj-Leskovec]]
* [[Friderik Keesbacher]]
* [[Miran F. Kenda]]
* [[Nataša Kenda Šuster]]
* [[Rajko Kenda]]
* [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]]
* [[Aleksandra Kern]]
*[[Frank J. Kern]] (Javh)
*[[Maksimiljan Kern]]
* [[Vincenc Kern]] (1760-1829)
*[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015)
*[[Tanja Kersnik Levart]]
*[[Boštjan Kersnič]]
* [[Jože Kerstein]]
* [[Vesna Kerstin Petrič]]*
* [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'')
* [[Dimitri P. Khailidis]]
* [[Dušica-Marija Kiauta]] *
*[[Tomaž Kiauta]] *
*[[Anton Kiker]]
* [[Adolf Kinkela]]
* [[Nikolaj Kinkela]]?
* [[Janez Kirbiš]]
* [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]]
* [[Lidija Kitanovski]]
* [[Lidija Klampfer]]
* [[Dean Klančič]]
*[[Dimitrij Klančič]]
* [[Jurij Klančnik]]
* [[Gojmir Klanjšček]]
*[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]]
*[[Maksimiljan Klasinc]]*
* [[Vasja Klavora]]
*[[Irena Klavs]]
* [[Martina Klemenak]]*
* [[Karel Andrej Kleimond]]
* [[Franek Klemenc]]
* [[Matjaž Klemenc]]
* [[Eva Klemenčič]]
* [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.)
* [[Metka Klevišar]]
* [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija &quot;Biba&quot; Klinar Vister]]
* Tomaž Klinar (1969-2016)
* [[Ladislav Klinc]]?
* [[Damjana Ključevšek]]''*''
* [[Janez Klobučar]]
* [[Tomislav Klokočovnik]]
* [[Branko Klun]]
* [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003)
* [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]])
* [[Andrej Kmetec]]
* [[Rihard Knafelj]]
* [[Bojan Knap]]
* [[Jure Knez (ginekolog)]]
*[[Lea Knez]]
*[[Mojca Knez]] Ambrožič?*
* [[Ivan Kneževič]]
* [[Jožef Janez Knolc]]
* [[Alfred Bogomir Kobal]]
* [[Anton Kobal]]?
* [[Borut Kobal]]
* [[Miloš Kobal]]
* [[Rudolf Kobal]]
* [[Valentina Kobe]] (1905-1998)
* [[Pavel Kobler]] (na Hrv.)
* [[Andrej Kocijan]]
* [[Andreja Kocijančič]]
* [[Borut Kocijančič]]
* [[Igor Kocijančič]]
* [[Krista Kocijančič]] (1916-2011)
* [[Mario Kocijančič]]
* [[Milena Kocijančič]] (1948-1996)
* [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944)
* [[Tomaž Kocjan]]
*[[Marta Kocjan Anžič]]  *
*[[Boštjan Kocjančič]] 
* [[Ervin Kocjančič]]
* [[Miha Kočar]]
* [[Štefan Kočevar]]
* [[Urban Koder]]
* [[Igor Kodrič]]
* [[Mirela Kogej-Rode]]
* [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.)
* [[Franci Koglot]]
* [[Aleš Kogoj]]
* [[Frančišek Kogoj]]
* [[Franjo Kogoj]] (1894-1983)
* [[Janez Kokalj]]
*[[Franc Kokol]]
* [[Gorazd Kolar]]
* [[Tadeja Kolar]]
* [[Ado Kolenc]]
* [[Marko Kolenc]]
* [[Martin Kolenc]]
*[[Štefan Kološa]]
* [[Borut Kolšek]]
* [[Radko Komadina]]
* [[Ivo Komjanc]]
* [[Janez Nepomuk Kömm]]
* [[Lidija Kompan]]
* [[Oskar Končan]]
* [[Zora Konjajev]]
* [[Bojan Kontestabile]]
* [[Anča Konvalinka Tavčar]]
* [[Konstantin Konvalinka]]
* [[Cene Kopač]]
* [[Igor Kopač]]*
* [[Ivan Kopač]] - ''Pavček''
* [[Peter Kopač (zdravnik)]]
* [[Nena Kopčavar Guček]]
* [[Josip Koporc]]
* [[Ivan Kopřiva]]
* [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]]
* [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014)
* [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944)
* [[Petra Koprivnik]]
* [[Ivo Koražija]]
*([[Ivo Kordaš]])
* [[Marjan Kordaš]]
* [[Anton Koren]]
*[[Igor Koren]]
* [[Srečko Koren]] st. (1921-1986)
* [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-)
* [[Ladislav Korenčan]] ?
* [[Blaž Koritnik]]?
* [[Lilijana Kornhauser Cerar]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Blaž N. Korošec]] 1921 -
* [[Bojan Korošec]]
* [[Branko Korošec (zdravnik)]]
* [[Ladko Korošec ml.]]
* [[Marko Korošec]]
*[[Miha Korošec (zdravnik)]]
* [[Sara Korošec]] *
*[[Simon Korošec]] *
* [[Lojze Korsika]]
* [[Marjan Koršič]] 
* [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]]
* [[Marko Koršič]]
* [[Borut Korun]]
* [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]]
* [[Edvard Kos]] (*1957)
* [[Fran Kos (zdravnik)]]
* [[Jožef Kos]]
* [[Leon Kos]]
* [[Mojca Kos Golja]]
* Nataša Kos
*[[Feliks Kosec]] ?
*[[Miha Koselj]]
* [[Miro Kosin]] /Milodar K.?
*Ivan Kosirnik (zdravnik)
*[[Saša Kosovinc]]*
* [[Janko Kostnapfel]]
* [[Miro Košak]] (1919-2010)
* [[Robert Košak]]
* [[Alija Košir]]
* [[Gorazd Košir]]*
* [[Narcisa Košir]]
* [[Renata Košir Pogačnik]]*
* [[Roman Košir]]
* [[Tone Košir]]
* [[Fran Košmelj]]
* [[Vida Košmelj Beravs]]
* [[Mitja Košnik]] (*1962)
* [[Pavle Košorok]] (1944-2023)
* [[Igor Košuta]]
* [[Majda Košuta]]
* [[Srečko Košuta]]
* [[Tadeja Kotar]]*
* [[Milan Kotnik]]
* [[Primož Kotnik]]
* [[Vladimir Kotnik]]
* [[Božena Kotnik Kevorkijan]]*
* [[Franc Kous]]
*[[Štefan Kous]]
*Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber)
* [[Maksimilijan Kovač]] 
* [[Mila Kovač]]
*[[Viljem Kovač]] (1830-1888)
* [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]]
* [[Marija Kovač-Kavčič]]
* [[Viljem Kovač]] (1830–1888)
* [[Anton Kovačič]]
* [[Dragan Kovačić]]*
* [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]]
* [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958)
* [[Mitja Kovič]] (1929-1987)
*[[Matija Kozak]]
* [[Miklavž Kozak]]
* [[Jože Kozar]]
* [[Ninna Kozorog]]
* Marko Koželj
* Matjaž Koželj
* [[Miran Koželj]]
* [[Mirta Koželj]]
* [[Tomaž Koželj]]
* [[Vesna Koželj Oblak]]
* [[David Kožuh]]
* [[Primož Kožuh]]
* [[Mateja Kožuh-Novak]]
* [[Majda Kragelj Zbačnik]]
* [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]])
* [[Alojz Kraigher]] (1877–1959)
* [[Dimitri Krainc]]
* [[Otmar Krajec]]
* [[Pavel Krajec]]
* [[Ivan Krajnc]]
* [[Natalija Krajnc]]
* [[Stanka Krajnc Simoneti]]
* [[Ana Kraker Starman]]
* [[Angel Kralj]]
* [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956)
* [[Božo Kralj]]
* [[Jakob Kralj]]
* [[Miloš Kralj]] (1930–98)
* [[Irena Kramar]]
* [[Janez Kramar (zdravnik)]]
* [[Lojze Kramarič]]
* [[Ludvik Kramberger]]
* [[Neva Kramberger]]
* [[Ivan Krampač]]
* [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]]
* [[Tadeja Krapež]]
* [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]*
* [[Virgil Krasnik]] (1909–1968)
* [[Janez Kraševec]]
* [[Gregor Kraškovic]]?
*[[Aleksandra Kraut]]
* [[Matjaž Kraut]]-''Deko''?
* [[Alenka Kravos]]*
* [[Andrej Kravos]]*
* [[Vladimir Kravos]] ml.
* [[Bojan Krebs]]
* [[Fedor Krejči]]
* [[Maksimiljan Kremžar]]
* [[Marinka Kremžar]]*
* [[Vladimir Kresnik]]
* [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]]
* [[Živan Krevel]]*
* [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek]
* [[Jurij Krisch]]
*Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?)
*[[Anže Kristan]]
*[[Boris Kristan]] (1901-91)
*[[Oroslav Kristan]] (1867-1912)
*[[Špela Kristan]]*
*[[Tomaž Kristan]] (Christian)
*[[Slava Kristan Lunaček]]
* [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]]
* [[Vinko Kristl]]
*[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] 
* [[Franc Krištofelc]]
* [[David Križaj]]
* [[Matija Križaj]]
* [[Igor Križman]]
* [[Štefka Križnar]] (1937-2020)
* [[Jože Križnič]]
* [[Vasja Kruh]]
* [[Vekoslav Krumpestar]]
* [[Valter Krušič]]
* [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]]
* [[Matevž Kržan]]
* [[Mojca Kržan]]?
* [[Ciril Kržišnik]]
* [[Marjan Kržišnik]]
* [[Juš Kšela]]*
* [[Urška Kšela]]*
* [[Aleksander Kuhar]]
*[[Marijana Kuhar]]
* [[Dimitrij Kuhelj]]
* [[Janez Kuhelj]]
* [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979)
* [[Robert Kukovec]] (1910-45)
*[[Avgust Kulovic]] (1836-97)
*Kumbatovič?
* [[Matej Kunaver]]
* [[Vlasta Kunaver]]
* [[Boris Kunc]] 
* [[Alfonz Kunst]]
* [[Alojz Kunst]]
* [[Grega Kunst]]
* [[Tone Kunstelj]]
* A. Kuralt  
* [[Jurij Kurillo]]
* [[Polonca Küssel]]
* [[Valentin Kušar (zdravnik)]]
* [[Miro Kušej]]
* [[Konrad Kuštrin]]
* [[Majda Kuštrin Marolt]]
* [[Ferdo Kutnik]]
* [[Marjan Kveder]] (1918-1988)
* [[Radislava Kveder]]
* [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]]
* [[Rado Kveder]] (st./ml.)
* [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]]

== L ==

*(1944-2023)
* [[Lovro Lackner]]
* [[Tone Lah]]
* [[Mitja Lainščak]]
* [[Stanko Lajevec]]
* [[Jaro Lajovic]]
* Sanda Lah Kravanja 
* [[Nikola Lakič]] *
* [[Edo Lakner]]
* [[Miša Lakner]]*
* [[Ivan Lalangue]]
* [[Janez Lamovec]]
* [[Zvonimir Lamovec]]
* [[Boštjan Lanišnik]]*
* [[Nikolaj Lanščak*]]
* [[Živko Lapajne]]
* [[Milan Lapornik]]
* [[Jurij Ignacij Laschan]]
* [[Matija Laschan]]
* [[Janez Lavre]]
* [[Miha Lavre]]
* [[Alenka Lavrič Groznik]]
* [[Anton Lavrič (zdravnik)]]
* [[Božidar Lavrič]] 
* [[Dušana Lavrič]]
* [[Marko Lavrič]]
* [[Vito Lavrič]]
* [[Janez Krstnik Lavrin]]
* [[Milan Lazar]]
* [[Vlasta Leban Lenart]]
* [[Josip Lebar]] (1849 - 1920)
* [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]]
*Jožica Ledinek Paddle 
*[[Franc Ksaver Legat]] 
* [[Tatjana Lejko Zupanc]]
* [[Ivan Lenart]]
* [[Ladislav Lenart]]
* [[Vera Lenart]]
* [[Eva Lenassi]]
* [[Peter Lenče]]
*[[Mojca Lenče-Kastelic]]
*[[Lea Leonardis]]
* [[Matjaž Lesjak]]
* [[Tatjana Leskošek Denišlič]]
* [[Boštjan Leskovar]]*
* [[Rudolf Leskovar]]
* [[Janez Leskovec]]
* [[Bogdan Leskovic]]
* [[Dinko Leskovšek]]
* [[Evita Leskovšek]]
* [[Roman Lesnika]]
* [[Gorazd Lešničar]]
* [[Hotimir Lešničar]]
* [[Janko Lešničar]]
* [[Andrej Levanič]]
* [[Avgust Levičnik]]
* [[Milan Ličina]]
* [[Miha Likar]]
* [[Jelka Lindič]]
* [[Jurij Lindtner]] (1939-2013)
* [[Luka Lipar]]
* [[Fran Viljem Lipič]]
* [[Matej Lipovšek]]
* [[Silvo Lipovšek]]
* [[Andrej Lisjak]] 
* [[Anton Logar (stomatolog)]]
*[[Dušan Logar]]
* [[Ivan Logar]]
* [[Mateja Logar]]
* [[Primož Logar]]
* [[Anton Lojk]]
* [[Danilo Lokar]]
* [[Jože Lokar]]
* [[Mateja Lopuh]]
* [[Bogdan Lorber]]
*[[Petra Lorber]]
* [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]]
*[[Luca Lovrečič]]
*([[Cita Lovrenčič Bole]])
*[[Benjamin Lovše]]
* [[Eva Lovše]]
* [[Boštjan Lovšin]]
* [[Jože Lovšin]]
* [[Marko Lovšin]]
* [[Miroslav Luci]]
* [[Miha Lučovnik]] *
* [[Adolf Lukanovič]]
* [[Franc Lukič]]
* [[Ljubiša Lukić]]
* [[Marij Lunaček]]
* [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]])
* [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]])
* [[Majda Lunder]]
* [[Marko Lunder]]
* [[Mojca Lunder]]*
* [[Tomaž Lunder (zdravnik)]]
* [[Urška Lunder]] (1959)
* Neva Lupinc (Trst)
* [[Karel Lušicky]]
*[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela
* [[Stanko Lutman]]
* [[Boštjan Luzar]]*
* [[Miloš Lužnik]]

== M ==

*[[Metka Macarol Hiti]]* ?
* [[Marta Macedoni Lukšič]]
*[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }}
* [[Miloš Macura]]
* [[Slobodan Macura]]
* [[Breda Maček Paternu]]
* [[Rok Maček]]
* [[Majda Mačkovšek - Peršič]]
* [[Bogomir Magajna]]
*[[Marija Magajne]]
* [[Anton Magdič]]
* [[Jože Magdič]]
* [[Vera Maher]] *
* [[Stanislav Mahkota]]
* [[Ksenija Mahkovic Hergouth]]
*[[Stanislav Mahne]]
* [[Maja Majal]]*
* Jožko (Josip) Majcen
* Vidojka Majcen Vuga
* [[Živa Majcen]]
* [[Otmar Majerič]]
* [[Ljuba Makovec Melik]]
* [[Anton Makovic]]
*[[Jana Makuc]]
* [[France Malešič]] (1921-2020)
* [[Mateja Maležič Blažič]]
*[[Senja Mali Brajovič]]
* [[Ignacij Mally]]
*[[Marko Malovrh]]
* [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024)
* [[Aleksander Manohin]] (1946-2021)
* [[Radoslav Marčan]]
* [[Majda Marčič Smerdu]]
* [[Viktor Marčič]]
* [[Nataša Marčun Varda]]
* [[Robert Marčun]]*
* [[Marija Maren Držaj]]
* [[Zlatko Marin]]*
* [[Črt Marinček]]
* [[Ivan Marinčič]]
* [[Ljubo Marion]]
* [[Gašper Markelj]] 
* [[Špela Markelj]]
* Pij Bogomir Marko
* [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]]
* [[Jasmina Markovič Božič]]
*[[Apolon Marolt]]
* [[Janko Marolt]]
* [[Marica Marolt-Gomišček]] 
* [[Maja Marolt-Mušič]]
* [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]]
* [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]])
* [[Dorjan Marušič]]
* [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]]
* [[Sonja Masle]]
* [[Andrej Mašera]]
* [[Sonja Mašera]]
* [[Leo Matajc]]
* [[Mojca Matičič]]
* [[Marko Matjašič]]
*Ivan Matko (1885–1945)
*Ivan Matko (1919–1997)
*[[Erika Matos]]
* [[Jan Matoušek]]
*[[Jožica Maučec Zakotnik]]
* [[Danilo Maurič]]
* [[Blaž Mavčič]]
* [[Ernest Mayer (zdravnik)]]
*[[Majda Mazovec]] (1920-2015)  
* [[Helena Meden Vrtovec]]
* [[Ana Medved|Ana Medved*]]
* [[Lojze Medved]]
* [[Meta Medved Kus]]
* [[Marko Medvešček]]
* [[Adolf Medvešek]]
* [[Anamarija Meglič]]*
* [[Bernard Meglič]]*
* [[Leon Meglič]]*
* [[Uroš Meglič]]*
*[[Duška Meh]]
* [[Dušan Mekiš]]
* [[Živa Melik]]
* [[Anton Melzer]]
* [[Franc Melzer]]
* [[Janez Melzer]]?
* [[Jožef Andrej Melzer]]
* [[Raimund Melzer]]
* [[Avguštin Mencinger]]
* [[Bogdan Menih]]
* [[Matjaž Merc]]
*[[Ljudevit Merčun]]
*[[Bogo Merljak]]
*[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]])
*[[Aleksander Merlo]]
* [[Milivoj Mermolja]]
* [[Valentin Meršol]]
* [[Anton Mesec]]
* [[Judita Mešič]]
* [[Damjan Meško]]
*[[Marija Meznarič]]-Petruša
*[[Dušanka Mičetić Turk]]
* [[Robert Miglar]]
* [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]]
* [[Anton Mihelič]]
* [[Anže Mihelič]]
* [[Miro Mihelič]]
* [[Nasta Mihevc Srakar]]
* [[Lili Mikecin]]
* [[Fedor Mikič]]
* [[Danica Miklič Škrabar]]
* [[Kazimir Miksić]]
*Rudolf Mikulič
* [[Anica Mikuš Kos]]
* [[Dimitrij Mikuš]]
* [[Karel Milavec]]
* [[Vladimir Milavec]]
*Joseph/[[Josip Milič Emili]]
* [[Janez Milčinski]]
* [[Lev Milčinski]]
* [[Metka Milčinski]]
* [[Anže Militarov]]
* [[Zoran Miloševič]]
* [[Franc Minař]]
* [[Tomislav Mirković]]
* [[Dušan Mis]]
* [[Franta Mis]]
* [[Jožef Peter Alkantara Mislej]]
* [[Ema Mivšek Mušič]]
* [[Dimitrij Mlekuš]]
* [[Monika Mlinar Agrež]]
* [[Tina Mlinarec]]
* [[Vlado Mlinarič]]
* [[Gregor Mlinšek]]
* [[Samo Modic]]
* [[Janez Mohar]] *
* [[Metka Moharić]]*
* [[Alojzija Mohorič]]*
*Marija Mojse-Miličev
*Andrej Moličnik
*Andreja Möller Petrun
*[[Leopold Morela]]
* [[Vesna Morela]]
* [[Marjan Morelj]]
*(Maks Moric)
* [[Igor Movrin]]
* [[Andrej Mozetič]]
* [[Ivan Mozetič]]
* [[Tilka Mozetič Mikuž]]
* [[Vinko Mozetič]]
* [[Jože Možgan]]
* [[Andrej Možina]]
* [[Dušan Možina]]
* [[Hugon Možina]]
* [[Martin Možina]]
* [[Marjan Mramor]]
* [[Dušan Mravljak]] - Mrož
* [[Blaž Mrevlje]]
* [[Franc Mrevlje]]
* [[Matko Mrgole]]
* [[Mitja Mrgole]]
* [[Zdenko Mrmolja]]
* [[Faris Mujezinović]]
* [[Jelena Mulaček Mahkota]]
* [[Janko Müller]]
*[[Jasna Müller]]
*[[Manica Müller Premru]]?
* [[Fortunat Müllner]]
* [[Anton Štefan Munda]] *
* [[Anton Murgel]]
* [[Ervin Murgel]]
* [[Jurij Murgelj]]
* Jože Muster (1894-1982)
* [[Boris Mušič]] (1930-2016)
* [[Drago Mušič]] (1899-1993)
*[[Mark Mušič]] *
* [[Igor Muzlovič]]
* [[Anton Muznik]]
* [[Igor Muževič]]
* [[Danilo Mužina]]

== N ==
* [[Marjan Naglas]]
* [[Ludvik Nagy]]
* [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]]
* [[Ivan Napret]]
* [[Aleksander Nardin]]
* [[Leopold Nathan]]
*Jožef/Josef Neckermann
* [[Lidija Nemeth]]
* [[David Neubauer]]
*([[Henrik Neubauer]])
* [[Robert Neubauer]]
* [[Mavricij Neuberger]]
* [[Jože Neudauer]]
* [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik)
* [[Jakob Anton Neuner]]
* [[Marko Noč]]
* [[Dušan Nolimal]]
* [[Gregor Norčič]]
* [[Andrej Novak (stomatolog)]]
* [[Boris Novak (zdravnik)]]
* [[Gregor Novak]]
* [[Jože Novak]]
* [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]]
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak]
* [[Rajko Novak]]
* [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]]
* [[Neva Novak Modrijan]]
* [[Vesna Novak Jankovič]]
* [[Zmago Novak]]*
*([[Željka Novak Rukavina]])
* [[Živa Novak Antolič]]
* [[Gregor Novljan]]*
* [[Janez Novosel]]

== O ==
* [[Dunja Obersnel Kveder]]
* [[Božo Oblak]]
* [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]]
* [[Irena Oblak]]
* [[Jožica Oblak-Berce]]
* [[Peter Oblak]] 
* [[Rudolf Obračunč]]
* [[Ivo Obrez]]
*[[Karin Obrez Oblak]]*
*[[Janja Ocvirk]]
* [[Jožef Ivan Ocvirk]]
* [[Zdravko Ograjenšek]]
* [[Renata Okrajšek]]*
* [[Andrej Omahen]]
* [[Mirko Omejc]]
* [[Simo Opačić]]
* [[Janez Oražem]]
* [[Vida Oražem]]
* [[Ivan Oražen]]
* [[Janez Orel]]
* [[Rok Orel, zdravnik]]
* [[Jerko Oršič]]
* [[Damjan Osredkar]]
* [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]]
* [[Andreja Osterc Koprivšek]]
* Tadej Osterc
*[[Željko Ostojić]]
* [[Josip Otahal]]
* [[Peter Otorepec]]
* [[Zdenka Ovčak]]
* [[Radivoj Ozvald]]

== P ==

* [[Bernard Pachner]]
*[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle
* [[Natalis Pagliaruzzi]]
* [[Artur Pahor]]
* [[Dušica Pahor]]
* [[Vladimir Pahor]]
* [[Marjan Pajntar]]
* [[Pavel Pajntar]]*
* [[Maja Pakiž]]
* [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71)
* [[Mara Paljk Pečenko]]
* [[Franc Papež]]
* [[Milan Papež]]
* [[Petar Papuga]]
* [[Darja Paro Panjan]]
* [[Aleš Paulin]]
* [[Dušan Pavčnik]]
* [[Stanislav Pavlica]]
* [[Franjo Pavlič]]
* [[Ignac Pavlič]]
* [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]]
* [[Vinko Pavlovčič]]
* [[Ivan Pavšič]]
* [[Ivo Pavšič]]
* [[Fedor Pečak]]
* [[Jože Pečan]]
* [[Marija Pečan]]
* [[Albin Pečavar]]
* [[Milko Peče]]
* [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92)
*[[Karel Pečnik]]
*[[Breda Pečovnik Balon]]
*[[Boris Pegan]]
* [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008)
*([[Hubert Pehani]] 1900-95)
* [[Pavel Pehani]] (1899-1964)
*Ksenija Pelkič-Ogrizek *
* [[Maks Pen]]
*Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]])
*[[Anton Perc]]
* [[Vladimir Perkič]]
* [[Milivoj Perko]]
* [[Slavko Perko]]
* [[Tatjana Perkovič]]
* [[Meta Perme]]
*Cvetka Pernat Drobež
* [[Damijan Perne]]
* [[Stanko Perpar]]
* [[Ivan Peršič]]
* [[Eman Pertl]]
* [[Just Pertot]]
* [[Simon Pertot]]  
* [[Vojteh Pertot]] 
* [[Milan Perušek]]
* [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]]
* [[Janez Pestotnik]] (1833-1881)
* [[Vlado Pešec]]*
* [[Davorina Petek]]
* [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]]
* [[Marija Petek Šter]]
* [[Milan Petelin]]*
*[[Alojz Peterlin]]
*([[Boris Matija Peterlin]])
*[[Borut Peterlin (1963)]]
* [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]]
* [[Alenka Petkovšek]]*
* [[Ivo Petkovšek]]
* [[Drago Petrič]]
* [[Karel Petrič]]
* [[Lidija Petrič Ozvald]]
* [[Rok Petrič]]
* [[Jurij Petrin]]
* [[Miroslav Petrovec]]
* [[Jože Petrovčič]]
*[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]]
*[[Marija Petrun Ulaga]]*
*[[Janez Pevc]] *
* [[Teodor Pevec]] *
* [[Jože Pfeifer]]
* [[Marija Pfeifer]]
* [[Vladimir Pfeifer]]
* [[Franjo Pikelj]] (1935-2026)
* [[Milivoj Piletič]]
* [[Ignacij Pintar]]
* [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]]
* [[Luka Pintar (zdravnik)]]
* [[Tatjana Pintar]]
* [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]]
* [[Bojana Pinter]]
* [[Bojan Pipp]]
* [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991)
* [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006)
* [[Borut Pirc]]
* [[Ivo Pirc]] (1891-1967)
*[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023)
*[[Tomaž Pirc]] (1813-1880)
* [[Bojan Pirkmajer]]
* [[Sergej Pirkmajer]]
* [[Nina Pirnat]]
* [[Vladimir Pirnat]]
* [[Zvezdan Pirtošek]]
* [[Andrej Pišec]] (* [[1956]])
* [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] 
* [[Vaclav Pišot]]
* [[Venčeslav Pišot]]
* [[Tomo Pitamic]]
* [[Gregor Pivec]]
* [[Jože Pižem]] ?
*[[Albin Plahuta]]
* [[Franci Planinšek]]
* [[Tanja Planinšek Ručigaj]]
* [[Ivo Planinšič]]
* [[Janez Plečnik]]
* [[Josip Plenčič]]
* [[Marko Anton Plenčič]]
* [[Aleš Pleskovič]]
* [[Alojz Pleskovič]]
* [[Stojan Plesničar]]
*Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]])
* [[Drago Plešivčnik]]
* [[Franc Pleško]]
* [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003)
* [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]])
* [[Štefan Plut]] (1928-2016)
*James Raymond Pluth
*[[Bojan Pochyla]]
* [[Janez Podboj]]
* [[Jernej Podboj]]
* [[Simon Podnar]]
* [[Tomaž Podnar]]
* [[Janez Podobnik]]
* [[Rafael Podobnik]]?
*[[Božana Podrumac]]
* [[Anton Pogačnik]] (1829-1900)
* [[Bogica Pogačnik]]
* [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]]
* [[Jurij Žiga Pogačnik]]
* [[Tomaž Pogačnik]]
* [[Gregor Poglajen]]
* [[Edvard Pohar]]
* [[Maks Pohar]]
* [[Janez Poklukar]]
* [[Dražigost Pokorn]]
* [[Marko Pokorn]]
* [[Mirko Pokorn]]
* [[Vilma Pokorn]]
* [[Janja Polanec Černoša]]
* [[Janez Poles]]*
* [[Mario Poljak]]
* [[Rado Poljanšek]]
* [[Silva Poljšak]] *
*[[Zoran Poljšak]] (1919-92)
* [[Borut Pompe]]
* [[Janko Pompe]]
* [[Marja Pompe]]
* [[Vera Pompe Kirn]]
* [[Draženka Pongrac Barlovič]]
* [[Mario Ponikvar]]
*[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.)
* [[Antonija Poplas Susič]]
* [[Janko Popovič]]
* [[Mara Popović]]
* [[Pavel Poredoš]]
* [[Peter Poredoš]]
*[[Ciril Porekar]] - Humski
* [[Miran Porenta]]
* [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]]
* [[Franc Postič]]
*[[Sandi Poteko]] *
* [[Igor Potočnik (stomatolog)]]
* [[Iztok Potočnik]]  
*[[Marko Potočnik]]
* [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]]
* [[Jože Potrč]]
* [[Stojan Potrč]]
* [[Aleksander Poznik]]
* [[Jože Požun]]
* [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986)
* [[Alojzij Praunseis]]
* [[Igor Praznik]]
* [[Andreja Pražnikar]]*
* [[Janko Predan]]
* [[Marjan Predan]]
* [[Edo Predanič]] (1917-64)
* [[Peter Pregelj]]
* ([[Friderik Pregl]])
* [[Matija Prelog]]
*[[Irena Preložnik Zupan]] *
* [[Marjan Premik]]
* [[Vladimir Premoru]]*
* [[Tanja Premru Sršen]]
* [[Borut Prestor]]
* [[Metka Prešern Štrukelj]]
*[[Janja Pretnar Oblak]]
* [[Slavko Prevec]]
* [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]]
* [[Franc Prezelj]]
* [[Janez Preželj]]
* [[Anton Prijatelj]]
* [[Maja Primic Žakelj]]
* [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944)
* [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953)
* [[Janez Prinčič]]
* [[Josip Prodan]]
* [[Marjan Prodan]]
* [[Luka Prodnik]]*
* [[Matija Pucher]]
* [[Pavla Pukl]]
*[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]]
* [[Borut Pust]]
* Stanko Pušenjak (1895-1965)
* [[Stanko Pušenjak]]*
* [[Friderik Pušnik]]*

== Q ==
* [[Janez Pavel Qualiza]]

== R ==
*[[Alenka Radšel Medvešček]]
*[[Anja Radše|Anja Radšel]]
* [[Franjo Radšel]]
* [[Peter Radšel]]
*[[Zora Radšel Burger]]
*[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]])
* [[Srečko Rainer]]
*Ivan Raišp
* [[Ivo Raišp]]
* [[Mirjana Rajer]]
* //[[Bogomir Rajh]]// (*1945)
*[[Amand Rak]]
*[[Rasta Rakar Radešček]]
* [[Stelio Rakar]]
* [[Jožef Rakež]]
* [[Peter Rakovec]]
* [[Slavko Rakovec]] (st./ml.)
* [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994)
* [[Ana Ramovš]]
* [[Adolf Ramšak]]
* [[Marija Ramšak]]
* [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]]
* [[Josip Rapotec]]
* [[Božena Ravnihar]]
* [[Čedomir Ravnik]]
* [[Igor M. Ravnik]]
* [[Janez Ravnik]]*
* [[Ludvik Ravnik]]
* [[Tone Ravnikar]]
* [[Adolf Razlag]]
*[[Martin Razpet]] (1826-1888)
* [[Jakob Rebernik]]
* [[Jelka Reberšek Gorišek]]
* [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]?
* [[Janez Rebol]]*
* [[Franc Rebula]]
* [[Dušan Reja]]
* [[Izidor Reja]]
* [[Jana Rejc Marko]]
*[[Metoda Rejc Novak]] *
* [[Milan Reljič]] *
* [[Miran Rems]]
* [[Janez Remškar]]
* [[Zlata Remškar]]*
* [[Zvonka Rener Primec]]
* [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022)
* [[Alenka Repše Fokter]]
* [[Stane Repše]]
*[[Samo Ribarič]]
* [[Martina Ribič Pucelj]]
* [[Marko Rifel]] *
* [[Igor Rigler]]
* [[Leopold Rijavec]]?
*[[Aleksander Rjazancev]]
* [[Hugon Robič]]
* [[Andrej Robida]]
* [[Ivan Robida]]
* [[Jože Robida]]
* [[Matjaž Rode]]
* [[Mirela Rode]]
* [[Primož Rode]]
* [[Marija Rogar]]
*[[Mirjam Rogl Butina]]*
* [[Alojz Rojc]]
*[[Vida Rojc]] (s. Justina)
* [[Alojz Rojnik]]
* [[Barbara Rojnik]]
* [[Bojan Rok]]
* [[Zlatko Roškar]]*
* [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič]
* [[Ana Rotdajč]]
* [[Lojze Rot]]?
* [[Uroš Rot]]
* [[Danica Rotar Pavlič]] *
* [[Žiga Rotar]]
* [[Nada Rotovnik Kozjek]]
* [[Tomaž Rott]]
* [[Aleksander Rotter]]
* [[Aleš Rozman]]
* [[Blaž Rozman]]
* [[Ciril Rozman]]
* [[Marjan Rozman]]
* [[Sanja Rozman]]
* [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]]
* [[Primož Rožman]]
* [[Mojca Rožič]]
*[[Ivo I. Rudolf]]
* [[Zvonimir Rudolf]]
* [[Dean Rumpf]]
* [[Petra Rupar]]
* [[Marjan Rupnik]]
* [[Borut Rus]]
* [[Igor Rus]]
* [[Mavricij Rus]] (1879–1977)
* [[Rina Rus]]*
* [[Stanislava Rus]] (1916-1963)
* [[Vika Rus Vaupot]]
* [[Branko Rustja]]
* [[Karel Rutar]]
* [[Srečko Rutar]] (*1940)
* [[Veronika Rutar Gorišek]]

== S ==
* [[Franc Sadar]]
*[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]]
* [[Julij Saje]]
* [[Alemka Saks]] (1929-2019)
*[[Bogdan Saksida]] (1939-2021)
* [[Santorio Santorio]]
* [[Jože Satler]]
* [[Vasa Savić]]
* [[Baldomir Savinšek]]
* [[Luka Savnik]]
* [[Dunja Savnik Winkler]]
* [[Roman Scagnetti]]?
* [[Karin Schara]]
* [[Franc Schiffer]]
* [[Ulrik Schmidt]]
* [[Jernej Schober]]
* [[Konstantin Jožef Schrott]]
* [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]]
* [[Giovanni Antonio Scopoli]]
* [[Franc Nikolaj Sedej]]
* [[Rajko Sedej]]
* [[Tomaž Franc Sedej]]
* [[Mileva Sedlaček Novak]]
* [[Danuška Sedlar]] (1913-85)
*[[Vladimir Sekavčnik]] ?
* [[Jože Sekolec]]
* [[Majda Selevšek]]* 
* [[Marija Seljak]]* 
* [[Katja Seme]]
* [[Danijela Semenič]]
*[[Miljan Senčar]]
* [[Mojca Senčar]]
*[[Sabina Senčar]]
* [[Vladimir Senekovič]]
* [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]]
* [[Jurij Sernec]]
*[[Dalja Sever Jurca]]
*[[Ecijo Sever]]*
*[[Matjaž Sever]]
*[[Srdan Sevnik]]*
* [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]]
* [[Gabrijela Simetinger]]
*[[Jožica Simonič Kunej]]
* [[Filip Simoniti]]
* [[Jurij Simoniti]]
* [[Lojze Simoniti]]
* [[Andreja Sinkovič]]
* [[Uroš Skalerič]]
* [[Bogo Skalicky]]
*[[Marjan Skalicky]]?
*[[Božena Skalicky Kuhelj]]
*[[Zdenka Skalicky Čebin]]
* [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]]
* [[Meta Skerget]] (Škarja)
* [[Dušan Sket]]
*[[Alenka Sketelj]]*
*[[Janez Sketelj]]
* [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide)
* [[Pavel Skok]] (* [[1959]])
* [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern
* [[Aleš Skvarča]]
* [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]]
* [[Mario Slokan]] *
* [[Tanja Slokar]]''*''
* [[Janez Sluga]]
* [[Franjo Smerdu]]
* [[Josip Dušan Smodej]]
*[[Ludvik Smrekar]]
*[[Nataša Smerkar]]
* [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]])
* [[Špela Smrkolj]]
*[[Tomaž Smrkolj]]*
* [[Vladimir Smrkolj]]
* [[Erika Snoj Cvetko]]
* [[Darinka Soban]]
* [[Maja Sočan]]
* [[Valentin Sojar]]
*[[Mihael Sok]]
*[[Tanja Soklič Košak]]
*[[Anton Sonc]]
*[[Elza Soss]] (1889-1970)
*[[Aneta Sotirovska Šalamon]]
* [[Borut Sotošek]]
* [[Sonja Sovdat Banič]]
* [[Borut Spacal]] 
* [[Janez Spindler]]
* [[Alenka Spindler Vesel]]
* [[Matjaž Splichal]]
* [[Franc Srakar]]
* [[Tinkara Srnovršnik]]
*[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]])
*[[Marko Stanonik]]?
* [[Lovro Stanovnik]]?
* [[Mateja Starbek Zorko]]
* [[Franc Starc]]
* [[Milan Starc]]
* [[Šarolta Starc]]
* [[Radovan Starc]]
* [[Tone Starc]]
* [[Vito Starc]]
* [[Andrej Stare]]
* [[Jože Stare]]
* [[Zlatan Stare]]
* [[Jurij Starovašnik]]
* [[Marjan Stegnar]]
* [[Marjan Steinbach]]*
*Franc Steinfelser
*Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022)
*Jurij Stekar
*[[Alojz Stepančič]]
*[[Stane Stergar]]
* [[Marko Sterle]]
* [[Dimitrij Stiasny]]
* [[Vladimir Stiasny]]
* [[Branka Stirn Kranjc]]
* [[Jurij Stojan]]*
* [[Josip Stojc]] (1877-1926)
* [[Rasto Stok]]*
* [[Gorazd B. Stokin]]
* [[Bogdan Stopar]]
* [[Rok Stopar]]
* [[Tatjana Stopar Pintarič]]
*[[Darija Mateja Strah]]*
* [[Josip Strašek]]
* [[Stanislava Straus Bračko]]
* [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]])
* [[Alenka Strdin Košir]]
* [[Klemen Stražar]]*
* [[Branka Stražišar]]*
* [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi
* [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]]
* [[Alenka Strdin Košir]]*
*[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]]
* [[Franc Strle]]
* [[Stane Strnad]]
* [[Stanko Strnad]]
* [[Valerija Strnad]] (1880–1961)
* [[Primož Strojan]]
* [[Margareta Strojan Fležar]]
* [[Tadej Strojnik]]*
* [[Jože Stropnik]]
* [[Zlata Stropnik Črepinko]]
* [[Tadej Strojnik]]
* [[Marija Stucin]]
* [[Daša Stupica]]
* [[Andreja Suhadolc Pipp]]*
* [[Edvin Suher]] (1894-1990)
* [[Alojzij Slavko Sušin]]
* [[Janko Sušnik]]
* [[Nina Suvorov Gregorič]]
* [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]]
* [[Franc Svete]]
*([[Saša Svetina]])
*[[Petra Svetina Šorli]]*
* [[Lea Svetlič Pleiweis]]
* [[Marjan Svetlič]]

==Š==
* [[Rafael Šabec]]
* [[Špela Šalamon]]
* [[Branko Šalamun]]
* [[Zdenko Šalda]]
* [[Zvonko Šalda]] (1920-93)
* [[Jože Šamu]]
* [[Lucija Šarc]]*
* [[Tomislav Šarenac]] *
* [[Marta Šavelj]]
* [[Tone Šavelj]]
*[[Edvard Šavnik]]
*[[Karel Šavnik starejši]]?
* [[Leo Šavnik]]
* [[Pavel Šavnik]] (1882-1924)
* [[Rajmond Šavrin]]
* [[Viljem Ščuka]]
* [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) 
* [[Alojzij Šef]]
*[[Marjan Šef]]
* [[Saša Šega Jazbec]]
* [[Ruža Šegedin]]
* [[Vekoslav Šekoranja]]
* [[Maja Šereg Bahar]]
* [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]])
* ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]])
* [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]])
* [[Darja Šervicl Kuchler]]
*[[Andrej Šikovec]]
*[[Milan Šilc]]
*[[Tatjana Šilc]]
* [[Tomaž Šiler]]
*[[Sonja Šinigoj Cijan]]
* [[Amalija Šimec]] (1893-1960)
* [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955)
* [[Anton Širca]] (1925-1996)
* [[Dušan Šircelj]]
*[[Albin Šivic]]
* [[Zina Šivic]] *
* [[Meta Škarja-Skerget]]
* [[Olga Škerbic]] Kerstein
* [[Vladimir Škerlak]] 
* [[Alenka Šket Kontestabile]]
* [[Boris Škofic]]* 
* [[Boga Škrinjar Neřima]]
* [[Edo Šlajmer]]
* [[Vesna Šlajpah]]**
* [[Alojz Šmid]]*
* [[Janez Šmid]]
* [[Lojze Šmid]]
* [[Tomaž Šmigoc]]*
* [[Jože Šnajder]]*
* [[Štefan Šobar]]
* [[Matjaž Šolinc]]*
* [[Jurij Šorli]]
* [[Stevan Šoškić]]
* [[Maja Šoštarič]]
* [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]]
* [[Mirko Špacapan]]
* [[Karel Šparaš]]
* [[Jurij Matija Šporer]]
* [[Borut Štabuc]]
* [[Dušan Štajer]]
* [[Iztok Štamfelj]]
*([[Andrija Štampar]]- Hrvat)
* [[Branko Štangl]]
* [[Martin Štefančič]]
* [[Borut Štefanič]]
*[[Andreja Štelcar]]
* [[Srečko Štepec]]
* [[Ana Štern]] *
* [[Draga Štiblar Martinčič]]
* [[Andreja Štolfa Gruntar]]
* [[Veruša Štolfa]]
* [[Zdravko Štor]]
* [[Stana Štraus]]*
* [[Martin Štrucl]]
* [[Bojan Štrus]]*
* [[Alojz Štrukelj]]
* [[Milan Štrukelj]] (1928-2025)
* [[Tadeja Štrumbelj]]
* [[Marija Štucin]]
*[[Dominik Štular]] *
*[[Peter Štular]] *
* [[Tomaž Štupnik]] *
* [[Maja Šturm]]
* [[Branko Šubic]]
* [[Ciril Šubic]]
* [[Tjaša Šubic]]
* [[Zlatko Šubinski]]*
*[[Hinko Šuklje]]
* [[Dušan Šuput]]
* [[Miloš Šurlan]]
* [[Zvonimir Šusteršič]]
* [[Stanislav Šuškovič]]
* [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab]
* [[Matija Švagan]]*
* [[Drago Švajger]] (1898-1989)
* [[Viktor Švigelj]]

== T ==

* [[Ludvik Tabor]]
* [[Špela Tadel Kocjančič]]
*[[Iztok Takač]]*
* [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026)
* [[Danilo Tavčar]]
* [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]]
*[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]]
* [[Ivan Tavčar (zdravnik)]]
* [[Stanko Tavčar]]
* [[Andreja Tekauc Golob]]
* [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]]
* [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]]
*[[Manca Tekavčič Pompe]]
* [[Bojan Tepeš]]
* [[Filip Terč]]
* [[Marjeta Terčelj Zorman]]
* [[Tomaž Terčon]]*
* [[Nenad Terzić]]*
* [[Metka Teržan]]
* [[Janez Testen]]
* [[Erih Tetičkovič]]
* [[Josip Tičar]] (1875-1946)
* [[Štefan Tisel]]
* [[Vesna Tlaker]]
* [[Mirjana Todorović Guid]]
* [[Peter Tomanovič]]
* [[Iztok Tomazin]]
* [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije)
* [[Tomaž Tomaževič]]
* [[Aleš Tomažič]]*
* [[Anton Tomažič]] (1948) 
* [[Danilo Tomažič]]
* [[Dušan Tomažič]]
* [[Janez Tomažič]]
* [[Marjeta Tomažič]]
* [[Tomaž Tomažič]]*
*[[Lija Tomažič Novak]]
*[[Viktorija Tomič]]
*[[Uroš Tominc]]
* [[Viktor Tominšek]]
* [[Matija Tomšič]]
* [[Pavel Tomšič]]
*[[Martin Tonin]]
* [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]]
* [[Vladimir Topler]]
* [[Matevž Topolovec]]
* [[Ljubo Toš]]
* [[Lučka Toš]]
* [[Mirko Toš]] (1931-2018)
* [[Martin Toth]]
* [[Andrej Trampuž]]
* [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]]
* [[Vladimir Trampuž]]
* [[Ludvik Travnik]]
* [[Alenka Trček]]
*Anton Trček
* [[Rihard Trebše]]
* [[Katarina Trebušak Podkrajšek]]
* [[Nadja Triller]]
* [[Jože Trontelj]] (1939-2013)
* [[Alenka Trop Skaza]]
* [[Maja Trošt]]
* [[Blaž Trotovšek]]
*[[Jože Trstenjak]]
* [[Uroš Tršan]] (1926-1969)
* [[Bojan Tršinar]] (1946-2022)
* [[Primož Trunk]]*
* [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954)
* [[Nataša Tul]] Manđić
* [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]])
* [[Matjaž Turel]]
* [[Alojz Turk, zdravnik]]
* [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] 
* [[Rajko Turk]]
* [[Rudi Turk]]
* [[Zmago Turk]]
* [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922)
*Anton Tušar
*Janez Tušar 
*[[Mihael Tušek]] (1803-1843)

== U ==

* [[Sibila Unuk]]*
* [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]]
* [[Mojca Urbančič]]
* [[Ruža Urbančič]]
* [[Stane Urbančič]]
* [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju)
* [[Vilma Urbančič Rovan]]
* [[Franc Urlep]]
* [[Branko Uršič]]*
* [[Metka Uršič Gostinčar]]
* [[Marjetka Uršič Vrščaj]]
* [[Tomaž Uršič]] *
* [[Jurij Us]] *
* [[Marija Us Krašovec]]

==V==
* [[Franc Vajd]] ?
* [[Serafin Vakselj]]
* [[Alfred Valenta]]
* [[Alojzij Valenta]]
* [[Jožef Valentinčič]]
* [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965)
* [[Ivo Valič]]
* [[Viktor Valič]]
* [[Valerija Valjavec]] (1889–1981)
*[[Marlenka Vardjan]]
* [[Štefan Varga]]
* [[Bogomil Vargazon]]
* [[Nevenka Vargazon Knaflič]]
* [[Bojan Varl]]
* [[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]]
* [[Evgen Vavken]] (1927-2007)
* [[Marija Vegelj Pirc]]
* [[Marija Velepič]] (1928-2021)
* [[Milivoj Veličković Perat]]
* [[Tine Velikonja]]
* [[Dragica Vendramin]] (1922-2014)
* [[Rok Vengust]]
* [[Vilibald Vengust]]
* [[Emil Vengušt]]
* [[Mirko Vengušt]]
* [[Barbara Venier]]
* [[Nikolaj Venier]]
* [[Gregor Veninšek]]
*([[David Verbec]])
*([[Janez Verbic]])
*[[Marčel Verč]]
*([[Hieronim Vergerij]])
* [[Jože Verlič]]
* [[Franc Verovnik]]
*[[Karel Vesel]] (1808-1863)
*([[Borut Veselko]])
* [[Matjaž Veselko]]
* [[Jelka Vesenjak Hirjan]]
*[[Aleš Vesnaver]]*
* [[Viktor Videčnik]]
* [[Jože Videnšek]]
*[[Dušan Vidmar]]
* [[Ivan Vidmar (zdravnik)]]
* [[Jerneja Vidmar]]*
*Jože Vidmar
* [[Ludvik Vidmar]]
* [[Vinko Vidmar (stomatolog)]]
* [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]])
*[[Nataša Vidovič Valentinčič]]
* [[Draško Vilfan]] 
* [[Franc Vindišar]] 
* [[Mateja Vintar Spreitzer]]
* [[Neli Vintar]]
* [[Franc Virant]]*
* [[Zlata Visenjak]]*
* [[Franjo Vizjak]]
* [[Uroš Vizjak]]
* [[Veljko Vlaisavljević]]
* [[Brane Vladikovič]]
* [[Vilma Vlaj]]
* [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]*
* [[Janez Vodiškar]]*
* [[Nado Vodopija]]
* [[Boris Vodopivec]]
* [[Ana Lina Vodušek]]
* [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]]
* [[Gorazd Voga]]
* [[Gregor Voglar]]
* [[Zlatko Voglar]]
* [[Andrej Vogler]]
* [[Matjaž Vogrin]]
* [[Minca Voje]]
* [[Vladimir Vojska]]
* [[Branko Volavšek]]
* [[Josip Volavšek]]
* [[Metka Volavšek]]
* [[Viktor Volčjak]]
* [[Božidar Voljč]]
* [[Vladimir Volovšek]]
* [[Drago Vončina]]
* [[Jasna Vončina]]
* [[Marija Vončina Kuralt]]*
* [[Niko Vončina]]*
* [[Matjaž Voršič]]*
* Irina Vostrueva
* [[Josip Vošnjak]]
* [[Tomaž Vovko]]
* [[Domen Vozel]]*
* [[Marjan Vozelj]]
* [[David Vozlič]] *
* [[Erik Vrabič]]
* [[Mira Vrabič]]
* [[Andrej Vranič]]
* [[Olga Vraspir-Porenta]]
* [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]]
* [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]]
* [[Janez Vrbošek]]**
* [[Viljem Vrbošek]]
* [[Ciril Vreča]]
* Nino Vreča
* [[Bojan Vrečer]]*
* [[Milena Vrenk Jerše]]*
* [[France Vrevc]]
* [[Janez Vrhovec (zdravnik)]]
* [[Janko Vrhovec]]
*[[Dušan Vrščaj]]
* [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]]
* [[Bojan Vrtovec]]
* [[Bojan Vrtovec ml.]] (1972-2025)
* [[Dominik Vrtovec]]
* [[Josip Vrtovec]]
* [[Jože Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec]]
* [[Matjaž Vrtovec ml.]]
* [[Vesna Vrtovec]]
*[[Štefan Vučak]]
* [[Ljubica Vučetić Zavrnik]]
* [[Marko Vudrag]]
* [[Miroslav Vuga]]
*[[Radojka Vuga]]
* [[Vanja Vuga]]
* [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen)
* [[Velimir Vulikić]]
* [[Mira Vurnik Žumer]]

==W==
* [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]])
* [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj)
*Emil Watzke
*[[Barbara Weibl]]
*[[Vlado Weingerl]]
*[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts)
*[[Miha Weiss]]
*([[Anton Wernig]])
*[[Vladimir Wolf]]
*[[Ivana Wostner Kološa]]

== Z ==

* [[Vesna Zadnik]]
* [[Zvezda Zadnik]]
* [[Jože Zadravec]]
*[[Lorna Zadravec Zaletel]]
*[[Niko Zagode]]
*[[Pavel Zagode]]
*[[Jana Zajc]]
* [[Jadranka Zajc-Satler]]
* [[Stane Zajc]]
*[[Janez (Ivan) Zajec]]
*[[Tine Zajec]]
* [[Jožef Zajiček]]
*[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]]
* [[Lijana Zaletel Kragelj]]
* [[Jelka Zaletel]]
* [[Alojz Zalokar]]
* [[Ana Zalokar]]
* [[Jurij Zalokar]]
*[[Nataša Zalokar]]
*[[Tatjana Zalokar]]
*[[Ljuba Založnik Neudauer]]
* [[Maks Zalta]]
* [[Maruša Zamorano]]
* [[Tomo Zarnik]]
* [[Herbert Zaveršnik]]
* [[Dušan Zavrnik]]
* [[Gorazd Zavrnik]]
* [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]]
* [[Vesna Zavrnik]]
* [[Franja Završnik]]
* [[Jernej Završnik]]
* [[Franjo Zdravič]]
* [[Mario Zdravlič]]
*[[Gregor Zemljič]]
* [[Krištof Zevnik]]
* [[Ivan Zhuber]]
* [[Janez Zidar]]* 
*[[Nina Zidar]]?
* [[Ivo Zidarič]]
* [[Mihaela Zidarn]]*
* [[Gregor Ziherl]]*
* [[Kristina Ziherl]] *
* [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]])
* [[Ruda Zorc Pleskovič]]
* [[Thomas Zorc]]
* [[Peter Zorčič]]
* [[Majda Zorec Karlovšek]]
* [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]]
* [[Martin Zorko]]
* Tatjana Zorko (1955)
* [[Alojz Zorn]] *
*[[Branko Zorn]] *
* [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan]
* [[Ciril Zupan]]
* [[Igor Zupan]]
* [[Jelka Zupan]]
* [[Matija Zupan]] *
* [[Rudi Zupan]]
* [[Franc Zupanc]]
* [[Oskar Zupanc]]
*[[Tomaž Zupanc]]
*[[David Zupančič]]*
* [[Stane Zupančič]]*
* [[Živa Zupančič]]
* [[Sanja Zupanič Mali]]*
* [[Zvonka Zupanič Slavec]]
* [[Emerik Zver]]?
* [[Samo Zver]]
* [[Matjaž Zwitter]]

== Ž ==

* [[Janez Mihael Žagar]]
* [[Alenka Žagar Slana]]
* [[Anton Žajdela]]
* [[France Žajdela]]
* [[Janko Žajdela]]
* [[Zvone Žajdela]]
*[[Bojan Žakelj]]
*[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]]
* [[Vladimir Žakelj]]
* [[Jurij Žargi]]*
* [[Miha Žargi]]
* [[Radoslav Žargi]]
* [[Aleksij Žbona]]
*[[Ivan Žebeljan]]
*[[Zoltan Žekš]]
* [[Tone Žel]]
* [[Vesna Železnik]] *
* [[Vinko Železnikar]]
* [[Aleš Žemva]]
* [[Božena Žen Boh]]
*[[Danijel Žeronder]]
* [[Božo Žerovec]]
* [[Janez Žgajnar (zdravnik)]]
*[[Darko Žiberna]]
*[[Ivanka Žigon]]
*[[Andrej Žist]]*
* [[Jože Žitnik]]
* [[Gordana Živčec Kalan]]
* [[Maja Živec Turk]]
* [[Stanko Živec]]
* [[Maja Živec Kozlevčar]]
* [[Marko Živin]]?
* [[Felice Žiža]]
* [[Peter Žiža]]
* [[Bogomir Žižek]]*
* [[David Žižek]]
* [[Franc Žižek]]* (1839-1926)
* [[Marko Žličar]]
* [[Andrej Žmavc (zdravnik)]]
* [[Franc Žnidaršič]]
* [[Marija Žnidaršič]]
* [[Tjaša Žohar Čretnik]]
* [[Milan Žumer]]
*Alojz Žuntar ?
*Ivan Žuntar ?
* [[Milan Žuntar]]
* [[Anton Žunter]]
* [[Anka Župan Prelesnik]]*
* [[Andrej O. Župančič]]
* [[Jasna Župančič-Kmet]]
*[[Avgust Župevc]]
* [[Vladimir Žura]]
*[[Ivan Žuran]]
* [[Silva Žužek]]
* [[Terezija Žužek]]
* [[Bojana Žvan]]
* [[Franc Žvanut]]
* [[Stanko Žvokelj]]

{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]]
[[kategorija:Slovenski zdravniki|*]]</text>
      <sha1>htydyfka0e9ev46kevjem29ppvmke0g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih dramaturgov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73570</id>
    <revision>
      <id>6762545</id>
      <parentid>6745975</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:47:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <origin>6762545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9546" sha1="3ncmvqhbehcohoqmyonw487incai52s" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dramaturg]]ov in teatrologov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Emil Aberšek]]/Abršček
* [[Urška Adamič]]
* [[Draga Ahačič]]
* [[Fran Albreht]]?
*[[Rok Andres]]
*[[Nika Arhar]]
* [[Tatjana Ažman]]

== B ==

*[[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]]
*[[Anja Bajda Gorela]]
*([[Bojana Bajec]])
*([[Silva Bandelj]])
*[[Jana Bauer]]
*([[Aleš Berger]])
*[[Matjaž Berger]]
*[[Tjaša Bertoncelj]]
*([[France Bevk]])?
*[[Rudolf Binter]]
*[[Evelin Bizjak]]
*[[Mateja Bizjak Petit]]
*[[Živa Bizovičar]]
*[[Kaja Blazinšek]]
*[[Matej Bogataj]]
*[[Alenka Bogovič]] 
*[[Alenka Bole Vrabec]] 
*([[Jaka Bombač]]) 
*[[Maja Borin]]
*[[Ignacij Borštnik]]
*[[Rok Bozovičar]]
*[[Peter Božič]]?
*([[Fran Bradač]])
*[[Valo Bratina]]
*[[Darij Bratoš]] 
*[[Marko Bratuš]]
*[[Martina Bremec Mrhar]] ([[Martina Mrhar]])
*[[Pia Brezavšček]]
*[[Kristina Brenk]]
*[[Maja Breznik]]
*[[Marjan Brezovar]]
*[[Matjaž Briški]]
*[[Urška Brodar]]

== C ==

* [[Angelo Cerkvenik]]
* [[Uršula Cetinski]]
* [[Majda Clemenz]]
*[[Peter Anton Codelli]]
*[[Jure Culiberg]]
*[[Nina Cvar]]?

== Č ==

*[[Mitja Čander]]
*[[Darka Čeh]]
*[[Katarina Černe]]
*[[Katja Čičigoj]]
*[[Eda Čufer]] Conover
*[[Marij Čuk]]

== D ==

*[[Barbara Daljavec]]
*([[Josip Daneš]])
*[[Ciril Debevec]]
*[[Pavel Debevec]]
*[[Metka Dedakovič]]
*[[Mojca Dimec]]
*[[Zala Dobovšek]]
*[[Dušan Dolamič]]?
*[[Jaro Dolar]]
*[[Jože Dolmark]]
*[[Tatjana Doma]]
*[[Darja Dominkuš]]
*[[Krištof Dovjak]]
*[[Josip Drobnič]]
*[[Sonja Dular]]
*[[Ana Duša]]

== E ==

* [[Marko Elsner Grošelj]]
*[[Romana Ercegović]]

== F ==

*[[Helena Fašalek]]
*[[Goran Ferčec]]
*[[Matic Ferlan]]?
*[[Lojze Filipič]]
*[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]]
*[[Polona Flere]]
*[[Evald Flisar]]?
*[[Vladimir Frantar]]
*[[Ervin Fritz]]

== G ==

* [[Jure Gantar]]
* ([[Kajetan Gantar]])
* [[Magdalena Germek]]
*[[Bogdan Gjud]]
*([[Goran Gluvić]])
*[[Ferdo Godina]]
*[[Andrej Gogala (dramaturg)]] 
*[[Pavel Golia]]
*[[Anja Golob]]
*[[Branko Gombač]]
*[[Katja Gorečan]]
*[[Katja Gornik]]?
*[[Nataša Goršek Mencin]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Fedor Gradišnik]]?
*[[Nina Granda]]
*[[Miša Grčar]]?
*[[Lena Gregorčič]]
*[[Tereza Gregorič]]
*[[Herbert Grün]]
*[[Marina Gumzi]]

== H ==
*[[Maja Haderlap]]
*[[Simona Hamer]]
*[[Bruno Hartman]]
*[[Saša Helbel]]/''Heigl'' 
*[[Andrej Hieng]]
*[[Barbara Hieng Samobor]]
*([[Meta Hočevar]])
*[[Jožek Horvat - Muc|Jožek Horvat Muc]]
*? Hribar -??
*[[Eva Hribernik]]
*[[Željko Hrs]]
*[[Tibor Hrs Pandur]]
*[[Emil Hrvatin]] (&quot;[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]]&quot;)
*[[Varja Hrvatin]]

== I ==
*([[Goran Injac]])
*[[Andrej Inkret]]
*([[Andreja Inkret]])
*[[Jera Ivanc]]

== J ==
*[[Eva Jagodic]]
*[[Andrej Jaklič]]
*[[Mojca Jan Zoran]]
*[[Rado Jan]]
*[[Drago Jančar]]
*([[Tomi Janežič]])
*[[Marjan Javornik]]
*[[Jože Javoršek]]
* [[Alen Jelen]]
* [[Nenad Jelesijević]]?
* [[Sandra Jenko]]?
* [[Ana Jerman Obreza]] 
*[[Sandi Jesenik]]
*[[Primož Jesenko]]
*[[Simona Ješelnik]]
*[[Martin Jevnikar]]
*[[Vesna Jurca Tadel]]
*[[Friderik Juvančič]]

== K ==
*[[Ana Kalan]]=[[Ana Nuša Kalanj]]?
*[[Ludvik Kaluža]]
*[[Ignac Kamenik]]
*[[Simon Kardum]]
*[[Ksenija Kaučič]]?
*[[Taras Kermauner]]
*[[Mojca Ketiš Mavec]]
*[[Alenka Klabus Vesel]]
*[[Brina Klampfer]]
*[[Katarina Klančnik Kocutar]]
*[[Mile Klopčič]]
*[[Majda Knap]] Šembera
*([[Boris Kobal]])
*([[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]])
*[[Samanta Kobal]]
*[[Vladimir Koch]]
*[[Katarina Kocijančič]]
*[[Matic Kocijančič]]?
*[[Vladimir Kocjančič]]?
*[[Nerina Kocjančič]]
*[[Bara Kolenc]]?
*[[Diana Koloini]]
*[[Jaro Komac]]
*[[Kim Komljanec]]
*[[Nuša Komplet Peperko]]
*[[Andreja Kopač]] (ples)
*[[Vanja Korenč]]
*[[Nika Korenjak]]
*[[Igor Koršič]]
*[[Mile Korun]]
*[[Jože Koruza]]
*[[Albert Kos]] (lutkovni)
*[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]]
*[[Tina Kosi]]
*[[Vinko Košak]]
*[[Katarina Košir]]
*[[Miroslav Košuta]]
*[[Ana Kovačič]]
*[[Lojze Kovačič]] (lutkovni)
*[[Jože Kovič]]
*[[Nina Kovič]]
*[[Juš Kozak]]
*[[Krištof Jacek Kozak]]
*[[Primož Kozak]]
*[[Amelia Kraigher]]
*[[Breda Kralj]]
*[[Lado Kralj]]
*[[Vladimir Kralj]]
*[[Maja B. Kranjc]]
*[[Mojca Kranjc]]
*[[Eva Kraševec]]
*[[Špela Kravogel]]
*[[Bogomila Kravos]]
*[[Bratko Kreft]]
*[[Mojca Kreft]]
*[[Rade Krstić]]
*[[Anja Krušnik Cirnski]]
*[[Ana Kržišnik]] Blažica  
*[[Eva Kučera Šmon]] 
*[[Lea Kukovičič]]
*[[Filip Kumbatovič Kalan]]
*[[Bojana Kunst]]
*[[Niko Kuret]]
*[[Jerneja Kušar]]

== L ==
*[[Daša Lakner]]
*[[Igor Lampret]]
*[[Maja Lapornik]]
*[[Ana Lasić]]
*[[Katja Legin]]
*[[Hinko Leskovšek]]?
*[[Nika Leskovšek]]
*[[Igor Likar]]
*[[Tajda Lipicer]]
*[[Alja Lobnik]]
*[[Matjaž Loboda]] (lutkovni)
*[[Matija Logar]]
*[[Magda Lojk]]
*[[Blaž Lukan]]
*[[Pavel Lužan]]
*[[Tanja Lužar]]

== M ==
*[[Eva Mahkovic]]
*[[Mirko Mahnič]]
*[[Urša Majcen]]
*[[Janja Majzelj]]?
*[[Gašper Malej]] 
*[[Marko Marin]]
*[[Katja Markič]]
*[[Milan Marković Matthis]]=[[Milan Ramšak Marković]]
*[[Dijana Martinc]]
*[[Bojan Martinec]]
*[[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]])
*[[Tamara Matevc]]
*[[Mitja Mejak]]?
*[[Stane Melihar]]
*[[Janez Menart]]
*[[Jasna Merc]]
*[[Staša Mihelčič]]
*[[Kristina Mihelj]]
*[[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko (-Poniž)]]
*[[Miloš Mikeln]]?
*[[Fran Milčinski]]
*[[Nana Milčinski]]
*[[Aldo Milohnić]]
*[[Žanina Mirčevska]]
*[[Tjaša Mislej]]
*[[Tanja Mlaker|Tanja (Tatjana) Mlaker]]
*[[Janko Moder]]
*[[Katarina Morano]]
*[[Dušan Moravec]]
*[[Andrina Mračnikar]]
*[[Martina Mrhar]] ([[Martina Bremec Mrhar]])
*[[Maja Murnik]]
*[[Aleš Mustar]]

== N ==
*[[Janez Negro]] (1914-1984)
*[[Josip Nolli]]
*[[Boris A. Novak]]
*[[Jernej Novak (dramaturg)|Jernej Novak]]
*[[Valentina Novak]]
*[[Kaja Novosel]]
*[[Hinko Nučič]]?

== O ==

*[[Tilen Oblak]]
*[[Ana Obreza]] &gt; Ana Jerman Obreza 
*[[Gojko Onič]]
*[[Barbara Orel]]

== P ==
*[[Livia Pandur|Livija Pandur]]
*[[Tone Partljič]]
*[[Saša Pavček]] 
*[[Jana Pavlič]]
*[[Katja Pegan]]
*[[Jože Pengov]] (lutkovni)
*[[Luna Pentek]]
*[[Gorazd Perko]]
*[[Ana Perne]]
*[[Tone Peršak]]
*[[Dušan Pertot]]
*[[Dino Pešut]]
*[[Jože Peterlin]]
*[[Mateja Pezdirc Bartol]]
*[[France Pibernik]]?
*[[Boris Pintar]]
*[[Jasna Pintarič]]
*[[Kaja Pinter]]?
*[[Janez Pipan]]
*([[Jan Pirnat]])
*([[Ljudevit Pivko]])
*[[Katarina Podbevšek]]
*[[Petra Pogorevc]]
*[[Ula Talija Pollak]]
*[[Denis Poniž]]
*[[Nebojša Pop Tasić]]
* [[Marinka Poštrak]]
*[[Janez Povše]]
*[[Staša Prah]]
*[[Katja Praznik]]?
*[[Alja Predan]]
*[[Vasja Predan]]
*[[Aleksij Pregarc]]?
*[[Rade Pergarc]]?
*[[Tatjana Premk Grum]]
*[[Marjana Prepeluh Lapornik]]
*[[Marijan Pušavec]]?
*[[Barbara Pušić]]

== R ==
*[[Kristina Radešček]]
*[[Saška Rakef]]?
*[[Milan Ramšak Marković]]
*[[Jordan Ranđelović]]
*[[Ira Ratej]]
*[[Marjana Ravnjak]]
* [[Vili Ravnjak]]
*[[Tomo Rebolj]]
*[[Alojz Rebula]]
*[[Mojca Redjko]]
*[[Blaž Rejec]]
*[[Aleksandra Rekar]]
*[[Ksenija Repina]]
*[[Jakob Ribič]]
*[[Adolf Robida]]?
*[[Jože Rode]]
*[[Tea Rogelj]]
*[[Ajda Rooss|Ajda Roos]]
*[[Anja Rošker]]
*[[Smiljan Rozman]]
*[[Branko Rudolf]]?
*[[Franček Rudolf]]
*[[Adrijan Rustja]]
*[[Sandra Ržen]]

== S ==

* [[Rosanda Sajko]]
* [[Urška Sajko]]
* [[Smiljan Samec]]
* [[Goran Schmidt]]
* [[Malina Schmidt Snoj]]
* [[Simona Semenič]]
* [[Samo Simčič]]
* [[Jelena Sitar]]
* [[Milan Srbinšek]]?
* [[Barbara Skubic]]
* [[Zoja Skušek]]
* [[Marko Slodnjak]]
*[[Iva Štefanija Slosar]]
* [[Emil Smasek]]
* [[Lojze Smasek]]
* [[Jaka Smerkolj Simoneti]]
* [[Dominik Smole]]
* [[Tone Sojar]]
* [[Anton Sovre]]
* [[Dejan Spasić]]
*[[Darko Jan Spasov]]
*[[Milan Stante]]
* [[Matic Starina]]
*[[Vera Stich]]
* [[Iza Strehar]]
* [[Pavel Strmšek]]?
*[[Barbara Sušec Michieli]]
*[[Ivo Svetina]]?

== Š ==
*[[Drago Šega]]
*[[Matjaž Šekoranja]]
*[[Rudi Šeligo]]
*[[Osip Šest]]?
*[[Martina Šiler]]
*([[Stanko Škerlj]])
*[[Nina Šorak]]
*[[Maja Šorli]]
*[[Bina Štampe Žmavc]]
*[[Irena Štaudohar]]
*[[Bojan Štih]]
*[[Vilma Štritof]]
*[[Rapa Šuklje]]
*[[Nika Švab]]
*[[Lejla Švabič]]

== T ==

*[[Petra Tanko]]
*[[Veno Taufer]]
*[[Josip Tavčar]]
*[[Dušan Tomše]]
*[[Agata Tomšič]]
*[[Tomaž Toporišič]]
*[[Janko Traven]]
*[[Miha Trefalt]]
*[[Borut Trekman]]
*[[Gašper Troha]]
*[[Špela Trošt]]
*([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]])

== U ==

* [[Ana Ugrinović]]
* [[Jože Urbanija]]

== V ==

*[[Ajda Valcl]]
*[[Nejc Valenti]]
*[[Iztok Valič]]
*[[Pia Vatovec]]
*[[Janez Vencelj]]
* [[Sergej Verč]]
* [[Anton Verovšek]]
*[[Rok Vevar]]
*([[Štefan Vevar]])
*[[Petra Vidali]]
*[[Josip Vidmar]]
*[[Tanja Viher]]
*[[Sonja Vilč]]
*[[Rok Vilčnik]]
*[[Anže Virant]] (lutkar)
*[[Špela Virant]]
*[[Jani Virk]]
*([[Vera Visočnik]])
*[[Primož Vitez]]
* [[Dušan Voglar]]
*[[Jasna Vombek]]
*[[Joža Vombergar]]?
*[[Jože Vozny]]
*([[Janez Vrečko]])
*[[Primož Vresnik]]
*[[Ivan Vrhovec]]
*[[Janez Vrhunc]]
* [[Saša Vuga]]
* [[Ana Vujanović]]
* [[France Vurnik]] ?

== W ==

* [[Frank Wollman]]

== Z ==
*[[Benjamin Zajc]]
*[[Lenart Zajc]]
*[[Jasmina Založnik]]
*[[Tatjana Zidar Gale]]
*[[Urban Zorko]]?
*[[Aleksander Zorn]]
*[[Klavdija Zupan]]
*[[Sodja Zupanc Lotker]]
*[[Andrej Zupanec]]
*[[Matjaž Zupančič]]?
*[[Mirko Zupančič]]

== Ž ==

*[[Terry Žeželj|Tery Žeželj]]
*[[Sara Živkovič]]
*[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]]
*[[Nik Žnidaršič]]
*[[Oton Župančič]]

{{dramaturgi}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi|*]]</text>
      <sha1>3ncmvqhbehcohoqmyonw487incai52s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih aranžerjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78057</id>
    <revision>
      <id>6762898</id>
      <parentid>6658858</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:32:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6762898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4350" sha1="ddn60hpdbq1av9ulcwk0m946bqu811c" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] glasbenih [[aranžer]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Bojan Adamič]]
*[[Vital Ahačič]]
*[[Andy Arnol|Andy (Andrej) Arnol]]
*[[Aleš Avbelj]]
*[[Slavko Avsenik ml.]]

== B ==

* [[Miško Baranja]]?
* [[Roman Barle]]
* [[Andrej Baša]] (slov.-hrv.)
* [[Igor Bezget]]?
* [[Anton Birtič]]
* [[Frank Boot]]?
* [[Borut Bučar]] (1935-)
* [[Rudi Bučar]]

== Č ==

* [[Franci Čelhar]]
* [[Danijel Černe]]?
* [[Ambrož Čopi]]

== D ==

* [[Dejan Dimec]]
* [[Tomaž Domicelj]]?
* [[Janez Dovč]]

== F ==

* [[Sašo Fajon]]
* [[Milan Ferlež]] - Žajfek
* [[Grega Forjanič]]
* [[Boris Frank]]?
*[[Leo Funtek]]

== G ==

*[[Emil Glavnik]] (1936-2019)
*[[Jani Golob]]
*[[Rok Golob]]
*[[Vlado Golob]]?
*[[Boštjan Grabnar]]
*[[Primož Grašič]]
*Jože Grbec?
*[[Patrik Greblo]]
*[[Janez Gregorc]]
*[[Tomaž Grintal]]
*[[Miha Gunzek]]?

== H ==

* [[Igor Habbe]]
* [[Tomaž Habe]]
* [[Jani Hace]]?
*[[Ervin Hartman]] 
*[[Sare Havliček|Sare (Jure) Havliček]]
* [[Edvard Holnthaner]]
*[[Jernej Hostnik]]
*[[Dušan Hren]]
*[[Mihael Hrustelj]]
*[[Tadej Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]]

== I ==

* [[Samo Ivačič]]

== J ==

* [[Polona Janežič]]?
* [[Tone Janša]]
* [[Mitja Jeršič]]
*[[Samo Jezovšek]]?
*[[Tomo Jurak]]

== K ==
*[[France Kapus]]?
*[[Matej Kastelic]]
*[[Dare Kaurič]]
*[[Anže Kerč]] 
*[[Ivan Kiferle]]
*[[Davor Klarič]]
*[[Lean Klemenc]]
*[[Aleš Klinar]]?
*[[Steve Klink]]
*[[Urban Koder]]
*[[Josip Kokol]]?
*[[Matevž Kolenc]]
*[[Gašper Konec]]
*[[Gašper Konec|Franc Korbar]] - Cac
*[[Timotej Kosovinc]]
*[[Zoran Košir]]
*[[Jože Kotar (klarinetist)|Jože Kotar]]?
*[[Klemen Kotar]]
* [[Boris Kovačič]]
* [[Marjan Kozina]]
* [[Tomaž Kozlevčar]]
*[[Miran Kozole]] - Špica
* [[Dominik Krajnčan]]
* [[Lojze Krajnčan]]
* [[Lenart Krečič]]
* [[Matija Krečič]]
* [[Goran Krmac]]
*[[Franc Kuharič]]?

== L ==

* [[Milko Lazar]]
*[[Marino Legovič]]
* [[Izidor Leitinger]]
* [[Igor Leonardi]] 
* [[Borut Lesjak]]
*[[Jože Leskovar]]
*[[Ladislav Leško]]
*[[Franc Lipičnik]]
*[[Bojan Logar]] 
*[[Josip Lorbek]]  - Pepi (Srbija)
*[[Igor Lunder]]

== M ==

* [[Ivan Marin]]?
* [[Jean Markič]]
* Milan - Miki Mihelič (1946)
* [[Matjaž Mikuletič]]
* [[Jani Moder]]?
* [[Matej Mršnik]]?

== N ==

* [[Boštjan Narat]]?
* [[Miljutin Negode]]? (1889-1986)
* [[Jerko Novak]]
*[[Adrijan Novak]]?

== O ==

* [[Saša Olenjuk]]?
* Franc-[[Frenk Opeka]]
*[[Eduard Oraže]]
*[[Milan Ostojić Leszczynski]]
* [[Vilko Ovsenik]]

== P ==

* [[Nejc Pačnik]]?
* [[Karol Pahor]]
* [[Žare Pak]]
* [[Peter Penko]]
*[[Oto Pestner]]
*[[Marjan Peternel]]
*[[Žiga Pirnat]]
*[[Tomaž Plahutnik]]
*[[Zdravko Pleše]]
*[[Jernej Podboj]]
*[[Igor Podpečan]]
*[[Dušan Porenta]]
*[[Borut Praper]]
*[[Ivan Prešern]] - Žan
*[[Vladimir Prinčič]]
*[[Žarko Prinčič|Žarko (Žare) Prinčič]]
* [[Jože Privšek]]
* [[Jaka Pucihar]]
*[[Franci Puhar]]?

== R ==

* [[Dejan Radičević]]
* [[Lovro Ravbar]]?
* [[Sandi Ravbar]]?
* [[Lado Rebrek]]
* [[Mario Rijavec]]
*[[Jure Robežnik]]
* [[Engelbert Rodošek|Engelbert &quot;Berti&quot; Rodošek]]
*[[Boris Rošker]]
* [[Anže Rozman]]

== S ==
*[[Teja Saksida]]
*[[Roman Sarjaš]]
*[[Mojmir Sepe]] - [[Mojzes]]
*[[Luka Sila]]
*[[Tomaž Simetinger]]
*[[Bojan Simončič]]
*[[Matevž Smerkol]]
*[[Klemen Smolej]]
*[[Ati Soss]]
*[[Emil Spruk]]?
*([[Avgust Stanko]])
*[[Silvo Stingl|Silvo (Silvester) Stingl]]
*[[Aleš Strajnar]]
*[[Rudolf Strnad]]
*[[Gregor Strniša (glasbenik)]]

== Š ==

* [[Joži Šalej]]
* [[Čenda Šedlbauer]]
* [[Zoran Škrinjar]]?
* [[Zmago Šmon Zed]]
*[[Vinko Štrucl]]
*[[David Šuligoj]]
*[[Matjaž Švagelj]]

== T ==
* [[Marko Tiran]]
*[[Zvone Tomac]]
*[[Tadej Tomšič]]
*[[Peter Tovornik]]

== U ==
* [[Peter Urek]]
* [[Werner Ussar]]
== V ==

* [[Dušan Veble]]?
* [[Marko Vezovišek]]
* [[Kristjan Virtič]]
* [[Sašo Vollmaier]]
* [[Oto Vrhovnik]]
* [[Samo Vovk]]

== Z ==

* [[Rok Zalokar]]
* [[Niko Zlobko]]
* [[Tomaž Zlobko]]
* [[Alojz Zupan]] - Vuj

== Ž ==

* [[Dečo Žgur]]
*[[Adolf Žižek]]?
*[[Jasna Žitnik]]
{{seznami narodov po poklicu|aranžerjev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski aranžerji|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Aranžerji]]
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski aranžerji|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Aranžerji]]</text>
      <sha1>ddn60hpdbq1av9ulcwk0m946bqu811c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih dramatikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78209</id>
    <revision>
      <id>6762546</id>
      <parentid>6754181</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:48:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* O */</comment>
      <origin>6762546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17346" sha1="cbq1zq7c83pn0knr36toxlqmt9jq3c8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dramatik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Emil Aberšek]]/Abršček (1950–2017)
*[[Jože Abram]] (1875–1938)
*[[Jakob Alešovec]] ([[1842]]–[[1901]])
*[[Miha Alujevič]] (1975–)
*[[Rok Andres]] (1989–)
*Andrej Anžič (1620–?)
*[[Mihael Arh]] (~1676–pred 1732)
*[[Andrej Arko]] (1947–)
*[[Ivan Artač]] (1921–2005)

== B ==
*[[Jožef Anton Babnik]] (~1798/1802–1873)
*[[Vladimir Bartol]] ([[1903]]–[[1967]])
*[[Milena Batič]] (1930–2015) ?
*[[Balbina Battelino Baranovič]] (1921–2015)
* [[Filibert Benedetič]] ([[1935]]–[[2005]])
* [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943)
* [[Aleš Berger]] (1946–)
* [[France Bevk]] ([[1890]]–[[1970]])
* [[Martina Bidovec]] (-Petančič) (1907–?)
*[[Janez Bilc]] (1839–1906)
*[[Vinko Bitenc]] (1895–1956)
*[[Andrej Blatnik]] (1963–) 
*[[Jan Dominik Bogataj]] (1994–)
* [[Matej Bor]] ([[1913]]–[[1993]])
*[[Furio Bordon]] (1943–)
*[[Ignacij Borštnik]] (1858–1919)
*[[Milica Borštnik-Miron]](ova) (1894–1977)
* [[Peter Božič]] ([[1932]]–[[2009]])
*[[France Brenk]] (1912–1990)
*[[Kristina Brenk]] (1911–2009)
*[[Marjan Brezovar]] (1933–2009)
*[[Matjaž Briški]] (1973–)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Urška Brodar,|Urška Brodar]] (1983–)
*[[Anton Brumen]] (1857–1930)
*[[Natalija Brumen]] (1974–)

== C ==
* [[Stanko Cajnkar]] ([[1900]]–[[1977]])
* [[Ivan Cankar]] ([[1876]]–[[1918]])
*[[Andrej Capuder]] (1942–2018)
*[[Evgen Car]] (1944–)
*[[Anton Cerar]] - [[Anton Danilo|Danilo]] (1858–1947)
* [[Angelo Cerkvenik]] ([[1894]]–[[1981]])
*[[Uršula Cetinski]] (1966–)
*[[Polde Cigler]] (1900–1976)
*[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) (1903–1988)
*[[Magdalena Cundrič]] (1946–)
*[[Valentin Cundrič]] (1938–)
*[[Vinko Cuderman]] (1933–2011)
*Antonija (Tončka) Curk (1906–1996)

== Č ==
*[[Andrej Čebokli]] (1893–1923)
*[[Darka Čeh]] (1949–)
*[[Katarina Černe]]
*[[Frank Česen]] ([[1890]]–[[1983]])
*[[Ivo Česnik]] (1885–1951)
*[[Tjaša Črnigoj]]
*[[Ladislav Črnologar]] (1935–2020)
* [[Tone Čufar]] (1905–1942)
*[[Marij Čuk]] (1952–)
*[[Gregor Čušin]] (1970–)

== D ==

*[[Jože Debevec]] (1867–1938)
*[[Milan Dekleva]] (1946–)
*[[Ferdo Delak]] (1905–1968)
*[[Fran Detela]] (1850–1926)
*[[Žiga Divjak]]
*[[Janez Dobeic|Janez O. Dobeic]] (1914–2001)
*[[Ivan Dobnik]] (1960–)
*[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961)
*[[Metod Dolenc]] (1875–1941)
*[[Brane Dolinar]]/Brane Demšar (1928–2000)
*[[Tamara Doneva]] (1967–2014)
*[[Ivan Dornik]] (1892–1968)
*[[Krištof Dovjak]] (1967–)
*Ivan (Jan) Drev 
*[[Josip Drobnič]] (1812–1861)
*[[Sonja Dular]]
*[[Zdravko Duša]] (1950–)

== E ==

* [[Marko Elsner Grošelj]] (1959–)
* [[Romana Ercegović]] (1972–)

== F ==
* [[Tjaša Ferme]] (1984–)
* [[Emil Filipčič]] ([[1951]]–)
*[[France Filipič]] (1919–2009)
* [[Fran Saleški Finžgar]] ([[1871]]–[[1962]])
*[[Srečko Fišer]] (1953–)
* [[Evald Flisar]] ([[1945]]–)
* [[Viktor Flisek]]
* [[Gregor Fon]] (1969–)
* [[Franjo Frančič]] ([[1958]]–)
* [[Ervin Fritz]] ([[1940]]–)
*[[Jože Ftičar]] (1930–2017)
* [[Anton Funtek]] ([[1862]]–[[1932]])
* [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–)

== G ==
*[[Maja Gal Štromar]] (1969–)
*[[Engelbert Gangl]] ([[1873]]–[[1950]])
*[[Nejc Gazvoda]] (1985–)
*[[Bogdan Gjud]] (1936–2023)
*[[Tone Glavan]] (1920–1992)
* [[Goran Gluvić]] ([[1957]]–)
*[[Jure Godler]] (1984–)
* [[Cvetko Golar]] ([[1879]]–[[1965]])
* [[Pavel Golia]] ([[1887]]–[[1959]])
*[[Janko Golias]] (1894–1989)
* [[Alenka Goljevšček Kermauner]] ([[1933]]–2017)
* [[Rudolf Golouh]] ([[1887]]–[[1982]])
*[[Borut Gombač]] (1962–)
*[[Marsel Gomboc]] (1966–)
* [[Fran Govekar]] ([[1871]]–[[1949]])
*[[Boris Grabnar]] (1921–2003)
*[[Zalka Grabnar]] (1967–) 
*[[Fedor Gradišnik]] (1890–1972)
* [[Ivo Grahor]] ([[1902]]–[[1944]])
*[[Igor Grdina]] (1965–)
*[[Marica Gregorič-Stepančič]] (1874–1954)
*[[Vedrana Grisogono Nemeš]]
*[[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] (1881–1960)
* [[Slavko Grum]] ([[1901]]–[[1949]])
* [[Herbert Grün]] ([[1925]]–[[1961]])
*[[Karel Gržan]] (1958–)

== H ==
*[[Maja Haderlap]] (1961–)
*[[Simona Hamer]] (1984–)
*[[Andrej Hieng]] ([[1925]]–[[2000]])
* [[Zoran Hočevar]] ([[1944]]–)
* [[Branko Hofman]] (1928–1991)
* [[Ivan Hribar]]-&quot;Bogomil Trzinski&quot;
*[[Tibor Hrs Pandur]] (1985–)
*[[Varja Hrvatin]] (1993–)
*[[Zoran Hudales]] (1907–1982)
*[[Anita Hudl]] (1946–2012)
*[[Marko Hudnik]] (1931–2025)

== I ==
*[[Anton Ingolič]] ([[1907]]–[[1992]])
* [[Jera Ivanc]] ([[1975]]–)

== J ==
* [[Janez Jalen]] ([[1891]]–[[1966]])
* [[Mojca Jan Zoran]] 
* [[Drago Jančar]] ([[1948]]–)
*[[Andrej Jelačin]] (1932–)
* [[Miran Jarc]] ([[1900]]–[[1942]])
*[[Mirko Javornik]] (1909–1986)
* [[Jože Javoršek]] ([[1920]]–[[1990]])
* [[Dušan Jelinčič]] (1953–)
* [[Janez Jemec]] (1950–)
* [[Ana Jerman Obreza]] (1990–)
* [[Sandi Jesenik]] 
* [[Milan Jesih]] ([[1950]]–)
* [[Dušan Jovanović]] ([[1939]]–2020)
*[[Josip Jurčič]] (1844–1881)

== K ==
*[[Uroš Kalčič]] (1951–2020)
*[[Štefan Kališnik]] (1929–2004)
*[[Ludvik Kaluža]] (1944–)
*[[Ignac Kamenik]] ([[1926]]–[[2002]])
*[[Jure Karas]]
*[[Jane Kavčič]] (1923–2007)
*[[Vladimir Kavčič]] (1932–2014)
*[[Taras Kermauner]]?
*[[Juro Kislinger]] (1931–1999) 
*[[Milan Kleč]] (1954–)
*[[France Klinar]] (1896–1945)
*[[Matjaž Kmecl]] (1934–)
*[[Marija Kmet]] (1891–1974)
*[[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949)
*[[Mirel Knez]] (1972–)
* [[Boris Kobal]] ([[1955]]–)
* [[Edvard Kocbek]] (1904–1981)
*[[Matjaž Kocbek]] (1946–2013)
*[[Jaša Koceli]] (1984–)
*[[Vladimir Kocjančič]] (1944–2010)
* [[Stanko Kociper]] ([[1917]]–[[1998]])
*[[Zdenko Kodrič]] (1949–)
*[[Marjan Kolar]] (1933–2017)
*[[Jana Kolarič]] (1954–)
*[[Emanuel Kolman]] (1917–1987)
*[[Manica Koman]] (1880–1961)
*[[Mirt Komel]] ([[1980]]–)
*[[Kim Komljanec]] (1978–)
*[[Maja Končar]]
*[[Josip Korban]] (1883–1966)
*[[Mile Korun]] (1928–2026)
*[[France Kosmač]] (1922–1974)
*[[Miroslav Košuta]] (1936–2026)
*[[Matilda Košutnik]] (1899–1972)
*[[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936)
*[[Ferdo Kozak]] ([[1894]]–[[1957]])
*[[Primož Kozak]] ([[1929]]–[[1981]])
*[[Željko Kozinc]] (1939–)
* [[Lojz Kraigher]] ([[1877]]–[[1959]])
*[[Tomaž Kralj]] (1951–2000)
* [[Jože Kranjc]] ([[1904]]–[[1966]])
* [[Marko Kravos]] (1943–)
* [[Bratko Kreft]] ([[1905]]–[[1996]])
* [[Marko Kremžar]] ([[1928|1928–]]2021)
* [[Etbin Kristan]] (1867–1953)
*[[Rade Krstić]] (1960–2018)
*[[Eva Kučera Šmon]] (1997–)
*[[Gordana Kunaver]] (1947–1992)
*[[Mirko Kunčič]] (1899–1984)
*[[France Kunstelj]] ([[1914]]–[[1945]])
*[[Niko Kuret]] (1906–1995)
*[[Uroš Kuzman]]?(1984–)
*[[Zofka Kveder]] (1878–1926)

== L ==
*[[Ivan Lah]] (1881–1938)
*[[Klemen Lah]] (1974–) 
*[[Feri Lainšček]] (1959–)
*[[Štefan Lapajne]] (1855–1912)
*[[Tomaž Lapajne]] (1971–)
*[[Maja Lapornik]]
*[[Josip Lavrič]] (1845–1900)
*[[Mihael Lendovšek]] (1844–1922)
*[[Anton Leskovec]] ([[1891]]–[[1930]])
*[[Gojmir Lešnjak]] (1959–)
*[[Anton Levec]] (1852–1936)
*[[Fran Levstik]] ([[1831]]–[[1887]])
*[[Igor Likar]] (1953–)
* [[Anton Tomaž Linhart]] ([[1756]]–[[1795]])
* [[Fran Lipah]] ([[1892]]–[[1952]])
*[[Viktor Lipež]] (1835–1902)
*[[Florjan Lipuš]] (1937–)
*[[Manica Lobnik]] (1927–1974)
*[[Matija Logar]] (1949–)
*[[Danilo Lokar]] (1892–1989)
*[[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992)
*[[Iztok Lovrić]] (1967–)
*[[Aljoša Lovrič Krapež]]
*[[Mitja Lovše]] (1986?–)
*[[Jožko Lukeš]] (1920–1993)
* [[Pavel Lužan]] ([[1946]]–)

== M ==
*[[Mirko Mahnič]] (1919–2018)
*[[Stanko Majcen]] (1888–1970)
*[[Urša Majcen]] (1998–)
*[[Albina Malavašič Zakrajšek]] (1895–1964)
*[[Miha Marek]] (1984–)
* [[Marjan Marinc]] ([[1921]]–[[1990]])
*[[Katja Markič]] (1995 -)
*Milan ''Ramšak Marković''
*[[Aleksandar Marodić]] (1920–1996)
*[[Bojan Martinec]] (1954–2023)
*[[Edvard Martinuzzi (starejši)|Edvard Martinuzzi (star.)]] (1909–1979)
*[[Edvard Martinuzzi (starejši)|Edvard (Edi) Martinuzzi (mlajši)]] (1932–1969)
*[[Romuald Marušič|Lovrenc Marušič]] (o. Romuald) (1676–1748)
*[[Tamara Matevc]] (1972–)
*Anton Maurisperg (1678 ?
*[[Miha Mazzini]] (1961–)
* [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] ([[1869]]–[[1910]])
*[[Mitja Mejak]] (1926–1975)
* [[Jasna Merc]] (? –2017)
* [[Mira Mihelič]] (1912–1985) 
* [[Marija Mijot]] (1902–1994) 
* [[Miloš Mikeln]] ([[1930]]–2014)
* [[Branko Miklavc]] ([[1922]]–2011)
*[[Fran Milčinski]] (1867–1932)
*[[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988)
*[[Juš Milčinski]] ?
*[[Nana Milčinski]] (1977–)
*[[Žanina Mirčevska]] (1967–)
*[[Tjaša Mislej]] (1985–)
*[[Iztok Mlakar]] (1961–)
*[[Peter Mlakar]] (1951–)
* [[Ivan Mrak]] ([[1906]]–[[1986]])
* [[Mira Mihelič]] ([[1912]]–[[1985]])
*[[Rudi Mlinar]] (1950–)
* [[Ivan Molek]] ([[1882]]–[[1962]])
* [[Vinko Möderndorfer]] ([[1958]]–)
*[[Katarina Morano]] (1988–)
* [[Jože Moškrič]] (1902–1943)
*[[Desa Muck]] (1955–)
*[[Kristijan Muck]] (1941–)
*[[Silvester Mure]] (1743–1810)
* [[Rado Murnik]] ([[1870]]–[[1932]])

== N ==
*[[Josip Nolli]] (1841–1902)
*Anja Novak Anjuta (1991–)
*[[Anton Novačan]] ([[1887]]–[[1951]])
* [[Boris A. Novak]] ([[1953]]–)
* [[Jure Novak]] (1980–)
* [[Roman Novelli]]
*[[Hinko Nučič]] (1883–1970)

== O ==
*Teja Oblak (1983–)
*[[Tilen Oblak]]
*([[Ana Obreza]])
*[[Vasja Ocvirk]] ([[1920]]–[[1985]])
*[[Zdravko Ocvirk]] (1908–1957)
*[[Josip Ogrinec]] (1844–1879)
*[[Vladimir Osolnik]] (1948–2025)
*[[Joško Oven]] (1890–1947)
*[[Peter Ovsec]] (1931–2014)

== P ==
* [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] ([[1888]]–[[1964]])
*[[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] (1876–1913)
*[[France Papež]] (1924–1996)
*[[Albert Papler]] (1914–2002)
* [[Tone Partljič]] ([[1940]]–)
*[[Saša Pavček]] (1960–)
*[[Jana Pavlič]] (1962–)
*[[Stane Peček]] (1937–2022)
* [[Rudolf Pečjak]] ([[1891]]–[[1940]])
* [[Vanja Pegan]] (1967–)
*[[Maša Pelko]] (1992–)
*[[Franc Henrik Penn]] (1838–1918)
*[[Tone Peršak]] (1947–)
*[[Luiza Pesjak]] (1828–1898)
*[[Žarko Petan]] (1929–2014)
* [[Davorin Petančič]] ([[1910]]–[[1983]])
*[[Mihael Petek]] (1922–2012)
*[[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974)
*[[Alojzij Peterlin]] (1872–1943)
*[[Jože Peterlin]] (1911–1976)
*[[Metod Pevec]] ?
*[[Boris Pintar]] (1964–)
*[[Branko Pintarič]] (1967–)
*[[Drago Pintarič]] (1959–)
*[[Klemen Pisk]] (1973–)
*[[Valentina Plaskan]] (1992–)
*[[Katarina Podbevšek]] (1951–)
*[[Janez Podboj]] (1848–1910) 
*[[Marko Pokorn]] (1966–)
*[[Radko Polič]] - Rac (1942–2022)
* [[Ljudmila Poljanec]] ([[1874]]–[[1948]])
*[[Denis Poniž]] (1948–)
*[[Nebojša Pop Tasić]] (1962–)
*[[Jernej Potočan]]
* [[Dragica Potočnjak|Draga Potočnjak]] ([[1958]]–)
*[[Andreja Potokar]] (1961–)
* [[Ivan Potrč]] ([[1913]]–[[1993]])
*[[Janez Povše]] (1941–)
*[[Riko Poženel]]
*[[Aleksij Pregarc]] (1936–)
*[[Ivan Pregelj]] (1883–1960)
*[[Ljuba Prenner]] (1906–1977)
*[[Janez Prepeluh]] (1923–1969)
*[[Ivo Prijatelj]] (1954–)
*[[Aljaž Primožič]] (2001–)
*[[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994)
*[[Marjan Pungartnik]] ([[1948]]–)
* [[Frane Puntar]] ([[1936]]–2013)
* [[Marijan Pušavec]] (1962–) ?

== R ==
*[[Kristina Radešček]] (1981–)
*[[Peter Rak]]
*[[Saška Rakef]] [[Perko]] (1980–)
*[[Milan Ramšak Marković]]
*[[Ira Ratej]] (1963–)
*[[Vili Ravnjak]] (1960–)
*[[Slavko Rebec]] (1900–1959)
*[[Alojz Rebula]] (1924–2018)
*[[Radivoj Rehar]] (1894–1969)
*[[Alojzij Remec]] ([[1886]]–[[1952]])
*[[France Remec]] (1846–1917)
* [[Miha Remec]] ([[1928]]–2020)
*[[Vera Remic Jager]] (1920–1999)
*[[Peter Rezman]] (1956–)
* [[Josip Ribičič]] ([[1886]]–[[1969]])
*[[Anton Zvonko Robar]] (1928–?)
* [[Adolf Robida]] (1885–1928)
*[[Ivan Robida]] (1871–1941)
*[[Jože Rode]] (1936–2020)
*[[Fran Rojec]] (1867–1939)
*[[Romuald Štandreški]] (Lovrenc Marušič) (1676–1748)
*[[Fran Roš]] (1898–1976)
* [[Andrej Rozman-Roza]] ([[1955]]–)
* [[Branko Rozman]] ([[1925]]–2011)
*[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960)
*[[Lojze Rozman]] (1930–1997)
* [[Smiljan Rozman]] ([[1927]]–[[2007]])
* [[Marjan Rožanc]] ([[1930]]–[[1990]])
* [[Franček Rudolf]] ([[1944]]–)
*[[Neva Rudolf]] (1934–2014)
*[[Vida Rudolf]] (1900–1993)
* [[Dimitrij Rupel]] ([[1946]]–)
*[[Adrijan Rustja]] (1933–2026)

== S ==
* [[Rok Sanda]] (1985–)
* p. [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972)
* [[Anton Seliškar]] (1897–1964)
* [[Tone Seliškar]] (1900–1969)
*[[Simona Semenič]] (1975–)
*[[Peter Semolič]] (1967–)
*[[Ivo Sever]] (1898–1931)
*[[Samo Simčič]] (1946–)
* [[Zorko Simčič]] ([[1921]]–)
*[[Milan Skrbinšek]] (1886–1963)
*[[Nataša Skušek]] (1967–)
*[[Miroslav Slana]]-Miros (1949–2019)
*[[Iva Štefanija Slosar|Iva Š(tefanija) Slosar]] (1998–)
*[[Jaka Smerkolj Simoneti]] (1997–)
* [[Dominik Smole]] ([[1929]]–[[1992]])
*[[Jože Snoj]] (1934–2021)
*[[Marko Sosič]] (1958–2021)
*[[Jernej Stante]] (1900–1966)
* [[Karel Starc]] ([[1920]]–[[1944]])
*[[Iza Strehar]] (1992–)
*[[Špela Stres]]
* [[Gregor Strniša]] ([[1930]]–[[1987]])
*[[Janez Suhadolc]] (1942–)
*[[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980)
*[[Tomaž Susič]] (1972–)
*[[Irena Svetek]] (1975–)
* [[Ivo Svetina]] ([[1948]]–)

== Š ==
* [[Dragan Šanda]] (1881–1963)
* [[Rudi Šeligo]] ([[1935]]–[[2003]])
* [[Marjan Šenet]] (1973-)
*[[Martina Šiler]] (1980–)
* [[Gustav Šilih]] ([[1893]]–[[1961]])
* [[Franc Škofič]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Polona Škrinjar]] (1946–)
*[[Danijel Škufca]] - Day
*[[Tanja Šljivar]]
* [[Makso Šnuderl]] ([[1895]]–[[1979]])
*[[Branko Šömen]] (1936–)
* [[Ivo Šorli]] ([[1877]]–[[1958]])
*[[Maja Šorli]] (1978–)
* [[Jakob Špicar]] ([[1884]]–[[1970]])
*[[Bina Štampe Žmavc]] (1951–)
*[[Lojze Štandeker]] (1911–1983)
*[[Mire Štefanac]] (1923–2006)
* [[Jaka Štoka]] ([[1867]]–[[1922]])
* [[Andrej Šuster|Andrej Šuster'''-Drabósnjak''']] ([[1768]]–[[1825]])
*[[Mirče Šušmel]] (1936–)
*[[Nika Švab]]   (1991–)
* [[Marko Švabič]] ([[1949]]–[[1993]])
*[[Zmago Švajger]] (1910–1942)

== T ==
*[[Boštjan Tadel]] (1966–)
*[[Frank S. Tauchar]] (1886–1945)
*[[Urška Taufer]] (1990–)
*[[Veno Taufer]] ([[1933]]–2023)
* [[Josip Tavčar]] ([[1920]]–[[1989]])
*[[Marjan Telatko]] (1911–1970)
*[[Alja Tkačev]] (1934–1991)
*[[Gašper Tič]] (1973–2017)
*[[Ernest Tiran]] (1899–1966)
*[[Slavko Tiran]] (1915–1995)
* [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] ([[1906]]–[[1970]])
* [[Marjan Tomšič]] (1939–2023)
* [[Igor Torkar]] ([[1913]]–[[2004]])
*[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] (1942–)
*[[Suzana Tratnik]] (1963–)
* [[Vinko Trinkaus]] ([[1927]]–2010)
*[[Glavko Turk]] (1938–1993)
*[[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?)
* [[Metod Turnšek]] ([[1909]]–[[1976]])

== U ==

* [[Nick Upper]] (=[[Niko Goršič]]) (1943–)
*[[Bruno Urh]] (1968–)

== V ==
*[[Jože Valentič]] (1953–2020)
*[[Dario Varga]] (1961–)
*[[Milan Venišnik]] ?
*[[Sergej Verč]] (1947–2015)
*[[Ivan Vesel]] – Vesnin (1840–1900)
*[[Jan Zdeněk Veselý]] (1850–?)
*[[Marko Vezovišek]] (1960–)
*[[Boštjan Videmšek]] (1975–)
*[[Rok Vilčnik]] (&quot;[[Rokgre|rokgre&quot;]]) ([[1968]]–)
*[[Miroslav Vilhar]] ([[1818]]–[[1871]])
*[[Boris Višnovec]] (1936–)
*[[Roman Vodeb]] (1963–)
*[[Dragotin Vodopivec]] (1882–1931) 
*[[France Voga]] (1948–) 
*[[Goran Vojnović]] (1980–)
* [[Joža Vombergar]] ([[1902]]–[[1980]])
* [[Josip Vošnjak]] (1834–1911)
*[[Vinko Vošnjak]] (1890–1926)
*[[Sonja Votolen]] (1956–)
*[[Ivan Vouk]] (1886–1951)
*[[Toni Vovk]] (1951–2004)
*[[Primož Vresnik]] (1968–)
*[[Ivan Vrhovec]] (1853–1902)
*[[Janez Vrhunc]] (1921–1992)
*[[Saša Vuga]] (1930–2016)
*[[Vlado Vukmirovič]]

== W ==
* [[Ana Wambrechtsamer]] (1897–1933)
*[[Kastul Weibl]] (1741–?)
*[[Marjan Willenpart]]
*[[Borivoj Wudler]] (1932–1981)

== Z ==
* [[Benjamin Zajc]]
* [[Dane Zajc]] ([[1929]]–[[2005]])
*[[Ivana Zajc]] ?
*[[Srečo Zajc]] (1954–)
* [[Fran Zakrajšek]] ([[1835]]–[[1903]])
* [[Kazimir Zakrajšek]] ([[1878]]–[[1958]])
*[[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
*[[Jožef Zelenič]] (1658–?)
*[[Andreja Zelinka]] (1961–)
*[[Barbara Zemljič]] (1978–)
*[[Branko Zemljič]] (1887–1961)
* [[Vitomil Zupan]] ([[1914]]–[[1987]])
* [[Lojze Zupanc]] ([[1906]]–[[1973]])
* [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833)
* [[Mirko Zupančič]] ([[1925]]–2014)
*[[Matjaž Zupančič]] (1959–)

== Ž ==
* [[Janez Žagar]] ([[1903]]–[[1972]])
* [[Joka Žigon]] (1899–1983)
*[[Fran Žižek]] (1914–2008)
*[[Slavoj Žižek]] (1949–) (''Antigona'')
*[[Milojka Žižmond Kofol]] (1948–)
* [[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] (1924–2019)
* [[Oton Župančič]] ([[1878]]–[[1949]])

{{seznami narodov po poklicu|dramatikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki|*]]</text>
      <sha1>cbq1zq7c83pn0knr36toxlqmt9jq3c8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čepovan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>82454</id>
    <revision>
      <id>6762707</id>
      <parentid>6695247</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti */</comment>
      <origin>6762707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9844" sha1="gz5mv9kmslzlp2ujfugv4sg5f5re1e6" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika

== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan 
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[župnija Grgar]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>gz5mv9kmslzlp2ujfugv4sg5f5re1e6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762722</id>
      <parentid>6762707</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:29:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10024" sha1="1s54ur0o5tvd6kz5jz3ghguh7fzrzbj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika


== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan 
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[župnija Grgar]]
* [[Čepovanski župani]]
* [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]]
* [[Šolstvo v Čepovanski dolini]]
* [[Čepovansko vojaško pokopališče]]
* [[Čepovanske zanimivosti]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>1s54ur0o5tvd6kz5jz3ghguh7fzrzbj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762859</id>
      <parentid>6762722</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znamenitosti */</comment>
      <origin>6762859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10022" sha1="pvj6ydeotktbzwsu05vjvorz470vqx9" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika

== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan 
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[župnija Grgar]]
* [[Čepovanski župani]]
* [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]]
* [[Šolstvo v Čepovanski dolini]]
* [[Čepovansko vojaško pokopališče]]
* [[Čepovanske zanimivosti]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>pvj6ydeotktbzwsu05vjvorz470vqx9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762860</id>
      <parentid>6762859</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:21:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebnosti */</comment>
      <origin>6762860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10021" sha1="6bwg7shaynr7rcyyr4fis6o18wf6huj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika

== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[župnija Grgar]]
* [[Čepovanski župani]]
* [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]]
* [[Šolstvo v Čepovanski dolini]]
* [[Čepovansko vojaško pokopališče]]
* [[Čepovanske zanimivosti]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>6bwg7shaynr7rcyyr4fis6o18wf6huj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762865</id>
      <parentid>6762860</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:36:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6762865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9987" sha1="liefzktn4ekqh41pnkl01z708fpdoj0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika

== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[Leopold Kofol]]
* [[Čepovanski župani]]
* [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]]
* [[Šolstvo v Čepovanski dolini]]
* [[Čepovansko vojaško pokopališče]]
* [[Čepovanske zanimivosti]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>liefzktn4ekqh41pnkl01z708fpdoj0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762901</id>
      <parentid>6762865</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:35:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Čepovan]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10013" sha1="81pt1fhm9mqn5hbw7e4wj3w5b3882oz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia = #L410_T13_F10117224_b4
|latd = 46 |latm = 2 |lats = 58.93 |latNS = N
|longd = 13 |longm = 47 |longs = 35.9 |longEW = E
|najdisi = Čepovan
|image = Čepovan - panoramio.jpg
|povrsina=20,00
|prebivalstvo=341
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska = 604,4
|postna = 5253 
|posta = Čepovan
|obcina = Nova Gorica
|pokrajina = Primorska
|regija = Goriška regija
}}

'''Čepovan''' (star. {{jezik-it|Chiapovano}}) je [[naselje]] v [[mestna občina Nova Gorica|Občini Nova Gorica]].

Naselje [[Vas|vaškega]] tipa leži v [[dolina|dolini]] [[Čepovanski dol|Čepovanskega dola]] in je pomembno cestno [[križišče]] med [[Nova Gorica|Novo Gorico]], [[Idrijca|dolino Idrijce]] in [[Trebuščica|Trebuščice]] ter [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]].

== Zgodovina ==

Čepovan se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1301 z imenom Kampowan, zatem pa leta 1377 z imenom Zampuano ter kot Tschepawan leta 1507.
Leta 1890 je lokalni župnik Blaž Grčar v vasi odprl [[Idrijska čipka|čipkarsko šolo]], z namenom, da bi s tovrstnim znanjem domačinkam omogočil dodaten vir zaslužka. 
=== Med drugo svetovno vojno ===

Prve vesti o [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] in [[partizani]]h so Čepovanci dobili že ob koncu leta [[1941]], prva srečanja s partizani pa so bila jeseni [[1942]]. Ker je bila v Čepovanu posadka [[karabinjer]]jev in gozdne milice, je bila potrebna velika previdnost. Vse protiitalijanske dejavnosti so morale bili skrite, zato so se najlažje izvajale na planoti [[Vrše]]. Tam so bili kurirska [[javka]] (P-7), na Malih Vrših pod Škopico pa tudi partizansko okrevališče za največ 15 ranjencev. V zimi 1943/44 je bilo preimenovano v Okrevališče št. 1 in je spadalo k [[partizanska bolnišnica Pavla|bolnišnici Pavla]] v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]]. Pri Španu v Dragah, nedaleč od [[Italijani|italijanske]] posadke v Čepovanu, so [[6. januar]]ja [[1943]] ustanovili prvi terenski odbor OF za Čepovansko dolino.

Že leta 1942 je prišlo do prvih aretacij zaradi suma sodelovanja z OF. Spomladi 1943 so Italijani uvedli [[policijska ura|policijsko uro]]. Istega leta je prišlo do večjih spopadov med italijansko vojsko in partizani na območju Vrš, [[Gorenja Trebuša|Gorenje Trebuše]], [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Banjška planota|Banjšic]]. Ob kapitulaciji Italije septembra [[1943]] so partizani razorožili italijanske enote, ki so se umikale iz [[Tolmin]]ske in Baške grape skozi Čepovansko dolino v [[Gorica|Gorico]]. Po preboju [[goriška fronta|goriške fronte]] pa so preko [[Grgar]]ja v Čepovansko dolino prodrle nemške enote. Ob prihodu v vas so zajeli dva predstavnika vaške zaščite, ki sta opravljala stražarsko službo, in ju ustrelili. To sta bili prvi žrtvi v Čepovanski dolini.

Kraj je septembra 1943 spadal v t. i. ''[[osvobojeno ozemlje]]'', območje, kjer okupator ni imel stalnih postojank. Na to ozemlje so Nemci do konca vojne sprožili devet napadov, obdajalo pa ga je kar 37 nemških postojank. Ko so Nemci izvedeli, da je v vasi štab [[9. korpus]]a sta [[12. april]]a [[1944]] dva nemška lovca priletela nad Čepovan in ga obstreljevala z zažigalnimi izstrelki. Pogorelo je 23 hiš in šola z vso opremo in arhivom. Julija so Nemci sprožili drugi napad proti Čepovanu ki so ga partizanske enote [[26. julij]]a odbile. Vas so Nemci ponovno zažgali [[27. julij]]a, [[8. oktober|8. oktobra]] pa so pričeli nov napad, da bi uničili štab 9. korpusa. [[10. oktober|10. oktobra]] je nemška kolona naposled zasedla Čepovan, vse prebivalce pa zaprla v cerkev ter jih zastražila, dokler niso nemški vojaki dobili ukaza, da morajo na [[Predmeja|Predmejo]]. Še pred odhodom pa so zažgali preostale hiše, tako je od 79 hiš ostalo nepožganih le 5. Čepovan je bil po nemškem umiku in po prihodu partizanov [[4. april]]a [[1945]] dokončno svoboden.

Na območju Čepovanske doline so v času vojne delovale 30. in 31. divizija, prištabne enote, [[brigada Triestina]], ruski bataljon, [[Gradnikova brigada|Gradnikova]] in [[Bazoviška brigada]] ter ruska in angleška vojaška misija. Tu so se ustavljale brigade, odredi in druge partizanske enote za kratek oddih ali pa so se pripravljali za nove napade v [[Soška dolina|Soško dolino]], Baško grapo ali Trnovo. Pogosto so bili v Čepovanu nastanjeni štabi, delovali so pokrajinski, okrožni, oblastni in politični forumi, odvijale so se konference in zborovanja mladine, žena, aktivistov. Tu so se križale tudi poti partizanskih enot, kurirjev, obveščevalcev in intendantov. Na progi [[Cerkno]]-Trebuša-Čepovan-Lokve je vozil tudi partizanski avtobus. Razvila se je vrsta pomembnih dejavnosti za [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], od telefonskih do radijskih zvez, imeli so tudi radiotelegrafsko šolo.

=== Novejša zgodovina ===
Julija 2023 je neurje poškodovalo vas.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=V Čepovanu tudi danes 30 vojakov pomaga pri odpravljanju posledic uničujočega neurja|date=27. junij 2023|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/v-cepovanu-tudi-danes-30-vojakov-pomaga-sspri-odpr}}&lt;/ref&gt; Med Čepovanom in Lokovcem je leta 2025 strmoglavilo ultralahko letalo, v nesreči je umrl pilot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri Čepovanu strmoglavilo ultralahko letalo, pilot umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/pri-cepovanu-strmoglavilo-ultralahko-letalo-pilot-umrl/765642|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-01|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==

* [[Če povem]], čezmejni festival glasbe, poezije in knjižnih novosti&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Če povem še danes|date=21. avgust 2022|url=https://www.primorski.eu/goriska/ce-povem-se-danes-II1183794}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti==
* vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne
* gotska cerkev sv. Janeza Krstnika

== Znane osebnosti==
* [[Mehdi Hüseynzadə|Mehdi Hənifə oğlu Hüseynzadə]] ([[Partizani|partizansko]] [[ime]] ''Mihajl''o),  [[Azerbajdžan|azerbajdžanski]] narodni heroj, diverzant in obveščevalec [[9. korpus NOVJ|9. korpusa NOVJ]], * [[22. december]] [[1918]], Novhani pri [[Baku|Bakuju]], [[Sovjetska zveza]], † [[16. november]] [[1944]], [[Vitovlje]], [[Kraljevina Italija]] (zdaj [[Slovenija]]). Pokopan je v Čepovanu'''.''' V Šempasu sta njegov spomenik in spominski muzej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Otvoritev muzeja – Šempas|url=https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|accessdate=2024-09-17|language=sl-SI|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917152849/https://sempas.si/wpsempas/2011/06/10/otvoritev-muzeja/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 
* [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (4. november 1875, [[Čepovan|Čepovan]] - 12. julij 1961 [[Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]], veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, župan
* [[Franc Kafol|Franc (Franjo) Kafol]] (1892-1964), pomolog, sadjarski strokovnjak, učitelj in predavatelj
* [[Avgust Kafol]] (1882-1955), gozdarski strokovnjak
* Ivan Kretič (7. julij 1911, [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]] - 12. februar 1991, [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016170/|title=Ivan Kretič}}&lt;/ref&gt;, duhovnik, kaplan v Čepovanu (1939–1945), kulturni delavec
* [[Anton Pavšič]] (7. avgust 1886, [[Loke, Nova Gorica|Loke]] - 10. april &lt;nowiki/&gt;1982, [[Gorica]]), prof. matematike, ravnatelj; oče Andrej, cerkveni kolon, mati Uršula Trušnovec iz Čepovana
* [[Luigi Ravalico]] (Ravalič)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943910/|title=Ravalič Luigi}}&lt;/ref&gt; (6. marec 1906, Trst - 17. december 1967, Shillong, Indija), pionir misijonov v Nagalandu (Indija), oče Dominik Ravalič, mati Alojzija Renko (doma iz Čepovana).
* [[Anton (Tone) Rutar]] (29. november 1901, [[Čadrg]] - 13. december 1996, Nova Gorica (pokopan na Sveti gori))&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/rutar-anton-tone/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944840/|title=Anton Rutar}}&lt;/ref&gt;, učitelj, tigrovec, publicist; v letih 1948–61 je poučeval v Čepovanu, Čezsoči, na Grahovem ob Bači in v Smastu; na teh šolah je organiziral šolske kuhinje, vodil večerne tečaje, režiral igre
* [[Tomaž Seljak (starejši)|Tomaž Seljak st.]], podobar (13. december 1839, [[Bukovo]] - 18. februar 1884, [[Kneža]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931460/|title=Tomaž Seljak st.}}&lt;/ref&gt;; Soča je 1876 poročala, da je v Čepovanu izdelal »nov božji grob, ki daje očesu posebno prijeten pogled, predstavlja nekaki palmov vrt, v stranskih lopah pa vidiš v daljavi Jeruzalem, Oljsko goro, vrt Getzemani itd.« 
* [[Karlo Vončina]] (21. marec 1919, Čepovan - 17. marec 2010, [[Solkan]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi952230/|title=Karlo Vončina}}&lt;/ref&gt;, učitelj, telesnokulturni delavec, vaditelj

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=Slovenija: turistični vodnik |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Bavec, Franjo-Branko. ''Bazoviška brigada''. Ljubljana, 1970.
* Bavec, Franjo. ''Na zahodnih mejah – 1945''. Ljubljana, 1997.
* Gala, Aleksander. ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana, 1972 (2. izd.; Ljubljana, 1978).
* Petelin, Stanko. ''Gradnikova brigada''. Nova Gorica, 1966 (2. izd.; Ljubljana, 1983).
* Šuligoj, Mirko. ''Kronika krajevne skupnosti Čepovan''. Nova Gorica, 1993.

== Glej tudi ==

* [[Leopold Kofol]]
* [[Čepovanski župani]]
* [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]]
* [[Šolstvo v Čepovanski dolini]]
* [[Čepovansko vojaško pokopališče]]
* [[Čepovanske zanimivosti]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]
[[Kategorija:Čepovan| ]]</text>
      <sha1>81pt1fhm9mqn5hbw7e4wj3w5b3882oz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Velike Lašče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87630</id>
    <revision>
      <id>6762760</id>
      <parentid>6761273</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:51:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6762760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4860" sha1="mkesd3y3w5rckh6orc3s8n87aazmfyn" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Matjaž Hočevar]]
|grb=Grb Občine Velike Lašče.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Velike Lasce.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F134_T1257_vF_b_x468523_y78524.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=103,2
|prebivalstvo=4546
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2336
|ženske=2210
|splet=https://obcina.velike-lasce.si/|sedež=[[Velike Lašče]]}}

'''Občina Velike Lašče''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]], katere središče so [[Velike Lašče]]. Ustanovljena je bila leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine (komune) Ljubljana Vič-Rudnik.

== Naselja v občini ==
[[Adamovo]], [[Bane]], [[Bavdek]], [[Borovec pri Karlovici]], [[Boštetje]], [[Brankovo]], [[Brlog, Velike Lašče|Brlog]], [[Bukovec, Velike Lašče|Bukovec]], [[Centa]], [[Četež pri Turjaku]], [[Dednik]], [[Dolenje Kališče]], [[Dolnje Retje]], [[Dolščaki]], [[Dvorska vas, Velike Lašče|Dvorska vas]], [[Gorenje Kališče]], [[Gornje Retje]], [[Gradež]], [[Gradišče, Velike Lašče|Gradišče]], [[Grm, Velike Lašče|Grm]], [[Hlebče]], [[Hrustovo]], [[Jakičevo]], [[Javorje, Velike Lašče|Javorje]], [[Kaplanovo]], [[Karlovica]], [[Knej]], [[Kot pri Veliki Slevici]], [[Krkovo pri Karlovici]], [[Krvava Peč]], [[Kukmaka]], [[Laporje, Velike Lašče|Laporje]], [[Laze, Velike Lašče|Laze]], [[Logarji]], [[Lužarji]], [[Mački]], [[Mala Slevica]], [[Male Lašče]], [[Mali Ločnik]], [[Mali Osolnik]], [[Marinčki]], [[Medvedjek, Velike Lašče|Medvedjek]], [[Mohorje]], [[Naredi]], [[Opalkovo]], [[Osredek, Velike Lašče|Osredek]], [[Pečki]], [[Plosovo]], [[Podhojni Hrib]], [[Podkogelj]], [[Podkraj, Velike Lašče|Podkraj]], [[Podlog, Velike Lašče|Podlog]], [[Podsmreka pri Velikih Laščah]], [[Podstrmec]], [[Podulaka]], [[Podžaga]], [[Polzelo]], [[Poznikovo]], [[Prazniki]], [[Prhajevo]], [[Prilesje, Velike Lašče|Prilesje]], [[Purkače]], [[Pušče]], [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]], [[Rob, Velike Lašče|Rob]], [[Rupe, Velike Lašče|Rupe]], [[Sekirišče]], [[Selo pri Robu]], [[Sloka Gora]], [[Srnjak]], [[Srobotnik pri Velikih Laščah]], [[Stope]], [[Strletje]], [[Strmec, Velike Lašče|Strmec]], [[Ščurki, Turjak|Ščurki]], [[Škamevec]], [[Škrlovica]], [[Tomažini]], [[Turjak]], [[Ulaka, Velike Lašče|Ulaka]], [[Uzmani]], [[Velika Slevica]], '''[[Velike Lašče]]''', [[Veliki Ločnik]], [[Veliki Osolnik]], [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]], [[Zgonče]], [[Žaga, Velike Lašče|Žaga]]

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:MisjaDolina1-Osolnik.JPG|[[Mišja dolina]] blizu vasi [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]
&lt;/gallery&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=112px|Župan 
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Milan Tekavec]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|[[Anton Zakrajšek]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Tadej Malovrh]]
| '''{{Abbr|SV|Tadej Malovrh in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Matjaž Hočevar]]
| '''{{Abbr|SV|Nina Hočevar in skupina volivcev}}'''
|}

==Glej tudi==
[[Velikolaška kulturna pot]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Velike Lašče municipality|Občina Velike Lašče}}
{{-}}
{{Slovenske občine}}
{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Velike Lašče| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Velike Lašče]]</text>
      <sha1>mkesd3y3w5rckh6orc3s8n87aazmfyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Isfahan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94883</id>
    <revision>
      <id>6762801</id>
      <parentid>6729406</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:19:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24516" sha1="pwu0znkun5rlyyegrdrdcb5v75a8bog" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                   = Isfahan ({{lang|fa|اصفهان}})
|official_name          = starodavna imena: Spadana, Spahān 
|other_name             = 
|nickname               = Nesf-e Jahān (Polovica sveta)
|settlement_type        = Mesto
|image_skyline          = Esfahan Logo.jpg
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Kolaž Isfahana, zgoraj levo: [[most Khaju]], zgoraj nižje levo: most [[Si-o-seh Pol]] (most 33 lokov), zgoraj desno: vrt in palača [[Čehel Sotun]], spodaj zgornji levi: Trg [[Nakš-e Džahan]], spodaj levo:[[Mošeja Šejka Lotfalaha]] v predelu Ghal-e Tabarok, spodaj desno: [[Petkova mošeja v Isfahanu|Petkova mošeja]] v predelu Shahahan
|image_map              = Isfahan city map.svg
|mapsize                = 300px
|map_caption            = Isfahan
|map_caption1           = Isfahan
|pushpin_map            = Iran
|pushpin_label_position = 
|pushpin_map_caption    = Isfahan v [[Iran]]u
|pushpin_mapsize        = 300
|coordinates_display    = inline, title
|coordinates_region     = IR
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{IRN}}
|subdivision_type1      = Provinca
|subdivision_name1      = [[Provinca Isfahan]]
|subdivision_type2      = Občina
|subdivision_name2      = Isfahan
|subdivision_type3      = Okrožje
|subdivision_name3      = Centralno okrožje Isfahan
|leader_title           = Guverner
|leader_name            = Ghodratollah Norouzi
|leader_title1           = Župan
|leader_name1            = Fathollah Moein
|area_total_km2         = 106
|area-metro             =7654
|population_as_of       = 2011
|population_note        = prebivalcev v letu 2011 Census&lt;ref&gt;[http://www.sci.org.ir/portal/faces/public/census85/census85.natayej/census85.informationfile2006 Census] (from the Statistical Center of Iran, in [[Perzijščina]].)&lt;/ref&gt;&lt;Br&gt;Population of post-merger with [[Khvorasgan]]
|population_total       = 1,583,609
|population_Metro       = 
|population_blank1_title= Population Rank in Iran
|population_blank1      = [[List of Iran cities by population|3rd]]
|language_blank1        = [[Perzijščina|perzijščina]]
|timezone               = [[Iran Standard Time|IRST]]
|utc_offset             = +3:30
|timezone_DST           = [[Iran Standard Time|IRDT]] 21. marec – 20. september
|utc_offset_DST         = +4:30
|latd                   = 32
|latm                   = 38
|lats                   = 
|latNS                  = N
|longd                  = 51
|longm                  = 39
|longs                  = 
|longEW                 = E
|elevation_m            = 1590
|elevation_ft           = 5217
| telephone             = 0311
|website                = [http://www.Isfahan.ir/ www.Isfahan.ir]
|footnotes              = 
}}

[[Slika:Allah Verdi Khaan-Esfahan.jpg|thumb|250 px|Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči]]
'''Isfahan''' ali '''Eşfahān''' (v zgodovini znan tudi kot '''Ispahan''', '''Aspadana''' - staro perzijsko), '''اصفهان''' - perzijsko) je [[mesto]] v [[Iran]]u. Nahaja se približno 340 km južno od [[Teheran]]a in je [[glavno mesto]] istoimenske [[provinca|province]].

Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in [[Mašhad]]om. [[Metropolitanska regija]] Isfahan ima 3.430.353 prebivalcev in je leta 2006 postala po velikosti druga metropolitanska regija za Tehranom.&lt;ref&gt;[http://www.sci.org.ir/content/userfiles/_census85/census85/natayej/township/Os10.xls 2006 Census Results] and Mashhad(Statistical Center of Iran, Excel file, in [[Perzijščina]].)&lt;/ref&gt;

Mesta Zarrinšar, Fooladšar in Najafabad, Se-deh , Šahin-šar, Mobarakeh, Falavarjan in Čarmahin sodijo pod metropolitansko regijo Isfahan. Isfahan leži na stičišču glavnih smeri sever-jug in vzhod-zahod in je bil nekoč eno največjih mest na svetu. Pod [[Safavidi]] je cvetel v letih med 1050 - 1722, še posebej v 16. stoletju, ko je že drugič v svoji zgodovini postal glavno mesto [[Perzija|Perzije]]. Tudi danes mesto ohranja veliko svoje pretekle slave. Poznano je po [[islamska arhitektura|islamski arhitekturi]], z veliko lepimi ulicami, [[most]]ovi, [[palača]]mi, [[mošeja]]mi in [[minaret]]i. Perzijci ga imenujejo tudi &quot;Esfahan nesf-e Jahan ast&quot; (Isfahan je pol sveta).&lt;ref name=&quot;IIHTW&quot;&gt;[http://www.saudiaramcoworld.com/issue/196201/.isfahan.is.half.the.world..htm &quot;Isfahan Is Half The World&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080216000517/http://www.saudiaramcoworld.com/issue/196201/.isfahan.is.half.the.world..htm |date=2008-02-16 }}, ''Saudi Aramco World'', Volume 13, Nr. 1, January 1962&lt;/ref&gt;

[[Trg Nakš-e Džahan]] je eden od največjih mestnih trgov na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je imenoval med [[Unescova svetovna dediščina|svetovno dediščino]]. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini.

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
Zgodovina Isfahana sega nazaj do paleolitika. V zadnjih odkritjih so arheologi našli [[artefakt]]e, ki datirajo v [[paleolitik]], [[mezolitik]], [[neolitik]], [[Bronasta doba|bronast]]o in [[Železna doba|železno dobo]].

=== Preislamska doba ===
Mesto se pojavi postopoma v času [[Elamiti|Elamitske]] civilizacije (2700 - 1600 pr.n.št.) pod imenom Aspandana tudi Ispandana. V času dinastije [[Medijci|Medijcev]] (678–549 pr.n.št.) je bilo trgovsko središče in začelo kazati znake stalne naselitve. Vztrajno se je razvijalo v regionalno središče, kar je bila posledica izjemno rodovitne zemlje na bregovih reke Zāyanderūd. V času Kira Velikega ([[Kir II.]] Perziski) (559-529 pr. n. št.) so združili perzijsko in medijsko ozemlje v [[Ahemenidsko cesarstvo]] ( 648-330 pr. n. št.), versko in etnično raznoliko mesto Isfahan pa je postalo zgodnji primer kraljeve verske strpnosti. Po padcu Ahemenidov, [[Parti]] (250 - 226 n. št.) nadaljujejo to tradicijo ter uvajajo [[helenizem]] v iransko kulturo in politične organizacije, ki jo je uvedla vojska [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Pod Parti, Arsakidski guvernerji dajo velik administrativni pomen Isfahanu, zato se mestni urbani razvoj pospeši, da bi zadovoljil potrebe prestolnice. Naslednji imperij, ki vlada Perziji so [[Sasanidi]] (226-652 n. št.), ki uvedejo velike spremembe v svojem kraljestvu, vključno kmetijsko reformo in oživljajo iransko kulturo in [[Zaratustrstvo|zoroastrsko]] religijo. Mesto se je takrat imenovalo Spahān v srednji perzijščini. Mestu je vladal ''Espoohrans'' ali zbor članov sedmih plemenitih iranskih družin, ki so zasedali pomembne položaje pri kralju, bil pa je tudi prebivališče teh plemiških družin. Nekateri temelji mostov iz dobe Sassanidov v Isfahanu kažejo, da so kralji radi gradili ambiciozne projekte urbanističnega načrtovanja. Medtem ko je politična pomembnost Isfahana zmanjšala v tem obdobju, so mnogi Sassaniski knezi študirali umetnost vodenja mesta in razvijali njegovo vojaško vlogo. Njegova strateška lega na križišču antičnih cest med [[Susa, Perzija|Suso]] in [[Perzepolis]]om je bila idealna za sedež stalne vojske, v vsakem trenutku pripravljene na pohod proti [[Carigrad]]u. Ena etimološka teorija trdi, da ime &quot;Aspahan&quot; izhaja od Pahlavija, kot ime za &quot;kraj vojske&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1752&amp;order_by=title&amp;showdescription=1 |title={{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131023052853/http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1752 |date=2013-10-23 }} |access-date=2013-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023052853/http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1752 |archive-date=2013-10-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Glavno mesto Perzije ===
Največji razcvet je mesto doživelo v času vladavine rodbine [[Safavidi|Safavidov]], ki so Isfahan leta 1598 proglasili za prestolnico in v njem zgradili številne veličastne stavbe in zasadili vrtove. V 17. stoletju je v mestu živelo okoli 600.000 prebivalcev, ne samo iranskih [[Šiiti|šiitov]] ampak tudi veliko število [[Armenci|armenskih]] [[Kristjani|kristjanov]], [[Gruzijci|Gruzijcev]] in [[Judje|Judov]].

Iz tega obdobja vladavine Safavidov (16. in 17. stoletje) je večina veličastnih [[mošeja|mošej]], ki spadajo med najpomembnejše v Iranu, mnoge so vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine. Na tem seznamu je tudi veličasten Imamov trg (prej poznan kot ''Meidān-e Šāh'' - Šahov trg, tudi [[Nakš-e Džahan]] - Slika sveta), zgrajen med letoma 1590 in 1595. S površino skoraj 9 hektarjev spada med največje trge na svetu.

Leta 1722 Isfahan osvojijo [[Paštuni|paštunski]] Hotakiji, nakar se začne postopen upad političnega pomena mesta. Isfahan izgubi status prestolnice, glavno mesto postane Mašhad, za njim [[Širaz]] in kasneje [[Teheran]].

=== Moderna doba ===
Danes je Isfahan tretje največje mesto v Iranu, znano po proizvodnji finih [[Preproga|preprog]], [[tekstil]]a, [[Jeklo|jekla]] in raznih drugih obrti. Isfahan ima tudi eksperimentalne [[Jedrski reaktor|jedrske reaktorje]], kot tudi zmogljivosti za proizvodnjo jedrskega goriva. V Isfahanu je eden največjih objektov za proizvodnjo jekla v celotni regiji, kot tudi objekti za proizvodnjo posebnih zlitin. Tukaj deluje več kot 2000 različnih podjetij. Isfahan ima veliko [[Rafinerija|rafinerijo]] in veliko [[Letalska baza|letalsko bazo]]. HESA je iranski proizvodni obrat za najbolj napredna letala (letalo IR.AN-140) in je v neposredni bližini mesta.

Isfahan je gostil mednarodno olimpijado za fiziko leta 2007.

Mesto ima mednarodno letališče in je v zaključni fazi izgradnje svoje prve linije podzemne železnice.

== Geografija in podnebje ==
Mesto leži v rodovitni ravnici reke Zāyanderūd ob vznožju pogorja [[Zagros]], na nadmorski višini 1590 m. Isfahan ima sušno podnebje za kar je krivo 90 km proti severu oddaljeno pogorje, ki omogoča pihanje severnega vetra.

Kljub svoji višini, ima Isfahan poleti najvišje temperature okoli 36 °C. Vendar pa je z nizko vlažnostjo in zmernimi temperaturami ponoči, podnebje zelo prijetno. V zimskem času so dnevi blagi, noči pa lahko zelo hladne, lahko se pojavi tudi sneg.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://irimo.ir/english/monthly%26annual/r32.asp |title=Snowy days for Esfahan |publisher=Irimo.ir |date= |accessdate=2012-04-23 |archive-date=2012-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120426005328/http://irimo.ir/english/monthly%26annual/r32.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Promet ==
=== Letališče ===
Isfahan ima mednarodno letališče, ki opravlja predvsem domače lete med iranskimi mesti in nekaj mednarodnih, predvsem v regionalne destinacije po vsem Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji, vključno [[Dubaj]] in [[Damask]].

=== Metro in Inter City ===
Isfahanski [[Podzemna železnica|metro]] je v gradnji in bo imel 2 liniji skupne dolžine 43 km. Prva linija naj bi bila končana koncem leta 2010 dolga 21 km z 20 postajališči. Ko bo metro končan bo razširjen sistem avtobusov skupaj s taksiji kot javni prevoz znotraj urbanega območja.

=== Železnica ===
Isfahan je priključen na tri glavne železniške proge: Isfahan-Teheran, Isfahan-Širaz in Isfahan-Yazd via Bandar Abbas in Zahedan.

=== Ceste ===
Notranje cestno omrežje Isfahana je v fazi velike širitve, ki se je začela v zadnjem desetletju. Gradnja se je, zaradi skrbi za zavarovanje dragocenih zgodovinskih stavb, precej zavlekla. Navzven je Isfahan povezan s sodobnimi avtocestami proti Teheranu, ki se razteza na razdalji skoraj 400 km na sever in proti Širazu približno 200 km na jug. Avtoceste povezujejo satelitska mesta, ki obkrožajo mestno območje.

== Kultura ==
[[Slika:Esfhan market(1).jpg|thumb|right|Mojster ročne poslikave vzorca za preprogo na Velikem Bazarju]]

=== Proizvodnja preprog ===
Isfahan je že dolgo eden od centrov za proizvodnjo slovitih perzijskih preprog. Tkanje je najbolj cvetelo v dobi Safavidov. Ko so Afganistanci napadli Iran in se je Safavidska dinastijo končala, je obrt začela stagnirati.

=== Hrana ===
* Isfahan je znan po jedi '''Beryuni'''. Ta jed je narejena iz pečenega ovčjega mesa in pljuč, ki se zmelje in nato kuha v posebni majhni ponvi na odprtem ognju s ščepcem cimeta. Beryuni se običajno je z določeno vrsto kruha &quot;nan - e taftton&quot;. 

* '''Fesenjan''', v pečici kuhana enolončnica s sladko in kiselkasto omako, ki vsebuje dve osnovni sestavini, melaso iz granatnega jabolka in zmlete orehe, kuhano s piščancem, raco, jagnjetino ali govedino in postreženo z rižem.
 
* '''Gaz''' -poimenovanje perzijskega nugata, za katerega se uporabi sok angebin, rastline iz družine tamariska, ki raste le na obrobju Isfahana. To je pomešano z različnimi sestavinami: z rožno vodo, pistacijami in mandljevimi jedrci ter žafranom.

* '''Khoresht - e mast''' (jogurtova obara) je tradicionalna jed v Isfahanu. Za razliko od drugih enolončnic ne služi kot glavna jed in z rižem. Bolj je podobno pudingu in služi kot jed ali sladica. Jed je narejen z jogurtom, jagnjetino/ovčjim mesom ali piščancem, žafranom, sladkorjem in pomarančno lupino. Iranci bodisi dajo pomarančno lupinico v vodo za en teden ali več ali jo pustijo vreti nekaj minut, tako da postanejo sladke in pripravljene za uporabo. Ta jed pogosto spremlja praznovanja in poroke.

* '''Pulaki''' - ime za vrsto sladkarij, ki se oblikuje v tanke kroge, kot so kovanci in postrežejo s čajem ali drugimi toplimi napitki.

== Znani ljudje ==
[[Slika:Queen-Shabanu Soraya Esfandiary-Bakhtiari, Tehran 1953.jpg|thumb|250px|Soraya Esfandiary-Bakhtiari, 1932–2001, nekdanja iranska princesa in igralka]]
* Jalal al din Taj Esfahani, 1903, vokalist iranskega klasične glasbe
* Hasan Kasaie, 1928, igralec na ney (ney je glasbeni instrument, ki se uporablja v iranski klasični glasbi)
* Jalil Shahnaz, 1921, igralec na Tar (vrsta brenkala)
* Freydoon Rassouli, umetnik in ustanovitelj gibanja Fusionart
* Master Ahmad Archang, umetnik in oblikovalec Isfahanskih vzorcev preprog
* Reza Arhamsadr, 1923–2008, slavni oče perzijskega komičnega filma in gledališki igralec
* Asghar Farhadi, 1972, z Oscarje nagrajeni direktor
* Soraya Esfandiary-Bakhtiari, 1932–2001, nekdanja iranska princesa in igralka
* Homayoun Ershadi, 1947, Hollywoodski igralec in arhitekt
* Bogdan Saltanov, 1630s–1703, ruska slikarska ikona, Isfahanec armenskega porekla
* Sumbat Der Kiureghian, 1913–1999 (سمبات دِر كيوُرغيان), Isfahanski armenski slikar
* Hossein Mosaverolmolki, 1889–1969, (حسين مصورالملكي), slikar in miniaturist
* Hamid Mosadegh, 1939–1998, pesnik in pravnik
* Hatef Esfehani, perzijski pesnik v dobi Afsharye
* Helen Ouliaei Nia, literarni kritik
* Houshang Golshiri, 1938–2000, pisatelj in urednik
* Kamal ed-Din Esmail
* Mirza Abbas Khan Sheida, 1880–1949, pesnik in založnik
* Mohammad-Ali Jamālzādeh Esfahani, 1892–1997, avtor
* Saib Tabrizi
* Allamah al-Majlisi, 1616–1698, Safavidski duhovnik, Sheikh ul-Islam in Isfahan
* Ayatollah Rahim Arbab chiarmahini, 1847–?, duhovnik,položaj  Ayatollah-al-ozma
* Ayatollah Mohammad Beheshti, 1928–1981, duhovnik, predsednik Sveta revolucije v Iranu
* Ayatollah Mohammad Beheshti, 1928–1981, duhovnik, predsednik Sveta revolucije
* Mohammad-Ali Foroughi, politik in  predsednik vlade Irana v času druge svetovne vojne
* Shapour Bakhtiar, bivši predsednik vlade
* Hossein Fatemi, 1919–1954, dr., politik (zunanji minister v kabinetu Mohamed Mossadegha)
* Ahmad Amir-Ahmadi, 1906–1965, vojskovodja in član kabineta ministra
* Hossein Kharrazi, vodja vojske v vojni med Iranom in Irakom
* Mohsen Nourbakhsh, 1948–2003, ekonomist, guvernerja Centralne banke Irana
* Nusrat Bhutto, predsednica pakistanske ljudske partije med letoma 1979–1983, žena Zulfikar Ali Bhutto in mati Benazir Bhutto.
* Dariush Forouhar, (avgust 1928 - november 1998) je bil ustanovitelj in vodja Hezb-e Mellat-e Iranu (stranke Nation of Iran)

== Izobraževanje ==
Poleg semeniščnih in verskih šol, so glavne univerze za metropolitansko območje Isfahana naslednje:
* Univerze
** Isfahanska Univerza za umetnost
** Isfahanska Univerza medicinskih znanosti
** Isfahaskan Univerza za tehnologijo
** Isfahanska Univerza
** Islamska Azad Univerza Najafabad
** Allame Majlesi Branch, Islamska Azad Univerza&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://iaumajlesi.ac.ir/ |title=iaumajlesi.ac.ir |publisher=iaumajlesi.ac.ir |date= |accessdate=2012-09-11 |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120911133718/http://www.iaumajlesi.ac.ir/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
** Univerza v Isfahanu
* Visoke šole
** Visoka šola Harati
** Visoka šola Adab
** Imam Mohammad Bagher izobraževalni kompleks
** Mahboobeh Danesh (Navaie)
** Visoka šola Shahid Ejei 
** Visoka šola Farzanegan e Amin
** Imam Sadegh izobraževalni kompleks

Obstaja tudi več kot 50 tehničnih in poklicnih centrov pod upravo Esfahan TVTO, ki zagotavljajo neformalne programe za prosto usposabljanja po vsej pokrajini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.etvto.ir/p/en/index.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071008230645/http://www.etvto.ir/p/en/index.htm |archivedate=2007-10-08 |title=Isfahan Technical and Vocational Training Organization |publisher=Web.archive.org |date=2007-10-08 |accessdate=2012-04-23 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Glavne znamenitosti ==
[[Slika:Naghshe Jahan Square Isfahan modified.jpg|right|thumb|Trg [[Nakš-e Džahan]]]]
[[Slika:Ali-qapu-rooz.jpg|thumb|Palača [[Ālī Qāpū]]]]
[[Slika:Carpet bazzar.JPG|thumb|Preproge na Velikem Bazarju]]
[[Slika:Khaju Bridje at night.jpg|thumb|Most Khaju]]
[[Slika:Esfahan armenian Barry Kent.JPG|thumb|Armenska [[stolnica Vank]]]]

=== Verske zgradbe ===
* [[Petkova mošeja v Isfahanu]] (perzijsko: مسجد جامع اصفهان‎ ''Masjid-e-Jāmeh Isfahān''), 9. st.
* [[Šahova mošeja, Isfahan|Šahova mošeja]] (perzijsko مسجد شاه‎), 17. st. 
* [[Mošeja Šejka Lotfalaha]], (perzijsko مسجد شیخ لطف الله‎), 17. st
* Hakimova mošeja, (perzijsko: مسجد حکیم‎) 17. st.
* in druge mošeje: Ilchi, Jarchi, Lonban, Maghsoudbeyk, Mohammad Jafar Abadei, Rahim Khan, Roknolmolk
* [[Stolnica Vank]] – armenska apostolska cerkev iz 17. stoletja
* Kelisaje Marjam (Cerkev sv. Marije)

=== Palače in karavan-seraji ===
* [[Ālī Qāpū]] (kraljeva palača) –zgodnje 17. stoletje
* Palača Talar-e-Ašraf  – 1650
* Palača Hašt-Behešt (Palača osmih rajev) – 1669
* Palača paviljon [[Čehel Sotun]] (Palača štirideset stebrov) – 1647
* Šahov karavanseraj
* Gozdni park Najvan

=== Medrese === 
* Čahar Bagh 
* Harati
* Kassegaran 
* Khajoo
* Nimavar 
* Sadr 

=== Trgi in ulice ===
* [[Trg Nakš-e Džahan]] imenovan tudi &quot;Šahov trg&quot; ali &quot;Imamov trg&quot; – 1602.
* Meydan Kohne (Stari trg)
* Avenija Čahar bag – 1596.
* Avenija Čahar bag-e-khajou

=== Bazar ===
* Šahov Bazar

=== Mostovi ===
Reka [[Zājande]] izvira v gorovju [[Zagros]] in teče od zahoda proti vzhodu skozi središče Isfahana ter ponikne v [[Dasht-e Kavĩr|puščavi Kavir]].

Nekateri mostovi čez reko so najlepše arhitekturne mojstrovine v mestu. Najstarejši most je '''Pol-e Šahrestan''', ki je bil verjetno zgrajen v 11. ali 12. stoletju, v času Seldžukov. 

Gorvodno je most '''[[Most Khaju|Pol-e Khaju]]''', ki je bil zgrajen v času Šaha Abasa II. leta 1650. Dolg je 123 metrov in ima 24 lokov in služi tudi kot zapornica. 

Naslednji most je '''Pol-e Jubi'''. Prvotno je bil zgrajen kot [[akvadukt]] za dobavo vode v vrtove palače na severnem bregu reke. 

Dalje navzgor je most '''[[Si-o-seh Pol]]''' ali '''most 33 lokov''' iz leta 1602. Zgrajen je bil v času vladavine šaha [[Abas I. Veliki|Abasa I. Velikega]] in povezuje Isfahan z armenskim predmestjem Jolfa. To je daleč najdaljši most v Isfahanu in meri 295 m.

=== Minareti ===
* Ali minaret
* Bagh-e-Ghoushkhane minaret
* Chehel Dokhtaran minaret
* Dardasht minarets
* Darozziafe minarets
* Menar Jonban
* Sarban minaret

=== Mavzoleji in/ali grobnice ===
* Mavzolej Al-Rašid 
* Mavzolej Baba Gasem 
* Mavzolej Safavidske princese
* Grobnica Nizam al-Mulk 
* Mavzolej Saeb
* Mavzolej Šahšahan
* Mavzolej Soltan Bakht Aga

=== Emamzade (svetišča-grobnice) ===
* Emamzada Ahmad
* Emamzada Esmaeil
* Emamzada Haroun-e-Velayat
* Emamzada Džafar
* Emamzada šaha Zejda

== Mednarodne povezave ==
Isfahan ima uradne povezave z naslednjimi kraji (pobratena/prijateljska mesta oz. mesta-dvojčki):

{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|LIB}} [[Baalbek]], [[Libanon]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mehrnews.com/en/NewsDetail.aspx?NewsID=392389 |title=Isfahan, Beirut named sister cities |accessdate=2007-05-02 |authorlink= |publisher=MNA |quote= |archive-date=2007-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012160800/http://mehrnews.com/en/NewsDetail.aspx?NewsID=392389 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], [[Španija]]&lt;ref name=&quot;Barcelona&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://w3.bcn.es/XMLServeis/XMLHomeLinkPl/0,4022,229724149_257215678_1,00.html |title=Barcelona internacional – Ciutats agermanades |publisher=Ajuntament de Barcelona |language=ca|accessdate=2009-07-13|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816053334/http://w3.bcn.es/XMLServeis/XMLHomeLinkPl/0,4022,229724149_257215678_1,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|NEP}} [[Katmandu]], [[Nepal]]
*{{flagicon|EGY}} [[Kairo]], [[Egipt]]
*{{flagicon|SEN}} [[Dakar]], [[Senegal]]
*{{flagicon|ITA}} [[Firence]], [[Italija]]
*{{flagicon|GER}} [[Freiburg]], [[Nemčija]]
*{{flagicon|CUB}} [[Havana]], [[Kuba]]
*{{flagicon|IND}} [[Hiderabad]], [[Andra Pradeš]], [[Indija]]
||

*{{flagicon|ROU}} [[Iaşi]], [[Romunija]]
*{{flagicon|TUR}} [[Istanbul]], [[Turčija]]&lt;ref name=&quot;Istanbul1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.greatistanbul.com/sister_cities.htm|title=Sister Cities of Istanbul|accessdate=2009-07-01|archive-date=2009-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090527130230/http://www.greatistanbul.com/sister_cities.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Istanbul2&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.radikal.com.tr/haber.php?haberno=94185|publisher=Radikal|language=tr|date=2009-07-01|quote=49 sister cities in 2003|title=İstanbul'a 49 kardeş|last=Erdem|first=Selim Efe|accessdate=2009-07-26}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|MAS}} [[Kuala Lumpur]], [[Malezija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|year=2005|url=http://www.council.isfahan.ir/EStatic/WFESisterhood.aspx|title=Sisterhoods|work=Isfahan Islamic Council|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012171031/http://council.isfahan.ir/EStatic/WFESisterhood.aspx|archivedate=2007-10-12|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|KUW}} [[Kuvajt]], [[Kuvajt]]
*{{flagicon|PAK}} [[Lahore]], [[Pakistan]]
*{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]]&lt;ref name=&quot;Saint Petersburg&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |title=Saint Petersburg in figures – International and Interregional Ties |publisher=Saint Petersburg City Government |accessdate=2008-07-14 |archive-date=2009-02-24 |archive-url=https://archive.today/20090224073839/http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}} [[Benetke]], [[Italija]]
*{{flagicon|PRC}} [[Xi'an]], [[Shaanxi]], [[Kitajska]]
*{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], [[Armenija]](1995)&lt;ref name=&quot;Yerevan twinnings 2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/3-194-194.html|title=Yerevan - Twin Towns &amp; Sister Cities|accessdate=2013-11-04 |publisher=Občina Erevan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Yerevan twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/pages.php?lang=1&amp;id=184&amp;page_name=news|title=ԵՐԵՎԱՆԻ ՔԱՂԱՔԱՊԵՏԱՐԱՆՊԱՇՏՈՆԱԿԱՆ ԿԱՅՔ |publisher=Občina Erevan |accessdate=2013-08-05 |trans-title=Erevan širi svoje mednarodne odnose |language=hy |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130512174924/http://www.yerevan.am/pages.php?lang=1&amp;id=184&amp;page_name=news |archivedate=2013-05-12 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|}

== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author=Helen Loveday|display-authors=etal |year=2010 |title=Irân, Persia: Ancient and Modern |url=https://archive.org/details/iranpersiaancien0000unse|publisher=Odyssey books &amp; Guids|location=Hong Kong |isbn=978-962-217-812-0 |cobiss=1097365342 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Isfahan|Isfahan}}


[[Kategorija:Mesta v Iranu]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]
[[Kategorija:Isfahan|* ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pwu0znkun5rlyyegrdrdcb5v75a8bog</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Škof (1960)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96773</id>
    <revision>
      <id>6762540</id>
      <parentid>6708614</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:31:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6762540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5229" sha1="dz3oatjkuhboc9ef8ufq9jlddjt1em3" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Janez Škof}}
{{Infopolje Oseba|name=Janez Škof}}

'''Janez Škof''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[harmonikar]] in [[pevec]], * [[3. december]] [[1960]], [[Medvode]]. 

== Življenjepis ==
Škof je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janez Škof - SNG Drama Ljubljana|url=https://www.drama.si/igralec/janez-skof/|website=www.drama.si|accessdate=2023-01-07|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Akademijo je tekom študija zaradi ustvarjanja družine želel zapustiti, a se je naposled odločil študij v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]] dokončati. Bil je štipendist v SNG Nova Gorica, nadalje pa nastopil tako rekoč na vseh ljubljanskih in slovenskih gledaliških odrih, dolgo je bil član ansambla [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]], od leta 2003 pa je član in prvak [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Kot harmonikar in pevec je zaslovel predvsem kot interpret poezije [[Dane Zajc|Daneta Zajca]], sicer pa je tudi član glasbene skupine [[Čompe]].

Čeprav je širšo medijsko prepoznavnost dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah (''[[Teater Paradižnik]], [[Pravi biznis]]'', ''[[Naša mala klinika]],'' ''[[Trdoglavci]]'' itd.) in reklamnih spotih, je v strokovnih in gledaliških krogih cenjen kot interpret z močno notranjo željo in izrazno energijo. Leta 1994 je prejel naziv [[Dnevi komedije|Žlahtni komedijant]], leta 2005 pa je prejel [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za naslovno vlogo v uprizoritvi [[Shakespeare]]ove igre ''[[Kralj Edvard II. (Shakespeare)|Kralj Edvard II]]''. 

Leta [[2018]] je prejel [[Borštnikov prstan]], najvišjo slovensko nagrado na področju gledališča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Škof — Zbirka Borštnikov prstan — 58. Festival Borštnikovo srečanje|url=https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|website=Festival Borštnikovo srečanje|accessdate=2023-01-07|language=sl|archive-date=2023-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230107143043/https://www.borstnikovo.si/publikacije/janez-skof/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Borštnikov prstan za Janeza Škofa, zmeraj radovednega, iskateljskega in igrivega igralca|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-za-janeza-skofa-zmeraj-radovednega-iskateljskega-in-igrivega-igralca/468301|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Borštnikov prstan letos prejme igralec Janez Škof|url=https://www.sta.si/2561202/borstnikov-prstan-letos-prejme-igralec-janez-skof|website=www.sta.si|accessdate=2023-01-07}}&lt;/ref&gt;, 2026 pa tudi [[Nagrada bert|nagrado bert]] za življenjsko delo. 

=== Zasebno ===
Živi v okolici [[Vrhnika|Vrhnike]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Citat|title=Silva Čušin in Janez Škof: Na odru se samo pogledava in veva vse, kaj hočeva|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost/174924150|accessdate=2023-01-07|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}&lt;/ref&gt; Poročen je z [[Nagisa Moritoki Škof|Nagiso Moritoki Škof]], s katero ima tri otroke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Škof končno pokazal svojo ženo - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/revije/zvezde/556850074c5ec/janez-skof-koncno-pokazal-svojo-zeno|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. maj 2015}}&lt;/ref&gt; Spoznala sta se pri študiju predstave ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'' v [[Novo mesto|Novem mestu]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Iz prejšnjega razmerja ima sina, režiserja [[Luka Martin Škof|Luka Martina Škofa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Očeta iskreno občuduje|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-26|language=sl|date=30. avgust 2017|archive-date=2021-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210726041140/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/oceta-iskreno-obcuduje-530413|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima še hčer Mino-Koro Moritoki Škof.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
*[https://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174655909   JANEZ ŠKOF OD BLIZU Datum predvajanja: 3. dec. 2019 Dolžina: 43 min. 48 s.]
*[https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174572860 Naši umetniki pred mikrofonom - Janez Škof] (3. november 2018). RTV Slovenija.

{{-}}{{BorstnikovPrstan}}{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{Normativna kontrola}}
{{artist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Škof, Janez}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1960]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski harmonikarji]]
[[Kategorija:Slovenski kantavtorji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>dz3oatjkuhboc9ef8ufq9jlddjt1em3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dinastija Tang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107015</id>
    <revision>
      <id>6762783</id>
      <parentid>6762470</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:26:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cesarji dinastije Tang */ Ajdi</comment>
      <origin>6762783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46493" sha1="aspzcaowxm77gxp99rob330tqj2sf7a" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država 
| native_name            = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}}
| conventional_long_name = Tang
| common_name            = Dinastija Tang 
| era                    = vzhodnoazijski srednji vek 
| status                 = Cesarstvo
| p1                     = Dinastija Sui
| p2                     = Zahodni turški kaganat
| p3                     = Vzhodni turški kaganat
| p4                     = 
| s1                     = Kasnejši Ljang
| s2                     = Jang Vu
| s3                     = Vujue
| s4                     = Min 
| s5                     = Bivši Šu
| s6                     = Dinastija Ljao
| s7                     = Drugi turški kaganat
| image_map =  Tang outline map, 661.svg
| image_map_caption      = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}}
&lt;!-- {{legend-table|style=&quot;border:0;&quot;
|#c11e1e|Civil administration
|#df8d83|Military administration
|#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --&gt;
| capital                = {{plainlist|
* [[Čangan]]&lt;br /&gt;(618–683 and 705–904)
* [[Luojang]]&lt;br /&gt;(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}}
| common_languages       = [[Kitajščina|srednja kitajščina]]
| religion               = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}}
| government_type        = [[monarhija|absolutna monarhija]]
| title_leader           = Cesar
| leader1                = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]]
| year_leader1           = 618–626 (prvi)
| leader2                = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| year_leader2           = 626–649
| leader3                = [[Šuandzong]]
| year_leader3           = 712–756
| leader4                = [[Aj (dinastija Tang)|Aj]]
| year_leader4           = 904–907 (zadnji)
| life_span              = {{plainlist|
* 618–690, 705–907
* {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}}
| event_start            = ustanovitev
| date_start             = 18. junij 
| year_start             = 618
| event1                 = medvladje dinastije Vu Džov
| date_event1            = 690–705&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;
| event2                 = An Lušanov upor
| date_event2            = 755–763&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;
| event_end              = odstop v korist Kasnejšega Ljanga
| date_end               = 1. junij 
| year_end               = 907
| stat_year2             = 715
| ref_area2              = &lt;ref&gt;{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link=  |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}&lt;/ref&gt;
| stat_area2             = 5.400.000
| stat_year3             = 
| stat_area3             = 
| stat_year4             = 7. stoletje
| stat_area4             = 
| stat_pop4              = 50 milijonov
| stat_year5             = 9. stoletje 
| stat_area5             = 
| stat_pop5              = 80 milijonov
| currency               = kitajski kovanci
| footnotes              = &lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;16. december 755 – 17. februar 763.
}}
{{Infobox Chinese
| pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg
| piccap=&quot;Dinastija Tang&quot; v kitajski hanski pisavi 
| picupright = 0.5
| c = {{linktext|唐朝}}
| p = Tángcháo
| w = Tʻang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;-chʻao&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| gr = Tarngchaur
| bpmf = ㄊㄤˊ&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;ㄔㄠˊ
| myr = Tángcháu
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}}
| tp = Tángcháo
| showflag = p
| y = Tòhngchìuh
| j = Tong4ciu4
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}}
| tl = Tông-tiâu
| poj = Tông-tiâu
| wuu = Daon zau
| mc = dang djew
}}

'''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.).

Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. 

Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast  začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije.

[[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}}  Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}}

Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo  močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]].

Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V  kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel.

== Zgodovina ==
===Ustanovitev===
Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]]  porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani  bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}}

Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}

Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}}

Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu  sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]].

{{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 650
| caption_align     = center
| align             = center
| direction         = horizontal
| image1            = China, 742.svg
| caption1          = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China''
| image2            = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg
| caption2          = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]]
| image3            = Huteng dancer.jpg
| caption3          = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]]
}}

Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju  leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang  po zmagi  generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}}

{{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}}

==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola==
{{Glavni|Vu Dzetjan}}
[[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]]

Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}}  Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}}

Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu.  Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini.

{{multiple image
| perrow            = 2
| image1            = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg|
| image2            = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg
| footer            = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. &lt;ref&gt;{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}&lt;/ref&gt;
}}

Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}}  Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}}

===Vladavina cesarja Šuandzonga===
{{multiple image
| align             = right
| total_width       = 320
| image_style       = border:none;
| image1            = 西安大雁塔.jpg
| alt1              = 西安大雁塔
| caption1          = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704
| image2            = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG
| alt2              = Xi'anwildgoosepagoda2
| caption2          = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}}
[[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]]

Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej  in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej,  je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}}

Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem  denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}}  Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}}

===An Lušanov upor in uničenje===
[[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}}

[[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]]
[[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]]

Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je  moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}}

Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v &quot;nebeški mandat&quot;, podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} 

===Obnova in okrevanje===
[[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]]

Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}}  Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}}  Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}}   V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili  sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja  s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}}

Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}

[[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa  nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]]

Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}}  Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je  leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.&lt;ref&gt;''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].&lt;/ref&gt;

===Konec dinastije Tang===
Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan  in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u  pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}&lt;/ref&gt; Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}

Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo  osiromašili številne stare metropolitanske družine  ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}&lt;ref&gt;{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Zhou Ding|2024}}

V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva  tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}}

Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}}  Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven  umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}

Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}}

==Uprava in politika==
===Prve reforme===
[[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar Šuandzong z oblačili in pokrivalom učenjaka]]

== Cesarji dinastije Tang ==
[[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]]
[[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]]
{{clear}}
&lt;table border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; class=&quot;wikitable&quot;&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Tempeljsko ime]]&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Kitajski priimek]] in ime&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Vladavina&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Ime in trajanje vladarskega obdobja&lt;/th&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;!-- &lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;&gt;''Konvencija: &quot;Tang&quot; + tempeljsko ime''&lt;br /&gt; 
  Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].&lt;/td&gt;   
&lt;/tr&gt; --&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] &lt;br&gt; (高祖, Gāo Zǔ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;618–626&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Vude (武德, Wǔ dé) 618–626&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] &lt;br&gt; (太宗, Tài Zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šimin &lt;br&gt; (李世民, Lǐ Shì Mín)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;626–649&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] &lt;br&gt; (高宗, Gāo zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dži (李治, Lǐ Zhì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;650–683&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655&lt;br /&gt; 
Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661&lt;br /&gt; 
Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663&lt;br /&gt; 
Linde (麟德, Lín dé) 664–665&lt;br /&gt; 
Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668&lt;br /&gt; 
Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670&lt;br /&gt; 
Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676&lt;br /&gt; 
Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679&lt;br /&gt; 
Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680&lt;br /&gt; 
Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681&lt;br /&gt; 
Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682&lt;br /&gt; 
Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683&lt;br /&gt; 
Hongdao (弘道, Hóng dào) 683&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali &lt;br /&gt;Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 705–710)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 710–712)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Venming (文明, Wén míng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;Vu Hou (武后 Wǔ hòu)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;cesarica [[Vu Dzetjan]] &lt;br&gt; (武則天, Wǔ Zé Tiān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684–705&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684&lt;br /&gt; 
Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688&lt;br /&gt; 
Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689&lt;br /&gt; 
Zaiču (載初, Zài chū) 690&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Nadaljevanje dinastije Tang '''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or&lt;br /&gt;Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;705–710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707&lt;br /&gt; 
Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šang Di]]&lt;br&gt; (殤帝, Shāng dì) &lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710&lt;/td&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;710–712&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711&lt;br /&gt; 
Taidži (太極, Tài jí) 712&lt;br /&gt; 
Janhe (延和, Yán hé) 712&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šuandzong]] &lt;br&gt; (玄宗 Xuán zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;712–756&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713&lt;br /&gt; 
Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741&lt;br /&gt; 
Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Sudzong]] &lt;br&gt; (肅宗, Sù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;756–762&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džide (至德, Zhì dé) 756–758&lt;br /&gt; 
Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dajdzong]] &lt;br&gt; (代宗, Dài zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ju (李豫, Lǐ Yù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;762–779&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763&lt;br /&gt; 
Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764&lt;br /&gt; 
Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766&lt;br /&gt; 
Dali (大曆, Dà lì) 766–779&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dedzong]] &lt;br&gt;(德宗 Dé zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;780–805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783&lt;br /&gt; 
Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784&lt;br /&gt; 
Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šundzong]] &lt;br&gt; (順宗, Shùn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Song (李誦, Lǐ Sòng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šjandzong]] &lt;br&gt; (憲宗, Xiàn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čun (李純, Lǐ Chún)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;806–820&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] &lt;br&gt; (穆宗, Mù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李恆, Lǐ Héng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;821–824&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] &lt;br&gt; (敬宗, Jìng zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;824–826&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vendzong]] &lt;br&gt; (文宗, Wén zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ang (李昂, Lǐ Áng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;826–840&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826&lt;br /&gt; 
Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835&lt;br /&gt; 
Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vudzong]] &lt;br&gt; (武宗, Wǔ zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Jan (李炎, Lǐ Yán)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;840–846&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Šuandzong II.] &lt;br&gt;  (宣宗, Xuān zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čen (李忱, Lǐ Chén)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;846–859&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 847–859&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Jidzong]] &lt;br&gt; (懿宗, Yì zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;859–873&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 859&lt;br /&gt; 
Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] &lt;br&gt; (僖宗, Xī zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;873–888&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874&lt;br /&gt; 
Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879&lt;br /&gt; 
Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881&lt;br /&gt; 
Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885&lt;br /&gt; 
Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888&lt;br /&gt; 
Vende (文德, Wén dé) 888&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džaodzong]]&lt;br&gt; (昭宗, Zhāo zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Je (李曄, Lǐ Yè)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;888–904&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889&lt;br /&gt; 
Dašun (大順, Dà shùn) 890–891&lt;br /&gt; 
Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893&lt;br /&gt; 
Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898&lt;br /&gt; 
Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901&lt;br /&gt; 
Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904&lt;br /&gt; 
Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Ajdi]] &lt;br&gt; (哀帝, Aī dì) ali &lt;br /&gt;Džaošuan di &lt;br&gt; (昭宣帝, Zhāo xuān dì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;904–907&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;/table&gt;

== Opombe ==
{{Notelist|2}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]]
[[Kategorija:Dinastija Tang|*]]</text>
      <sha1>aspzcaowxm77gxp99rob330tqj2sf7a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762784</id>
      <parentid>6762783</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Cesarji dinastije Tang */ Ajdi (dinastija Tang)</comment>
      <origin>6762784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46515" sha1="kuvn69qbpmxav1ponnw8tpbfejfdcdg" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država 
| native_name            = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}}
| conventional_long_name = Tang
| common_name            = Dinastija Tang 
| era                    = vzhodnoazijski srednji vek 
| status                 = Cesarstvo
| p1                     = Dinastija Sui
| p2                     = Zahodni turški kaganat
| p3                     = Vzhodni turški kaganat
| p4                     = 
| s1                     = Kasnejši Ljang
| s2                     = Jang Vu
| s3                     = Vujue
| s4                     = Min 
| s5                     = Bivši Šu
| s6                     = Dinastija Ljao
| s7                     = Drugi turški kaganat
| image_map =  Tang outline map, 661.svg
| image_map_caption      = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}}
&lt;!-- {{legend-table|style=&quot;border:0;&quot;
|#c11e1e|Civil administration
|#df8d83|Military administration
|#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --&gt;
| capital                = {{plainlist|
* [[Čangan]]&lt;br /&gt;(618–683 and 705–904)
* [[Luojang]]&lt;br /&gt;(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}}
| common_languages       = [[Kitajščina|srednja kitajščina]]
| religion               = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}}
| government_type        = [[monarhija|absolutna monarhija]]
| title_leader           = Cesar
| leader1                = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]]
| year_leader1           = 618–626 (prvi)
| leader2                = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| year_leader2           = 626–649
| leader3                = [[Šuandzong]]
| year_leader3           = 712–756
| leader4                = [[Aj (dinastija Tang)|Aj]]
| year_leader4           = 904–907 (zadnji)
| life_span              = {{plainlist|
* 618–690, 705–907
* {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}}
| event_start            = ustanovitev
| date_start             = 18. junij 
| year_start             = 618
| event1                 = medvladje dinastije Vu Džov
| date_event1            = 690–705&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;
| event2                 = An Lušanov upor
| date_event2            = 755–763&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;
| event_end              = odstop v korist Kasnejšega Ljanga
| date_end               = 1. junij 
| year_end               = 907
| stat_year2             = 715
| ref_area2              = &lt;ref&gt;{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link=  |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}&lt;/ref&gt;
| stat_area2             = 5.400.000
| stat_year3             = 
| stat_area3             = 
| stat_year4             = 7. stoletje
| stat_area4             = 
| stat_pop4              = 50 milijonov
| stat_year5             = 9. stoletje 
| stat_area5             = 
| stat_pop5              = 80 milijonov
| currency               = kitajski kovanci
| footnotes              = &lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.&lt;br /&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;&amp;nbsp;16. december 755 – 17. februar 763.
}}
{{Infobox Chinese
| pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg
| piccap=&quot;Dinastija Tang&quot; v kitajski hanski pisavi 
| picupright = 0.5
| c = {{linktext|唐朝}}
| p = Tángcháo
| w = Tʻang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;-chʻao&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| gr = Tarngchaur
| bpmf = ㄊㄤˊ&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;ㄔㄠˊ
| myr = Tángcháu
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}}
| tp = Tángcháo
| showflag = p
| y = Tòhngchìuh
| j = Tong4ciu4
| ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}}
| tl = Tông-tiâu
| poj = Tông-tiâu
| wuu = Daon zau
| mc = dang djew
}}

'''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.).

Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. 

Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast  začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije.

[[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}}  Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}}

Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo  močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]].

Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V  kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel.

== Zgodovina ==
===Ustanovitev===
Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]]  porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}}

Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani  bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}}

Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}

Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}}

Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu  sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]].

{{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 650
| caption_align     = center
| align             = center
| direction         = horizontal
| image1            = China, 742.svg
| caption1          = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China''
| image2            = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg
| caption2          = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]]
| image3            = Huteng dancer.jpg
| caption3          = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]]
}}

Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju  leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang  po zmagi  generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).&lt;ref&gt;{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|Barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}}

{{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}}

==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola==
{{Glavni|Vu Dzetjan}}
[[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]]

Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}}  Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}}

Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu.  Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini.

{{multiple image
| perrow            = 2
| image1            = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg|
| image2            = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg
| footer            = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. &lt;ref&gt;{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}&lt;/ref&gt;
}}

Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}}  Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}}

===Vladavina cesarja Šuandzonga===
{{multiple image
| align             = right
| total_width       = 320
| image_style       = border:none;
| image1            = 西安大雁塔.jpg
| alt1              = 西安大雁塔
| caption1          = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704
| image2            = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG
| alt2              = Xi'anwildgoosepagoda2
| caption2          = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}}
[[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]]

Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej  in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej,  je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}}

Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem  denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}}  Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}}

===An Lušanov upor in uničenje===
[[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}}

[[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]]
[[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]]

Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je  moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}}

Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v &quot;nebeški mandat&quot;, podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} 

===Obnova in okrevanje===
[[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]]

Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}}  Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}}  Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}}   V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili  sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja  s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}}

Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}

[[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa  nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]]

Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}}  Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je  leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.&lt;ref&gt;''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].&lt;/ref&gt;

===Konec dinastije Tang===
Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan  in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u  pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}&lt;/ref&gt; Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}

Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo  osiromašili številne stare metropolitanske družine  ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}&lt;ref&gt;{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Zhou Ding|2024}}

V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva  tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}}

Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}}  Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven  umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}

Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}}

==Uprava in politika==
===Prve reforme===
[[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar Šuandzong z oblačili in pokrivalom učenjaka]]

== Cesarji dinastije Tang ==
[[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]]
[[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]]
{{clear}}
&lt;table border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; class=&quot;wikitable&quot;&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Tempeljsko ime]]&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;[[Kitajski priimek]] in ime&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Vladavina&lt;/th&gt; 
&lt;th style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Ime in trajanje vladarskega obdobja&lt;/th&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;!-- &lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;&gt;''Konvencija: &quot;Tang&quot; + tempeljsko ime''&lt;br /&gt; 
  Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].&lt;/td&gt;   
&lt;/tr&gt; --&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] &lt;br&gt; (高祖, Gāo Zǔ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;618–626&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Vude (武德, Wǔ dé) 618–626&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] &lt;br&gt; (太宗, Tài Zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šimin &lt;br&gt; (李世民, Lǐ Shì Mín)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;626–649&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] &lt;br&gt; (高宗, Gāo zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dži (李治, Lǐ Zhì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;650–683&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655&lt;br /&gt; 
Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661&lt;br /&gt; 
Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663&lt;br /&gt; 
Linde (麟德, Lín dé) 664–665&lt;br /&gt; 
Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668&lt;br /&gt; 
Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670&lt;br /&gt; 
Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676&lt;br /&gt; 
Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679&lt;br /&gt; 
Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680&lt;br /&gt; 
Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681&lt;br /&gt; 
Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682&lt;br /&gt; 
Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683&lt;br /&gt; 
Hongdao (弘道, Hóng dào) 683&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali &lt;br /&gt;Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 705–710)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)&lt;br /&gt;(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])&lt;/td&gt;
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684&lt;br /&gt;(tudi 710–712)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Venming (文明, Wén míng) 684&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;Vu Hou (武后 Wǔ hòu)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;cesarica [[Vu Dzetjan]] &lt;br&gt; (武則天, Wǔ Zé Tiān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;684–705&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684&lt;br /&gt; 
Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688&lt;br /&gt; 
Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689&lt;br /&gt; 
Zaiču (載初, Zài chū) 690&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; style=&quot;background:#efefef;&quot;&gt;Nadaljevanje dinastije Tang '''&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džongdzong]] &lt;br&gt; (中宗, Zhōng zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or&lt;br /&gt;Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;705–710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707&lt;br /&gt; 
Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šang Di]]&lt;br&gt; (殤帝, Shāng dì) &lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;710&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710&lt;/td&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Ruidzong]] &lt;br&gt; (睿宗, Ruì zōng)&lt;br /&gt;(drugo vladanje)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;(tudi 684)&lt;br /&gt;710–712&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711&lt;br /&gt; 
Taidži (太極, Tài jí) 712&lt;br /&gt; 
Janhe (延和, Yán hé) 712&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šuandzong]] &lt;br&gt; (玄宗 Xuán zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;712–756&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713&lt;br /&gt; 
Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741&lt;br /&gt; 
Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Sudzong]] &lt;br&gt; (肅宗, Sù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;756–762&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džide (至德, Zhì dé) 756–758&lt;br /&gt; 
Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760&lt;br /&gt; 
Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dajdzong]] &lt;br&gt; (代宗, Dài zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ju (李豫, Lǐ Yù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;762–779&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763&lt;br /&gt; 
Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764&lt;br /&gt; 
Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766&lt;br /&gt; 
Dali (大曆, Dà lì) 766–779&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Dedzong]] &lt;br&gt;(德宗 Dé zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;780–805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783&lt;br /&gt; 
Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784&lt;br /&gt; 
Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šundzong]] &lt;br&gt; (順宗, Shùn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Song (李誦, Lǐ Sòng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;805&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šjandzong]] &lt;br&gt; (憲宗, Xiàn zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čun (李純, Lǐ Chún)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;806–820&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] &lt;br&gt; (穆宗, Mù zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Heng (李恆, Lǐ Héng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;821–824&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] &lt;br&gt; (敬宗, Jìng zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;824–826&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vendzong]] &lt;br&gt; (文宗, Wén zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Ang (李昂, Lǐ Áng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;826–840&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826&lt;br /&gt; 
Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835&lt;br /&gt; 
Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Vudzong]] &lt;br&gt; (武宗, Wǔ zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Jan (李炎, Lǐ Yán)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;840–846&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Šuandzong II.] &lt;br&gt;  (宣宗, Xuān zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Čen (李忱, Lǐ Chén)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;846–859&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 847–859&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Jidzong]] &lt;br&gt; (懿宗, Yì zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;859–873&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Dačong (大中, Dà chōng) 859&lt;br /&gt; 
Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] &lt;br&gt; (僖宗, Xī zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;873–888&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874&lt;br /&gt; 
Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879&lt;br /&gt; 
Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881&lt;br /&gt; 
Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885&lt;br /&gt; 
Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888&lt;br /&gt; 
Vende (文德, Wén dé) 888&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
   
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt;[[Džaodzong]]&lt;br&gt; (昭宗, Zhāo zōng)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Je (李曄, Lǐ Yè)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;888–904&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889&lt;br /&gt; 
Dašun (大順, Dà shùn) 890–891&lt;br /&gt; 
Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893&lt;br /&gt; 
Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898&lt;br /&gt; 
Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901&lt;br /&gt; 
Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904&lt;br /&gt; 
Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;tr&gt; 
&lt;td&gt; [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] &lt;br&gt; (哀帝, Aī dì) ali &lt;br /&gt;Džaošuan di &lt;br&gt; (昭宣帝, Zhāo xuān dì)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;904–907&lt;/td&gt; 
&lt;td&gt;Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907&lt;br /&gt; 
&lt;/td&gt; 
&lt;/tr&gt; 
&lt;/table&gt;

== Opombe ==
{{Notelist|2}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]]
[[Kategorija:Dinastija Tang|*]]</text>
      <sha1>kuvn69qbpmxav1ponnw8tpbfejfdcdg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kromberk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>117895</id>
    <revision>
      <id>6762710</id>
      <parentid>6761342</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:39:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+np</comment>
      <origin>6762710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39412" sha1="aqs7i4runroee9eti032kvy6hbblu10" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10117607_b4
| latd = 45 |latm = 57 |lats = 32.94 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 40 |longs = 6.88 |longEW = E
|najdisi=Kromberk
|slika=Kromberk.jpg
|napis=Cerkev Device Marije, tolažnice žalostnih (župnijska cerkev)
|povrsina=8,94
|prebivalstvo=2043
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=135,4
|postna=5000
|posta=Nova Gorica
|obcina=Nova Gorica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Kromberk''' je primestno [[naselje]] z okoli 2.100 prebivalci v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. Leži pod [[Trnovski gozd|Trnovskim gozdom]] med [[grič]]em [[Panovec|Panovcem]] na jugu ter hriboma Danijel (554m) in [[Škabrijel]] (646 m) na severu. Vzhodno od Kromberka je naselje Loke. Obe naselji sta povezani v Krajevno skupnost Kromberk - Loke. Obsegata več zaselkov: Loke, Rabotnica, Pod robom, Breg (najprej Makuci), Jerebica (tudi vodno [https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm zajetje]), Kozaršče, Bonetovšče, Pri gradu, Pod gradom, Klavnica in Meblo, Pri cerkvi, Pristava, Kurja vas, Iztokovo naselje, Boršti, Pri hrastu, Pri Sv. trojici, Damber, Lesinje, Pavšičevo naselje, Varda, vrh Sv. Katarina z gostiščem Kekec.

== Krajevni imeni Kromberk in Loke &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kromberkloke.si/zgodovina/|title=Krajevna skupnost Kromberk - Loke}}&lt;/ref&gt; skozi stoletja ==
=== Stran postane Kromberk ===
Lego naselja lahko označimo kot zavetno. Tu se končuje SZ del spodnje Vipavske doline in začenja Goriška ravan, ki se proti SZ nato nadaljuje v Goriška Brda. Leži nekako ob strani in tako moramo razumeti prvotno ime za Kromberk – '''Stran.''' 

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=SHT}}&lt;/ref&gt; kronološko navaja za naselje naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;okrog l. 1200: ''Lita''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1206: ''Stran''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;okrog l. 1350 in kasneje: ''Strana''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;okrog l. 1370: ''Strania''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1398: ''Leyten''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;med l. 1430 in 1450: ''Leytten''&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;l. 1507: ''Strann''&lt;/small&gt;

Današnje ime izvira iz plemiškega priimka Kronberg, kar je nemška izpeljanka italijanskega imena grofov Coronini /corona - kron(e) in berg - gora/ in določa grad na gori.  

&quot;Grad oz. vilo na Strani je po letu 1206 zgradil Henrik [[Dornberg|Dornberški]], ki je dobil posest skupaj z Lokami v last od [[Goriški grofje|goriškega grofa Majnharda II]]. Gašper Vid Dornberški je grad l. 1609 prodal Ivanu Mariji Coroniniju, poveljniku trdnjave Marano. “Zaradi njegovih zvestih in podložnih zaslug podelil je cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] dne 4. decembra 1615 jurisdikcijo in obmirje (Burgfrieden) v Strani njemu in njegovemu bratrancu Ivanu Andreju. /.../. Vrh tega je dovolil cesar omenjenemu Coroniniju, da sme ime vasi Stran spremeniti v Crannperg (doslovno prepisano), /.../ češ, da se je njegova rodbina nekdaj pisala “Crannperg”. Ivan Marija naj bi na tem mestu leta 1615 postavil nov grad, Neu Cronberg. (VIR: Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja, Helena Seražin). 

Zapisano ali pogovorno so prisotna tudi imena: Kronberk, Klomberk ali Klomperk. V italijanščini je ime kraja prevod iz nemščine Mon(o)corona. Goriški meščani so v pogovornem jeziku uporabljali tudi oblike: Clomperg, Clomperch ali Clompar. ''V krstni knjigi (ŠAK Ž Grg MKK 2&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Grgar/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Grg+MKK+2/?pg=7|title=Matična knjiga krščenih, zvezek II {{!}} ŠAK Ž Grg MKK 2}}&lt;/ref&gt;) za Grgar je l. 1770 boter pri krstu iz kraja Cronperch ali Cromperch.'' 

=== Loke ===
Loke, Loka … so znana in pogosta imena, ki izvirajo iz »lèka«, kar v starocerkvenoslovanščini pomeni: »močvirnat travnik ob vodi« (VIR: Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen). 

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kronološko navaja za naselje naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;1090, prepis ok. 1400: Luca&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;23.1.1291: &lt;q&gt;Lochach&lt;/q&gt;  (Kontekst: &lt;q&gt;... in villa Lochach ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1300, prepis 16. stol.: Lockach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;ok. 1370: Lak (Kontekst: &lt;q&gt;... ze Lak an der &lt;u&gt;Leyach&lt;/u&gt; ... von Lak ... ze Lak ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1388: Lonch  (Kontekst: &lt;q&gt;... Domeni cumm fratre suo de Lonch ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1507: Lakh in Lackh (Kontekst: &lt;q&gt;... wisenn vnndterenn Lackh ...&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;

Pod Lokami in skozi Kromberk že od nekdaj vodi pot iz zgornje Vipavske doline proti Soči, s katere se po pobočjih hribov Škabrijel in Danijel odcepijo steze in poti na Ravniško in Trnovsko planoto.

== Znamenitosti ==

=== Grad Kromberk&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://goriskimuzej.si/stalne-zbirke/grad-kromberk|title=Goriški muzej, Grad Kromberk}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bot Verification|url=https://gradovislovenije.si/?s=kromberk|website=gradovislovenije.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; ===
Nad naseljem na [[apnenec|apneniški]] skali stoji [[grad Kromberk]], v katerem je od leta 1954 urejen [[Goriški muzej]] z arheološkim, etnološkim in kulturnozgodovinskim oddelkom. V njem so stalno razstavljena dela primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja. V grajskem parku in v veži muzeja je [[lapidarij]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila tako kraj kot grad porušena. Z vojno odškodnino je bilo naselje obnovljeno. V gradu sta tudi poročna soba ter restavracija. Čez leto se tu odvijajo razni dogodki in prireditve.

&quot;Prvotno poslopje je v prvi polovici 13. stoletja dal sezidati grof Henrik Dornberški in je stalo na območju, ki se je omenjalo z imenom Stran. Bilo je fevd goriških grofov do njihovega izumrtja leta 1500, za tem je prešlo pod Habsburžane. Konec 16. stoletja je veliko zemljiško posest pridobil Ciprijan I. Coronini. Njegova rodbina je prišla v Gorico na koncu 16. stoletja iz kraja Berbenno pri Bergamu. Leta 1609 je Gašper Vid Dornberški prodal drugi del posesti na tem območju Ciprijanovemu vnuku Ivanu Filipu Coroniniju. Njemu in njegovemu bratrancu Janezu Andreju Coroniniju je 4. decembra leta 1615 cesar Ferdinand II. podelil plemiški naslov von Cronberg, sodno oblast nad vasjo Stran in dovoljenje, da vas poimenujeta Cronberg. Ivan Marija Coronini je tedaj začel z gradnjo novega poslopja, imenovanega Neu Cronberg, ki ga je po vsej verjetnosti dokončal njegov sin Ludvik Pompej. Leta 1634 so Coroniniji postali državni baroni, leta 1681 pa državni grofje. Grad Kromberk je za nekaj časa postal matična rezidenca goriške veje rodovine Coronini. Leta 1820 so Coroniniji odkupili od družine Strassoldo dvorec Zingraf (današnjo palačo Coronini v Gorici) in grad v Kromberku začeli uporabljati kot poletno rezidenco.

Stavba z vogalnimi stolpi daje vtis, da gre za grad, vendar je bil celoten kompleks zasnovan kot dvorec ali vila. Tloris stavbe je delno zasnovan po beneškem tipu. Notranje stopnišče na južni strani vodi v nadstropje, kjer se je nahajal velik salon. Do spremembe tega osrednjega dela gradu je prišlo šele po obnovi med vojnama, ko so grad dvignili za pol nadstropja. V jugovzhodnem delu pritličja je stala grajska kapela za grofe in vaščane. Drugič je bila posvečena v začetku 19. stoletja ob umestitvi velike oltarne slike Franca Kavčiča z motivom Marijinega vnebovzetja. Po dimenzijah je presegala oltarni prostor in je zato visela kot stropna tabelna slika. Med 1. svetovno vojno je bila močno poškodovana, danes sta ohranjena samo dva fragmenta. Eden visi v poročni dvorani na Gradu Kromberk, drugi nekoliko večji, pa v palači Coronini v Gorici.&quot; 

Grad je bil močno poškodovan v 1. in 2. SV. Grofje Coronini so ga vsakič obnovili in opremili. Po določitvi nove meje med Italijo in Jugoslavijo in nacionalizaciji posestva se je družina Coroni umaknila v Gorico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ogled brez meja po palačah rodbine Coronini - Goriški muzej|url=https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/ogled-brez-meja-po-palacah-rodbine-coronini-581e4ec2-bd4f-44fb-a74b-f022d1bc22c5|website=goriskimuzej.si|accessdate=2025-06-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Jeseni 1947 so v obnovljenem dvorcu uredili prostore za mladinske delovne brigade, ki so regulirale potok Lijak. Takrat so vdrli v grobnico Coroninijevih pod grajsko kapelo v JV stolpu in razbili krste. Coroniniji so lahko šele leta 1958 grobnico izpraznili in zasuli. Od l. 1951 do l.1954 je v gradu delovala gozdarska šola. Leta 1954 je bil dvorec dodeljen Goriškemu muzeju, ki ga uporablja še danes. V vzhodnem delu pritličja in v prostorih nekdanje kapele z grobnico že dolgo deluje gostinski obrat. 

&quot;Poleg osrednje rezidenčne stavbe so v bližini stala gospodarska poslopja, konjušnica in park. Obzidje verjetno ni imelo obrambne funkcije, temveč je le obdajalo posest in varovalo lastnikovo zasebnost. Glavni vhod je domnevno stal na severni strani, do njega je vodila pot skozi obzidje in manjši park.&quot; 

==== Park gradu Kromberk ====
Delno rekonstruiran baročni parter, na severu sestavljen iz štirih polj s kamnito fontano v osi gradu je vrtno-arhitekturna dediščina. V južni osi je ohranjen zimski vrt z grotto. V 19. stol. je bil dodan parkovni del. Številne kipe iz parka ob kromberškem gradu je družina Coronini po 2.SV prenesla v Gorico v park dvorca Coronini [[:it:Parco_Coronini_Cronberg|Cronberg]], kjer so dostopni javnosti. 

==== Rodbina Coronini&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rodbina Coronini - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1005500/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; ====

===== Coronini - Cronberg, Alfred, grof &lt;small&gt;(1846–1920)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coronini - Cronberg, Alfred, grof (1846–1920) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi161252/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-15}}&lt;/ref&gt; =====
&lt;small&gt;&quot;Alfred Coronini je pripadal kromberški veji plemiške družine Coronini, ki je pustila globoko sled v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju zgodovinske dežele Goriške. Dobro je poznal razmere pri Slovencih in cilje njihove politike v goriškem narodnostno mešanem okolju ter v napetem ozračju slovensko-italijanskih odnosov. Pridružil se je politično enotnemu društvu Sloga, ki ga je od 1890 vodil semeniški profesor Anton Gregorčič. S podporo slovenskih volivcev in društva Sloga je bil marca 1891 prvič izvoljen v dunajski državni zbor, nato drugič aprila 1897 (1899 oz. 1900 je odstopil). Prav tako je bil dvakrat izvoljen v goriški deželni zbor, in sicer septembra 1893 in septembra 1895 (1899 odstopil). Deloval je v skladu s politiko društva Sloga, ki je doživelo nekaj pretresov; ti so se pokazali zlasti ob koncu 19. stoletja, ko je 1899 na Goriškem prenehalo slogaštvo; v sporu med liberalnimi in konservativnimi Slovenci se je Coronini odločil za zadnje na čelu z Gregorčičem. Zaradi javne kritike je odstopil od poslanskega mandata in potem deloval le v nekaterih ustanovah slovenskega konservativnega tabora (bil je prvi načelnik katoliške Centralne posojilnice). Kot poslanec je podpiral zahteve za javno in enakopravno rabo slovenskega jezika, slovensko šolstvo, gospodarski dvig slovenskega podeželja, ureditev prometnih povezav, zlasti za zgraditev vipavske železnice (grof Kasimir F. Badeni, ministrski predsednik tedanje vlade, je železnico poimenoval kar Coroninijeva železnica). Pridružil se je tudi dolgotrajni obstrukciji deželnih poslancev, kar je povzročilo krizo delovanja deželnega zbora (1897–1900). Slovenci so takrat zahtevali sorazmerno reševanje problema porazdeljevanja sredstev deželnega šolskega sklada (»učiteljsko vprašanje«). Imel je dobre povezave z avstrijsko aristokracijo, tudi z vladnim vrhom.&quot;&lt;/small&gt;

&lt;small&gt;Grofu Alfredu gre pripisati nastanek parka ob Coroninijevem dvorcu v Gorici, ki se je, navdihnjen z velikimi vrtovi, ki jih je občudoval med potovanji po Italiji in tujini, okoli leta 1870 odločil urediti in razširiti zeleno površino okoli palače. Pred tem je bil ob vili majhen kvadratni vrt, obdan z mejnim zidom in razdeljen po pravilnih geometrijskih pregradah. Alfredova pobuda je sovpadala z obsežnim programom urbane prenove, ki je zajel celotno mesto, znano kot avstrijska Nica. Gorica je bila prepoznana kot počitniško letovišče s posebej zdravim in zmernim podnebjem, zato so v kraju in okolici vile gradili dunajski veljaki in z družinami tu preživljali zime. Grof Alfred je nato začel z reorganizacijo parka, saj je vedel, kako izkoristiti neravnine terena in razlike v nadmorski višini. Coronini si je park zamislil kot &quot;krajinski&quot; ali &quot;angleški&quot; vrt, torej kot skupek svobodnih, asimetričnih, na videz naravnih oblik, v katerih različne botanične in arhitekturne komponente prispevajo k ustvarjanju zaporedja sugestivnih pogledov in slikovitih razgledov. V tem parku so danes tudi kipi, ki so bili prvotno v parku okoli kromberškega gradu.&lt;/small&gt;

=== Loški grad oz. dvor ===
Območje, na katerem je stal Loški grad oz. dvor, je bilo poseljeno že v prazgodovini. Od začetka 13. stol. je bila zemljiška posest Loke in Stran kot fevd Goriških grofov v rokah rodovine Dornberških. Najbrž so v visokem srednjem veku Dornberžani zgradili Loški dvor kot upravno središče posesti, ki je morda dopolnjeval vlogo domnevnega dvora na lokaciji poznejšega dvorca/gradu Kromberk. Loke so ostale  v rokah Dornberških do druge polovice 18. stol. (tudi po tem, ko je l. 1500 goriška grofija/posest prešla pod Habsburžane in po tem, ko je vas Stran prešla v last Coroninijev), ko so z njimi upravljale tri sestre, ki so obubožale in niso imele potomcev, in so dvor in posest v Lokah zapustile uršulinskemu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=L’ARRIVO DELLE ORSOLINE A GORIZIA|url=https://www.borcsanroc.it/site/index.php?area=4&amp;subarea=1&amp;formato=scheda&amp;id=99|website=BORC SAN ROC|accessdate=2025-02-23|language=it}}&lt;/ref&gt; samostanu v [[Gorica|Gorici]]. V lasti samostana je bila posest do konca 19. stol, ko so jo razprodali, stavbni kompleks dvora pa razdelili na dve samostojni kmetiji (h. št. 20 in 21). Nekdanja podoba dvora je razpoznavna v franciscejskem katastru iz l. 1825. Nekdanje obzidje je ohranjeno na J in deloma V strani kompleksa, na V strani je ob novejši hiši ohranjen spodnji del velikega kamnitega portona, nekoč glavnega vhoda. Ohranjena je tudi stara gospodarska stavba z manjšo ključasto strelno lino, in zidovi enonadstropne osrednje stavbe. Velikost tlorisne ploskve nakazuje, da je imel kompleks morda značaj srednjeveškega dvonadstropnega stolpastega dvora, ki je nastal tik nad srednjeveško cesto od Šempasa mimo izvira Lijaka proti Strani do Gorice. S prezidavami je loški dvor dobil obliko primerljivo z bližnjimi pristavami Vogrsko, Žablje in Vitovše. (VIR: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji – območje Nove Gorice in Gorice, Igor Sapač) 

=== Arheološka najdišča in območja ===

==== Arheološko najdišče Kekec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eheritage.si/cont/Digital.aspx?ID=VSC_034_262_LKUQBKKDCIUQPSXSEUNMNEPGTHBLPT|title=Nova Gorica - Arheološko najdišče Kekec}}&lt;/ref&gt; ====
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije vodi lokacijo na vzpetini Kekec oz. Katarina nad Novo Gorico kot '''Arheološko najdišče Kekec''', na katerem se na istem mestu v zgodovinskem zaporedju omenja:

* prazgodovinsko grobišče
* prazgodovinsko gradišče
* poznorimska utrjena naselbina s stolpi
* ruševine cerkve sv. Katarine
* do 18. stoletja cerkev z Marijinim patrocinijem. Po opustitvi bogoslužja je propadla in je danes podrta. SHT&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; navaja prvo omembo cerkve Sancta Maria Virgo na hribu Stran v letu 1466, ''Kontekst:'' &lt;q&gt;... ecclesie sancte Marie Virginis in monte Stran&lt;/q&gt; 

==== Arheološko najdišče Škabrijel ====
Na hribu Škabrijel je bila cerkev sv. Gabrijela (Sct. Gabriel), prvič posredno omenjena l. 1342, ki je bila po reformah Jožefa II. opuščena in podrta. Območje ruševin srednjeveške cerkve in potencialna antična oz. zgodnjesrednjeveška naselbina - utrdba sta vpisana v RNPD. 

==== Arheološko območje Varda ====
Potencialno arheološko najdišče (zgodnjesrednjeveška naselbina) je določeno glede na slučajno najdbo bronaste fibule iz 6. stoletja in lego v prostoru. Arheološko območje leži severovzhodno od Nove Gorice, na Vardi v Kromberku, južno od Sv. Katarine.

==== Arheološko najdišče Doflek ====
Na površini odkriti arheološki artefakti (prazgodovinska keramika, sileksi) kažejo na možnost obstoja začasne ali stalne naselbine. Arheološko najdišče obsega pobočje severno od naselja Kromberk, v zaselku Bonetovšče.

==== Arheološko najdišče Kožaršče (Kozarovšče) ====
Na platoju pod hribom Sv. Danijel so bili odkriti sledovi naselbine (verjetno prazgodovinske) brez obrambnega nasipa. Arheološko najdišče leži severozahodno nad zaselkom Loke, jugozahodno od hriba Sv. Danijel. 

==== Arheološko najdišče Pavlini (villa rustica, naselbina) ====
Rimskodobna poselitev, na katero je opozorila slučajna najdba are že pred 1. sv. vojno, potrdila pa so jo sondiranja Goriškega muzeja 1982. Odkriti so bili ostanki rimskodobnega objekta, v ruševinski plasti pa je bila najdena tudi prazgodovinska lončenina. Arheološko najdišče iz bronaste in zgodnje rimske dobe leži na vznožju hriba Sv. Danijel, pri domačiji Pavlini v Lokah.

==== Arehološko najdišče Villa rustica Kolenovca ====
Ob zaščitnih arheoloških izkopavanjih Goriškega muzeja (1984-1988) so bili odkriti ostanki rimske vile z bogatimi naselbinskimi plastmi. Villa rustica je stala na ravnini ob potoku Lijak, jugovzhodno od vasi Loke. Najdišče je bilo po raziskavah zasuto in zatravljeno.

=== Škabrijel - muzej na prostem&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/skabrijel/|title=Škabrijel - muzej na prostem}}&lt;/ref&gt; ===
Škabrijel je vzpetina severo-vzhodno od mesta Nova Gorica, nad Solkanom in Kromberkom. Hrib je dobil ime po cerkvici svetega Gabrijela, ki je stala na njem. Na vrhu so posekali vegetacijo in postavili 12 m visok kovinski razgledni stolp&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Razgledni stolpi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFPIU7IZ|website=www.dlib.si|accessdate=2025-02-22}}&lt;/ref&gt;, ki nudi izjemno lep razgled (Soča med Solkanom in Podgoro, Julijci in Karnijske Alpe, za kraškimi Črnimi hribi s Trsteljem Jadransko morje, zahodni rob Trnovske planote), nanj uredili pohodniške poti iz več izhodišč in kolesarsko enoslednico Škabrijelka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mtb.si/novice/skabrijelka-3400-m-legalne-poti/|title=TCS Društvo graditeljev gorskokolesarskih poti}}&lt;/ref&gt;. Poti na Škabrijel vodijo mimo številnih ostalin 1. SV, povezanih v Pot miru&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pot miru » Zemljevid|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/map/|accessdate=2025-02-22|language=en}}&lt;/ref&gt;, in točk (Preval, Kramarca, Planinski dom Kekec, Madžarska piramida, Bivak Stefan, bunkerji in kaverne iz 1. SV, Vodno zajetje Jerebica&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodovodno omrežje {{!}} VIK-NG|url=https://www.vik-ng.si/nase-dejavnosti/oskrba-z-vodo/vodovodno-omrezje|website=www.vik-ng.si|accessdate=2025-02-22}}&lt;/ref&gt; urejeno l. 1756, Vratca, Vodni vir Franc Jožef iz 1.SV, Korenjakova vaška). Na vrhu je spominsko obeležje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://katoliska-cerkev.si/vojaski-spomenik-na-skabrijelu|title=Vojaški spomenik na  Škabrijelu (1. SV, piramida)}}&lt;/ref&gt; bojem na Soški fronti med 1. SV.  

&quot;Škabrijel se je v zgodovino bojev na Soški fronti zapisal kot eno izmed najhujših in najbolj krvavih bojišč na slovenskih tleh&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bojno polje Škabrijel (Sv. Gabrijel) leta 1917|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/87-pehotni-polk-na-bojnih-poljih-prve-svetovne-vojne-leta-1918/|accessdate=2025-02-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Do šeste soške bitke avgusta 1916 je predstavljal rezervno obrambno črto avstro-ogrske vojske (Sveta Gora–Prevala–Škabrijel–Sv. Katarina). Po italijanskem zavzetju Gorice in Sabotina v šesti soški bitki pa se je znašel na prvi frontni črti. V enajsti soški bitki avgusta 1917 so se avstro-ogrske enote umaknile s Svete Gore na novo obrambno črto na Banjšicah. Posledica tega je bil tudi umik branilcev Škabrijela na višje ležeče položaje na grebenu, imenovanem Veliki hrib. Italijanska vojska je iz treh smeri obkolila hrib in proti njegovemu vrhu napotila številne vojaške enote. Med njimi so bili tudi oddelki elitnih enot, arditov, ki jim je 4. septembra 1917 na večjem delu hriba uspel prodor na avstro-ogrske položaje. Ker je bilo okrepitev premalo, je bil nadaljnji preboj onemogočen. Na celotnem območju Škabrijela so siloviti boji trajali do zadnjih dni oktobra 1917, ko so se zaradi preboja fronte v Zgornjem Posočju tudi na tem delu soškega bojišča končali. 

Zaradi močnega topniškega obstreljevanja in vsesplošnih posledic bojev je na širšem območju Škabrijela ohranjenih zelo malo obrambnih položajev avstro-ogrske vojske. Nekateri med njimi so bili med 2. SV septembra 1943 uporabljeni za potrebe goriške fronte, ko so partizanske enote poskusile zaustaviti prodiranje nemške vojske. Več manjših objektov pod vrhom Škabrijela so zgradili pripadniki ameriške vojske, saj je po drugi svetovni vojni (1945–1947) po grebenu tega hriba potekala meja med conama A (Zavezniška vojaška uprava) in B (Vojaška uprava jugoslovanske armade).&quot;

'''Politični kamniti napisi&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=dLib.si - Politični napisi v naravi na Goriškem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQRZ5RKC |access-date=2026-10-05 |website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt; na Škabrijelu in v Lokah''' so nastali v času prizadevanj za priključitev [[Primorska|Primorske]] in z njo [[Goriška statistična regija|Goriške]] k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] po 2. SV.  Na vzhodni meji Lok po potoku Lijak je potekala demarkacijska črta med cono A  in cono B. V coni A Zavezniške vojaške uprave so napisi pomenili politično propagando. Aktivisti so sestavili manjše kamnite napise tudi sredi hriba Škabrijel nad Kromberkom - na Kozarščah nad zadnjo hišo (FLRJ) in v Lokah med cerkvijo in &quot;gradom&quot; na lokaciji Školj (TITO). Leta 1953 je pripravljalni odbor za zborovanje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Okroglica, Pomnik zgodovinskih dogodkov v Vipavski dolini – podrobnosti |url=https://partizanstvo.si/en/detail/osamosvojitvenaobelezja/280/ |access-date=2026-10-05 |website=partizanstvo.si}}&lt;/ref&gt; ob obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji na Okroglici, katerega se je udeležil [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]], načrtoval več novih kamnitih napisov po obrobju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], tudi velik napis TITO nad Lijakom (verjetno obnova oziroma povečanje že obstoječega napisa). Za izdelavo tega napisa je bilo zadolženo Elektromontersko podjetje Gorica. Spomladi l.1977 je Občinska konferenca [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] Nova Gorica prosila Skupščino občine Nova Gorica, da pomaga očistiti napise nad Kromberkom (FLRJ) in na Fajtem hribu (TITO in FLRJ). Napisi so bili poraščeni z grmovjem in drevesi. Očiščen in obnovljen je bil le en napis (TITO na Fajtem hribu), napisa FLRJ (takrat SFRJ) na Škabrijelu in Fajtem hribu niso obnovili.

'''Škabrijelka'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/izpostavljeno/44844/nova-gorska-kolesarska-pot-skabrijelka|title=MONG Škabrijelka}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; je na novo zgrajena gorska kolesarska pot, dolga skoraj štiri kilometre, ki se začne na razglednem vrhu Škabrijela. Speljana je po gozdnih površinah s krajšimi odseki po makadamskih poteh v ohranjenem naravnem okolju.

Prvo zajetje '''Jerebica''' je bilo urejeno leta 1756 na nadmorski višini okoli 330 m in še vedno oskrbuje zaselek Breg, prvotno pa je oskrbovalo tudi italijansko Gorico&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm|title=IL RIFORNIMENTO IDRICO DELLA CITTA' DI GORIZIA TRA '800 E '900|accessdate=2024-12-16|archive-date=2024-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20241219191042/https://lucio15.altervista.org/isonzo/situazionegorizia.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (trasa je vrisana v zgodovinskih in sodobnih zemljevidih, po njej ima ime Vodovodna pot). Višek vode odteka do treh zajetij '''Perivniki''' (zgrajeni l. 1906). Od skupnega zbiralnika vode iz zajetij Jerebica in Perivniki odteka voda v vodohran Perivniki. Del te pitne vode pokriva potrebe gradu Kromberk, večji del pa se zbira v glavnem vodohranu Kromberk in oskrbuje večji del kraja Kromberk in Loke. Vodovodne cevi so bile prvotno lesene, nato svinčene in nazadnje litoželezne. 

=== Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thewalkofpeace.com/sl/locations/loke-pri-gorici/|title=Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Loke pri Gorici}}&lt;/ref&gt; ===
Avstroogrsko vojaško pokopališče iz 1. SV v Lokah je ograjeno z žično ograjo in kovinskimi stebriči na vogalih. Na travnati površini med vinogradi na južnem obrobju kraja Loke so v vrstah razporejeni betonski tipski nagrobniki. Pokopališče je bilo obnovljeno l. 1982. Spominski objekt in kraj imata status spomenika lokalnega pomena.

Vojaško pokopališče Loke je nastalo neposredno za prvo frontno črto po šesti soški bitki (avgusta 1916), ko se je fronta premaknila na Panovec. Na pokopališču so pokopani avstro-ogrski vojaki, ki so padli na območju med Škabrijelom in Panovcem, med njimi pa so bili tudi italijanski vojaki. Italijanske oblasti so po 1. SV posmrtne ostanke njihovih vojakov prenesle v italijansko kostnico na Oslavju, na pokopališču pa je ostalo 692 padlih avstro-ogrskih vojakov. 

&lt;small&gt;Za potrebe Soške fronte je bilo med strugo Lijaka in današnjo stransko cesto proti Šmihelu kratek čas območje zalednega letališča c. in kr. vojske. Ohranjeni so posnetki iz izvidniških letal, kar olajša lociranje sicer tekom vojne in kasneje popolnoma uničenih objektov, letališke steze, hangarjev in drugih objektov. Prvotno lokacijo na močvirnatem območju na flišu okoli potoka Lijaka so premaknili vzhodno na bolj sušno in od bližajočega se italijanskega topniškega obstreljevanja bolj oddaljeno površino. Do padca Gorice poleti 1916 je bilo eno najpomembnejših letališč avstro-ogrske vojske. Zdaj del območja uporabljajo jadralni padalci, ker je ugoden vzgonski veter in ni nenadnih sunkov. (VIR: Geografski obzornik, 3-4/2020, str. 21-33, avtorji S. Halilović, B. Repe, R. Stergar)&lt;/small&gt;

=== Vojna za Slovenijo ===
Spominsko obeležje udeležencem vojne za Slovenijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kromberk in Loke|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/dornberk-5/|accessdate=2025-06-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Obeležja vojne za Slovenijo - ohranjanje spomina na Goriškem|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/spomeniki-vojne-za-slovenijo-ohranjanje-spomina-na-goriskem/|accessdate=2025-06-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;so odkrili 18. junija 2011. Na spomeniku (betonski tetraeder) ob Ulici Vinka Vodopivca med Kromberkom in Lokami je v vrhu grb Republike Slovenije, pod njim pa plošča s posvetilom »Braniteljem samostojne slovenske domovine 1991«. Na plošči je misel: »Vi vstali ste za vas in nas, da nastal bi boljši čas«. 

=== Sakralni objekti &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zng.si/zupnija-kromberk/|title=Župnija Kromberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-device-marija-tolaznice-zalostnih-kromberk|title=Župnijska cerkev Kromberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novagoricaart.si/spomenik/zupnijska-cerkev-device-marije-tolaznice-zalostnih-kromberk/|title=Nova Gorica Art, Župnijska cerkev Kromberk}}&lt;/ref&gt; ===
''Glavni članek:'' [[Župnija Kromberk]] - Župnijska cerkev Device Marija, tolažnice žalostnih. Kromberška župnija spada med mlajše na Goriškem. Do sredine 19. stoletja je območje cerkvenopravno spadalo pod solkansko faro.

Na ozemlju sedanje kromberške župnije zgodovinski viri omenjajo več sakralnih objektov. Njihovo lokacijo najdemo tudi na zgodovinskih zemljevidih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163%2C165&amp;bbox=1519320.8026229425%2C5773509.228799234%2C1525765.3995702362%2C5775682.906791094|title=ARCANUM: Europe in the XVIII. century}}&lt;/ref&gt; .

* na hribu Škabrijel je bila cerkev sv. Gabrijela (Sct. Gabriel), prvič posredno omenjena l. 1342, ki je bila po reformah Jožefa II. opuščena in podrta
* &quot;leta 1399 je plemeniti Wintjer de Prodolono iz Gorice dal v najem Juriju, sinu pokojnega Brateša iz Kromberka, prostor pri mlinu, ki je stal nad cerkvijo sv. Marije (in monte Stran)&quot;
* na vzpetini Katarina - Kekec viri omenjajo dve cerkvi: nekdanjo cerkev sv. Katarine (Sct. Caterina) in cerkev Device Marije (ki je morda ista kot se omenja l. 1399)
* na hribu Danijel je bila cerkev sv. Danijela (St. Daniel)
* v pritličju Coroninijevega gradu je bila grajska kapela, pod njo pa grobnica
* &quot;Težko je z gotovostjo trditi, kje naj bi stala cerkev sv. Primoža. Ustno izročilo ve povedati, da je bilo to nekje na dandanašnjem Fajdigovšču, na pobočju hriba Škabrijel.&quot;
* danes podružnični cerkvi, okoli katerih sta tudi pokopališči (ob župnijski cerkvi v Kromberku ni pokopališča): 
** Podružnična cerkev sv. Trojice&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.novagoricaart.si/spomenik/podruznicna-cerkev-sv-trojice-kromberk/|title=Podružnična cerkev sv. Trojice Kromberk}}&lt;/ref&gt; (Sct. Trinita; danes Ulica Pri hrastu; v virih se prvič omenja že leta 1570; trenutno cerkev uporablja pravoslavna skupnost v Novi Gorici, uporablja se tudi kot pokopališka cerkev) in 
** Podružnična cerkev svete Marije Magdalene v Lokah, kjer je bila tudi podružnica goriškega uršulinskega samostana, ki je imel na območju Kromberka tudi obdelovalna zemljišča.

=== Zavarovana in znamenita območja narave&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.opn.si/SD07_OPN_MONG_JR/Dokumenti/03_PRILOGE//3_1_Strokovna%20podlaga%20-%20Krajinska%20zasnova.pdf|title=OPN MONG Krajinska zasnova}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K%40ZRSVNJ&amp;AspxAutoDetectCookieSupport=1&amp;initialExtent=397417.43%2C92722.92%2C6.6146|title=Naravovarstveni atlas}}&lt;/ref&gt; ===
S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti  vzpostavljajo in ohranjajo, ter pogoji za njihovo ponovno vzpostavitev.  Na območju Krajevne skupnosti Kromberk-Loke in v neposrednem stiku z njo so naslednja zavarovana območja:

==== Naravni spomeniki: ====
* Gozd Panovec 
* Sv. Danijel 
* Kromberk, hrasti (Boršti)
* Lijak in Skozno, kraški izvir in naravni most s spodmolom 

==== Zavarovana območja narave ‐ točke: ====
* Graščinski park na Gradu Kromberk

==== Naravne vrednote  lokalnega pomena&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Narava/Naravne-vrednote/NaravneVrednote_cistopis.pdf|title=Naravne vrednote}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED2354|title=UREDBA o zvrsteh naravnih vrednot}}&lt;/ref&gt;: ====
* Kromberk – hrasti (ekosistemska)
* Panovec (zoološka)
* Sv. Danijel – stratigrafski stik (geološka)

==== Gozdovi  s  posebnim  namenom: ====
* Varovalni gozdovi: strma južna pobočja pod Trnovskim gozdom nad Lokami, Šmihelom in Vitovljami
* Ekološko funkcijo imajo gozdovi: Panovec, na  Kekcu, Fajdigovšču in Bonetovšču, južna pobočja Trnovskega gozda nad Lokami
* Socialno funkcijo imajo gozd Panovec, južni robni deli Trnovske planote, Kekec, Fajdigovšče in Bonetovšče.  

==== Ampelografski vrt Kromberk pri Novi Gorici&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-enote/ampelografski-vrt-kromberk-pri-novi-gorici-/|title=Ampelografski vrt Kromberk}}&lt;/ref&gt; ====
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo na 2 ha vinograda v Ampelografskem vrtu na Damberju v Kromberku pri Novi Gorici vzdržuje zbirko preko 60 sort žlahtne vinske trte in podlag ter kolekcijo slovenskega trsnega izbora s posebnim poudarkom na starih (lokalnih, avtohtonih) sortah Primorske vinorodne dežele ter izvaja študijsko pedagoško prakso. 

==== Druge naravne in krajinske znamenitosti: ====
* Kromberške gorice: jugovzhodno pobočje Kekca, Škabrijela in Danijela z mozaikom ostankov gozda, vinogradi, oljčniki, sadovnjaki in vrtovi
* Obsežne zaledne podzemne vode in vodonosni sistemi vplivajo na številne izvire: izviri potokov Koren, Lesina, Meljavec in Brestnikovega potoka v Kromberških goricah, izvir potoka Globočnik med Škabrijelom in Danijelom, Solkanski izviri&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://solkan.si/solkanski-izviri/|title=Solkanski izviri iz Škabrijela}}&lt;/ref&gt; in izviri drugih krajših površinskih vodotokov, zajetja pitne vode na pobočju Škabrijela, izvir potoka Lijak; Koren in Lijak sta v ravninskem delu regulirana (prekop, kanal).

=== Naravni spomenik kraški izvir, potok in regulacija Lijak ===
Izvir potoka Lijak je v katastrski občini Loke. Njegovo znamenitost in pomen bolj kot v KS Kromberk-Loke valorizirajo v sosednji KS Ozeljan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ozeljan.net/izvir-lijaka/|title=KS Ozeljan, Izvir Lijaka}}&lt;/ref&gt; . Podobno kot v preteklosti ostaja mejni potok med lokalnimi skupnostmi. 

&quot;Potok Lijak prihaja na dan kot kraški izvir izpod strme lijakaste stene na vznožju Trnovskega gozda. Močan občasen kraški izvir je tipičen bruhalnik, katerega vodne količine močno nihajo. Na približno 9 km dolgi poti proti jugu teče mimo Lok in Šmihela, skozi Vogrsko in se nad Renčami izliva v reko Vipavo. Prvotno strugo z majhnim strmcem, ki je v številnih meandrih vijugala proti reki Vipavi so zaradi vodnega zastajanja v sušnem obdobju in poplav v deževju po 2. SV regulirali. Regulacijo Lijaka so izvajale mladinske delovne brigade&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2008|title=V SPOMIN IN ZAHVALO GRADITELJEM NOVE GORICE ob 60-letnici začetka gradnje|magazine=KS Nova Gorica}}&lt;/ref&gt; in prostovoljci iz okoliških vasi.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rence-vogrsko.si/turizem/naravne-znamenitosti/2021091314132097|title=Znamenitost Lijak}}&lt;/ref&gt;

&lt;small&gt;Slovenska historična topografija&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kronološko navaja za Lijak naslednja imena:&lt;/small&gt;

* &lt;small&gt;ok. 1200: Liach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;28.5.1287: Leati&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;23.1.1291: Leyach (Kontekst: &lt;q&gt;... in villa Leyach ...&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;15.5.1364: Lyachum&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;ok. 1370: Leiach in Layach&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1388: Liachum (Kontekst: &lt;q&gt;... in Liacho pratum i magnum ...&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;
* &lt;small&gt;1568: Liago (Kontekst: &lt;q&gt;... un fonte detto dai paesani Liago con tanta copia d'acqua&lt;/q&gt;&lt;q&gt;)&lt;/q&gt;&lt;/small&gt;

=== Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pzs.si/javno/kvgn_dokumenti/Seminarske%20naloge%20VGN/Mirt%20Tja%C5%A1a_Ju%C5%BEni%20obronki%20trnovskega%20gozda.pdf|title=Seminarska naloga Krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Južni obronki Trnovskega gozda|url=https://www.vipavskadolina.si/si/odkrivaj/dediscina/narava/naravne-vrednote/juzni-obronki-trnovskega-gozda|website=Vipavska dolina {{!}} Uradni turistični portal|accessdate=2025-02-23|language=en}}&lt;/ref&gt; ===
Južni obronki [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] so zaradi svojega nastanka, lokacije ter klime pomembno ekološko območje za rastline in živali. Krajinski park je vključen v sistem [[Natura 2000]]. V zavarovanem območju so številne površinske in podzemne geomorfološke posebnosti. Na območju se prepletata dinarska in submediteranska vegetacija, v kateri so zastopani predstavniki ilirske, mediteransko-montanske in alpske flore ter nekaterih endemičnih rastlinskih vrst.  Zahodni rob krajinskega parka vključuje tudi območje naselij Kromberk in Loke.

Območje parka je razdeljeno na dva dela, ker se razteza v dveh občinah:

* na območju mestne občine [[Nova Gorica]] je 1.041,63 ha območja na zahodnem delu parka: hrib Danijel (strafigrafski stik), izvir Lijaka (bruhalnik, zatrep, kraški izvir), pretežni del vodovarstvenega območja za vodno zajetje vodotoka Osek&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/z3mdg21z/21_5_1999_2.pdf|title=Odlok MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;; območje je zavarovano od 28.08.1985; 
* na območju občine [[Ajdovščina]] je 3.509,36 ha površine na vzhodnem delu parka: se razteza po severnem robu Vipavske doline od meje z občino Nova Gorica do Cola; območje je zavarovano od 08.04.1987.

== Stara šola - Dom kulture&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kromberkloke.si/dom-kulture/|title=Dom kulture Kromberk}}&lt;/ref&gt; ==
Leta 1883 je bila ustanovljena Ljudska šola Kromberk in 9. marca 1884 so namenu predali novo šolsko poslopje. Domačinom prepoznavna kot »stara šola« je bila stavba leta 2014 prenovljena in preimenovana v Dom kulture.

Ljudska šola Kromberk je delovala pod tem imenom  do l. 1918, ko se je po priključitvi Primorske k Italiji preimenovala v »Scuola popolare di Moncorona«. Leta 1924 je bila ponovno preimenovana v »Scuola elementare di Moncorona.« Po 2. SV, pod zavezniško vojaško upravo leta 1945, ko Nova Gorica ni bila še zgrajena in je bila potreba po osnovnošolskem izobraževanju, so »staro šolo« preimenovali v Osnovno šolo Kromberk. Še isto leto je dobila novo ime in postala Državna šola Kromberk. Vse do leta 1961 so se otroci iz Kromberka in okolice izobraževali v tej stavbi, ki je bila podružnica osnovne šole v Novi Gorici. Leta 1963 so šolo ukinili ter vse učence napotili v novo zgrajeno osnovno šolo v Novi Gorici. Stavba je bila prvič obnovljena leta 1981 ob 40 – letnici OF, končno prenovo dozidavo pa je dobila leta 2014.

=== Spominska soba Vinka Vodopivca v Kromberku ===
{{glavni|Vinko Vodopivec}}

V Domu kulture Kromberk, sedežu Krajevne skupnosti Kromberk – Loke je tudi Spominska soba Vinka Vodopivca. Za sobo skrbi Kulturno društvo Moški pevski zbor Kromberški Vodopivci. V njej je na ogled Vodopivčev klavir iz kromberškega župnišča, na katerem je skladal. V hrambo sta ga društvu izročila Vodopivčeva nečaka. Vodopivčevo življenje in kulturno delovanje predstavlja slikovno gradivo na panojih. Avtorja sta v pretežni meri arhivista Jurij Rosa in Ivanka Uršič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.

== Viri ==
# Vile na Goriškem in Vipavskem od 16. do 18. stoletja, Helena Seražin&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://umzg.zrc-sazu.si/Files/vile%20na%20goriskem_72_OK.pdf|title=H. Seražin, Vile na Goriškem in ...}}&lt;/ref&gt;

==Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Kromberk}}

{{Mestna občina Nova Gorica}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]
[[Kategorija:Kromberk| ]]
{{škrbina-naselje-sl}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>aqs7i4runroee9eti032kvy6hbblu10</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125858</id>
    <revision>
      <id>6762757</id>
      <parentid>6737169</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:45:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3391" sha1="i25nvoxdnyz6uyfd4khpkjgx7bwztie" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Gorenja vas
|latd=46|latm=6|lats=24.68 |latNS=N
|longd=14|longm=8|longs=42.28 |longEW=E
|najdisi=Gorenja+vas+Poljane
|slika=GorenjaVas(PoljanskaDolina).jpg
|nadmorska=402
|povrsina=5,9
|prebivalstvo=1144
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=4224
|posta=Gorenja vas
|obcina=Gorenja vas - Poljane
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}

'''Gorenja vas''' je [[naselje]] v Sloveniji in središče [[občina Gorenja vas-Poljane|Občine Gorenja vas - Poljane]]. Leta 2026 je imelo največje naselje v občini (v ožjem smislu - brez Žirov - tudi v Poljanski dolini) 1.144 prebivalcev. 

Gorenja vas leži v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] okoli 16 km jugozahodno od [[Škofja Loka|Škofje Loke]] ob [[Reka|reki]] [[Poljanska Sora|Sori]] in njenem desnem pritoku [[Brebovščica|Brebovščici]]. Južni del vasi (nekdanja samostojna vas) se imenuje [[Trata]], kjer je sedež [[Župnija Trata - Gorenja vas|župnije Trata - Gorenja vas]]. Južno od Gorenje vasi je zaselek [[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]], kjer se je rodil [[naravoslovje|naravoslovec]] [[Ivan Regen]], na severu Gorenje vasi pa se je nekoč nahajal zaselek [[Sestranska vas]].&lt;ref name=&quot;Savnik&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Savnik|first1=Roman|title=Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1|date=1968|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|page=360}}&lt;/ref&gt;

Julija 2026 je bil v Gorenji vasi odprt [[Družinski park Log]]. 

== Zgodovina ==
Ob okupaciji 1941 so Gorenjo vas najprej zasedle italijanske, nato pa nemške enote. V kraju je bila utrjena nemška orožniška postojanka, ki je bila izhodišče za bojne pohode proti [[partizani|partizanom]]. Postojanko so skušali partizani večkrat neuspešno uničiti, prvič poleti 1942, nato jeseni 1943, in še decembra 1944. V postojanki je bilo vedno preko 250 nemških orožnikov in polcistov ter [[domobranci|domobrancev]]. Zaradi usmrtitve nemškega orožnika so 21. julija 1943 v Gorenji vasi ustrelili 10 [[talec|talcev]].

Gorenja vas je postala po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] z odprtjem manjših [[industrija|industrijskih]] obratov središčno naselje v [[dolina|dolini]] [[Poljanska Sora|Poljanske Sore]].

== Sakralni objekti ==
[[Slika:Gorenja Vas Slovenia - Church.JPG|thumb|left|Cerkev sv. Janeza Krstnika]]
Župnijska cerkev je posvečena mučeništvu [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. V 17. stoletju je bila sezidana na mestu nekdanje kapele. Prezidali so jo v 18. stoletju, ko so podaljšali ladjo, zazidali stranski kapeli ter ustvarili današnji zvonik in glavno pročelje. Ladjo in prezbiterij krasijo poslikave iz okoli leta 1700. Glavni oltar je v poznobaročnem slogu; večkrat predelan in ima slike [[Janez Wolf|Janeza Wolfa]] (1825–1884) in [[Matija Bradaška|Matije Bradaška]] (1852–1915).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Občina Gorenja vas - Poljane|url=https://www.obcina-gvp.si/?page=kattext&amp;cat=kulturna_dediscina&amp;id=147&amp;lang|website=Občina Gorenja vas - Poljane|accessdate=2022-12-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2580}}&lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam naselij v Sloveniji]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Škofja Loka]]

{{Gorenja vas - Poljane}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Gorenja vas - Poljane]]</text>
      <sha1>i25nvoxdnyz6uyfd4khpkjgx7bwztie</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pavel Gantar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>131744</id>
    <revision>
      <id>6762755</id>
      <parentid>6732575</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:39:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13563" sha1="nyk6tcj5i8hfd6rditbvc8mw0rd3c9n" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik | name=Pavel Gantar
| order=8. [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora&lt;br&gt;Republike Slovenije]]
| term_start=15. oktober 2008
| term_end=2. september 2011
| predecessor=[[France Cukjati]]
| successor=[[Ljubo Germič]]
| birth_date=&lt;!-- WD --&gt;
| birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
| death_date=
| death_place=
| spouse=
| party=[[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]], [[Zveza socialistične mladine Slovenije-Liberalna stranka|ZSMS-LS]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Zares]]
| vicepresident=[[France Cukjati]], [[Miran Potrč]], [[Vasja Klavora]]
||order2=[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor&lt;br&gt;Republike Slovenije]]|term_start2=28. februar 1994|term_end2=27. februar 1997|predecessor2=[[Miha Jazbinšek]]|successor2=[[Andrej Umek]]|premier2=[[Janez Drnovšek]]|order1=[[Minister za informacijsko družbo Republike Slovenije|Minister za informacijsko družbo&lt;br&gt;Republike Slovenije]]|term_start1=11. januar 2001|term_end1=3. december 2004|premier1=[[Anton Rop]]}}

'''Pavel Gantar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[sociolog]], [[poslanec]] in [[publicist]], * [[26. oktober]] [[1949]], [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas]], [[Škofja Loka]].&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;&gt;[http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&amp;docid=P014 DZ-RS.si - Pavel Gantar]&lt;/ref&gt;

Gantar je bivši [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] (2008-2011). Pred tem je bil državnozborski poslanec ter minister za okolje in prostor ter minister za informacijsko družbo.

== Življenjepis ==
=== Študij in zgodnje delovanje ===
Po končani osnovni šoli je leta 1964 pričel s šolanjem modelarnega mizarstva na [[Srednja šola tehniških strok Šiška|Industrijsko kovinarski šoli Litostroj]]. Potem ko je leta 1967 opravil mojstrski izpit, je opravil še diferencialne izpite in postal študent sociologije na [[Visoka šola za politične vede v Ljubljani|Visoki šoli za politične vede v Ljubljani]]. V času študija je bil član vodstva Študentske skupnosti, član Gibanja 13. november in je pisal za ''[[Tribuna (časopis)|Tribuno]]'' in [[Radio Študent]]. Leta 1973 je diplomiral z nalogo ''Participacija prebivalcev pri regionalnem prostorskem načrtovanju'' {{COBISS|ID=886621}} in se zaposlil na [[Center za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij v Ljubljani|Centru za proučevanje javnega mnenja in množičnih komunikacij]]; čez dve leti je postal asistent za sociologijo lokalnih skupnosti. Oktobra 1976 je pričel [[vojaški rok|služiti vojaški rok]], ki ga je končal s činom [[razvodnik]]a.&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;/&gt; Vrnil se je nazaj na [[FSPN]], pri čemer je postal tudi urednik ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''. Od 1979 je bil asistent še za predmet ''Socialna in politična antropologija'', nato pa je postal še predavatelj sociologije na [[Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo]]. Leta 1983 je končal magisterij z nalogo ''	Sociologija in urbanizem : o uporabnosti urbane sociologije v procesu urbanističnega planiranja'' {{COBISS|ID=683357}} in nato opravil še štirimesečno študijsko izpopolnjevanje na [[Univerza v Essexu|Univerzi v Essexu]]. Po vrnitvi v Slovenijo pa je bil izvoljen za predsednika aktiva [[Zveza komunistov Slovenije|ZK]] na [[FSPN]]. V tem času je tudi član [[Sociološko društvo Slovenije|Sociološkega društva Slovenije]], predsednik sveta [[ŠKUC]]-Foruma (1984-90), predsednik izvršnega sveta Škuca...; pisal je kolumne za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'', nekaj člankov/študij o civilni družbi, katere propagator je postal, je napisal tudi v soavtorstvu s [[Tomaž Mastnak|Tomažem Mastnakom]]. Po aretaciji [[Janez Janša|Janeza Janše]] (tudi komentatorja pri ''Mladini'') je postal član predsedstva in kolegija [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]]. Potem ko je [[proces proti četverici|četverica prejela vabila za prestajanje kazni]], je izstopil iz ZKS. Sodeloval je pri ustanovitvi [[Debatni klub '89|Debatnega kluba '89]], leta 1990 pa je doktoriral na [[Univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;/&gt; z disertacijo ''Sociološka kritika teorij planiranja'' {{COBISS|ID=34085376}} in bil izvoljen za docenta na FSPN/FDV. V letih 1989-94 je bil kot raziskovalec zaposlen na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] na področju prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja; hkrati je bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;slovenskapomlad.si&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slovenskapomlad.si/2?id=4&amp;highlight=pavle%20gantar |title=Slovenskapomlad.si - Gantar Pavel (26. 10. 1949) |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2011-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111003175907/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=4&amp;highlight=pavle%20gantar |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Za zasluge pri razvoju prostorskega načrtovanja je bil leta 2026 imenovan za častnega člana Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

=== Politično delovanje ===
Januarja 1990 je vstopil v [[ZSMS-Liberalna stranka|ZSMS-Liberalno stranko]] in bil še istega leta izvoljen kot opozicijski delegat v Delegatski forum Zbora občin ljubljanske skupščine.&lt;ref name=&quot;slovenskapomlad.si&quot;/&gt; 

V letih 1989-1994 je bil kot raziskovalec zaposlen na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] na področju prostorskega razvoja, urbanističnega planiranja in okolja; hkrati je bil član Sveta za urbanizem v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;/&gt;

Leta 1994 je bil imenovan za [[minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministra za okolje in prostor RS]]; na tem položaju je ostal do leta 2000. Leta 2001 je postal [[minister za informacijsko družbo Republike Slovenije|minister za informacijsko družbo]] v sestavi [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlade]].&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;/&gt; 

Leta 2004 je bil kot član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:
* [[Odbor za okolje in prostor Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za okolje in prostor]] (podpredsednik),
* [[Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje]] in
* [[Odbor za zadeve Evropske unije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zadeve Evropske unije]].

22. julija 2007 je izstopil iz [[Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije|poslanske skupine LDS]] kot same stranke&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.finance.si/175788/Iz-LDS-in-poslanske-skupine-izstopili-%B9e-trije-poslanci |title=Finance.si - Iz LDS in poslanske skupine izstopili še trije poslanci |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2019-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190624233358/https://www.finance.si/175788/Iz-LDS-in-poslanske-skupine-izstopili-%B9e-trije-poslanci |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Marca istega leta je bil soustanovitelj Združenja Zares, ki se je pozneje preoblikovalo v politično stranko [[Zares]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://24ur.com/novice/slovenija/tudi-golobic-v-drustvo-zares_comment_p2_a33.html?&amp;page=2&amp;p_all_items=33 |title=24ur.com - Tudi Golobič v društvo Zares |accessdate=2011-09-02 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408203915/http://www.24ur.com/novice/slovenija/tudi-golobic-v-drustvo-zares_comment_p2_a33.html?&amp;page=2&amp;p_all_items=33 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] je bil na listi Zaresa ponovno izvoljen za poslanca, nato pa je bil 15. oktobra istega leta (s 69 glasovi za in 13 proti) izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;[http://www.mladina.si/dnevnik/15-10-2008-predsednik_novega_parlamenta_je_pavel_gantar/ Mladina.si - Predsednik novega parlamenta je Pavel Gantar]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V tem času je bil tudi član naslednjih delovnih teles&lt;ref name=&quot;DZ-RS.si - Pavel Gantar&quot;/&gt;:
* Odbor za okolje in prostor (član),
* [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] (predsednik) in
* [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija Državnega zbora]] (predsednik).

11. julija 2011 je napovedal, da bo 1. septembra odstopil s položaja predsednika državnega zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042458196 |title=Dnevnik.si - Gantar je napovedal odstop s položaja presednika državnega zbora |accessdate=2011-07-11 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724153752/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042458196 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 31. avgusta istega leta je tudi uradno odstopil kot predsednik državnega zbora&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/pavel-gantar-odstopil-s-polozaja-predsednika-dz.html |title=Delo.si - Gantar že danes odstopil s položaja predsednika DZ |access-date=2011-09-02 |archive-date=2025-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250121052921/https://www.delo.si/novice/politika/pavel-gantar-odstopil-s-polozaja-predsednika-dz.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Z njegovim odstopom se je Državni zbor RS seznanil 2. septembra istega leta.

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi Zares.

== Izbrana bibliografija ==
* ''Problemi uporabe socioloških spoznanj v procesu prostorskega (urbanističnega in regionalnega) planiranja''. Ljubljana: RSS, 1982. 96 f. Usmerjanje družbenega razvoja SRS in SFRJ. {{COBISS|ID=10305792}}
* ''Urbanizem, družbeni konflikti, planiranje''. 1. izd. 1984. 124 str., ilustr. Krt, 18. {{COBISS|ID=5159424}}
* ''Sociologija in civilna družba.'' ''Družboslovne razprave''. [Tiskana izd.]. 1987, let. 4, št. 5, str. 41-49. {{ISSN|0352-3608}}.
* ''Sociološka kritika teorij planiranja''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1993. 297 str., ilustr. Znanstvena knjižnica, 4. {{ISSN|1408-1377}}. {{COBISS|ID=33250048}}
* Discussions on civil society in Slovenia. V: BIBIČ, Adolf (ur.), GRAZIANO, Luigi (ur.). ''Civil society, political society, democracy''. Ljubljana: Slovenian Political Science Association, 1994. Str. 355-368. {{ISBN|961-6095-01-3}}. {{COBISS|ID=16190813}}
* Prostorsko planiranje in javni interesi v pluralistični družbi = Spatial planning and public interests in a pluralist society. ''Geodetski vestnik : glasilo Zveze geodetov Slovenije''. [Tiskana izd.]. 2007, letn. 51, št. 2, str. 246-254. {{ISSN|0351-0271}}.
* Arhitektura kot oblika družbenega angažmaja = Architecture as a form of social engagement. ''Arhitektov bilten : AB''. dec. 2012, letn. 41 [i. e. 42], št. 193/194, str. 10-19, ilustr. {{ISSN|0352-1982}}.
* Mesta v perspektivi sociološkega raziskovanja globalizacije. ''Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja''. dec. 2014, letn. 51, posebna št., str. 193-220, 420. {{ISSN|0040-3598}}.
* O državi in arhitekturi. ''Arhitektov bilten : AB''. nov. 2017, letn. 47, št. 211/212, str. 18-21, ilustr. {{ISSN|0352-1982}}. {{COBISS|ID= 297542144}}.
*

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]]
:* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2008-2011)]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.pavelgantar.si/ Osebna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120116231813/http://www.pavelgantar.si/ |date=2012-01-16 }}
* [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&amp;docid=P014 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije]
{{-}}

{{Zbirka}}

{{3VladaSLO}}
{{4VladaSLO}}
{{6VladaSLO}}
{{7VladaSLO}}
{{Pred DZ RS}}
{{4DZRS}}
{{5DZRS}}

{{s-start}}
{{s-bef|before=[[France Cukjati]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]|years=2008-2011}}
{{s-aft|after=[[Ljubo Germič]]}}
{{s-end}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gantar, Pavel}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Zagrebu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za okolje in prostor Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za informacijsko družbo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Zaresa]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Bivši člani Zveze socialistične mladine Slovenije-Liberalne stranke]]
[[Kategorija:Bivši člani Zveze komunistov Slovenije]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>nyk6tcj5i8hfd6rditbvc8mw0rd3c9n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Starogorski rokopis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132580</id>
    <revision>
      <id>6762631</id>
      <parentid>6659300</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:30:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>−[[Kategorija:Slovenska književnost]]; −[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]; −[[Kategorija:Rokopisi]]; +[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2887" sha1="e3ho5s412uyokg790yxop7g6iv6ucq5" xml:space="preserve">[[slika:Starogorski rokopis.gif|thumb|220px|Starogorski rokopis]]
'''Starogorski rokopis''' je eden od rokopisnih spomenikov slovenskega jezika.
Vsebuje iste molitve kot [[Celovški rokopis]]: [[očenaš]], [[apostolska veroizpoved]] in [[zdravamarija]] (iz 12.stoletja). Nastal je verjetno nekje med 1492 in 1498 (v drugi polovici 15. stoletja) na [[Stara gora nad Čedadom|Stari gori]] nad [[Čedad|Čedadom]]. 

V besedilu prevladujejo gorenjske jezikovne značilnosti ob notranjsko-kraških in redkih beneških prvinah. Pričajo o razširjenosti mednarečnega pisnega jezika s posameznimi pokrajinskimi vplivi. 

Dokument, ki je bil sestavni del knjige Bratovščine sv. Marije na Gori, je bil odkrit šele v 60. letih 20. stoletja, leta 1974 pa ga je izdal Angelo Cracina.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mi smo tu-La comunità linguistica slovena della Provincia di Udine, passato, presente, futuro a cura dell'Istituto per la Cultura Slovena; 2009}}&lt;/ref&gt; Rokopis so sprva hranili v nadškofijskem arhivu v Vidmu; trenutno pa v kapiteljskem arhivu župnije Marijinega vnebovzetja v Čedadu.

== Prepis ==

:I.
:Oratio dominicalis sclauonice

:Otzha naſch kher ſy vnebeſſich poſſchwetſcheno
:wody twoye yeme, pridi khnam twoye
:Bogaſtwo, yſidiſſe twoye wuolle, khokher vnebeſſich
:tochu Naſemle. Day nam donneſs ta vſſe-
:dannj khruch ynuy nam odpuſti naſche douge
:khokhr mi odpuſtimo naſchim dolſchnickham.
:Naſs vnapellay, na reſreſchno, Naſs reſche
:od ſlega. Amen.


:II.
:Salutatio Angelica

:Zheſchena ſy Maria gnade ſy pollna
:goſpod ye ſtabo, ſegnana ſy me
:vuſſemj ſchenamy, ſchegnan ye ta ſſadt,
:twoyga telleſſa. Yhs Hps Amen.


:III.
:Symbolum Appoſtollor(um)

:Yest veryo na boga vſſega mogotzhiga, otzha
:ſtvarnickha nebeſs ynuy ſemle ynuy na
:Jheſuſſa chriſtuſſa ſynnu nega ediniga
:goſpodj naſchiga, kheter ye podtzhett od ſwetiga
:ducha Royen od Marie diwitze, Martran
:pod pontio pyllatuſſo. Na khriſch reſpett,
:ys khriſcha ſnett, mortiw vgrob polloſchen,
:pred pekhell yede, Na trettye dan od
:ſmertte vſtall, Na nebw ſtoppl, tu ſydj
:Na deſſnitzi ſwoyga otzha nebeſkhiga od
:tod yma tudi pritti ynuy ſodittj zhes
:ſchywe ynuy zhes me(o)rtwe
:Yest veryo na sſwettiga ducha, sſwetto kherſchan-
:ſckho Zerckho, gmayno vſſech ſwettikhow
:odpuſchane grechow, ſtayenna tega ſchewotta
:ynuy ta vi(e)tzhe leben. Amen


(''Vir:'' Toporišič, Jože: ''Starogorski rokopis, Slovenska zvrstna besedila''. Ljubljana 1981, 414-16, faksimile in prepis)

==Zunanje povezave ==

*[http://kodeks.uni-bamberg.de/AltSloven/Quellen/ASL.Castelmonte.htm Starogorski rokopis] (v nemščini)
*[https://www.comune.cividale-del-friuli.ud.it/media/files/030026/attachment/Manoscritti_Cividale_multimediale_V1.1_DEFINITIVO.pdf Starogorski rokopis (slikovno gradivo)]

[[Kategorija:Rokopisi v slovenščini]]</text>
      <sha1>e3ho5s412uyokg790yxop7g6iv6ucq5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorski kotar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135848</id>
    <revision>
      <id>6762752</id>
      <parentid>6486923</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:29:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2954" sha1="sptmkf35pf0p9otg7rf5zypij03yea4" xml:space="preserve">[[Slika:Gorski Kotar.svg|thumb|Zemljevid Gorskega kotarja na Hrvaškem.]]
[[Slika:LokvarskoJezero1.jpg|thumb|250px|[[Lokvarsko jezero]], v ozadju gora [[Risnjak]], najvišji vrh v [[narodni park Risnjak|istoimenskem narodnem parku]].]]
'''Gorski kotar''' je del [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]] in predstavlja hribovito gozdnato področje med [[Karlovec|Karlovcem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]]. Središče te regije je mesto [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnice]], pomembnejša naselja pa so še [[Čabar]], [[Prezid]], [[Tršće, Čabar|Tršće]], [[Crni Lug, Hrvaška|Crni Lug]], [[Gerovo]], [[Fužine, Primorsko-goranska županija|Fužine]], [[Lokve, Primorsko-goranska županija|Lokve]], [[Brod na Kolpi]], [[Mrkopalj]], [[Skrad]], [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]],  [[Moravice]], [[Brod Moravice]], [[Vrata, Fužine|Vrata]], [[Lič]] in [[Vrbovsko]]. Po nekaterih ohlapnejših kriterijih spada v Gorski kotar lahko tudi mesto [[Ogulin, Hrvaška|Ogulin]] ter [[Josipdol, Hrvaška|Josipdol]] in [[Plaški]] na meji z [[Lika|Liko]] in [[Kordun|Kordunom]] v [[Karlovška županija|Karlovški županiji]]. Na jugu meji na [[Hrvaško primorje]], na jugovzhodu na Liko in preko [[Kolpa|Kolpe]] na severu na Slovenijo.   

Najvišja gora v Gorskem kotarju je [[Risnjak]] (1528 [[mnm]]), okrog katere se razprostira istoimenski [[narodni park Risnjak|narodni park]]. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] se je iz tega področja prebivalstvo množično izseljevalo. Ne glede na relativno majhno oddaljenost od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] podnebje Gorskega kotarja ni mediteransko, ostra in dolga zimska obdobja prinašajo debelo snežno odejo. Masiv Risnjak je naravnogeografska ovira, ki razmejuje Gorski kotar od Hrvaškega primorja, mesta Reka in drugih sosednjih predelov. Med naravnimi znamenitostmi sta še akumulacijski [[Lokvarsko jezero]] in [[Bajer (jezero)|Bajer]], [[naravni rezervat]] [[Zeleni vir]] ter [[Bjelolasica]] kot najvišji vrh [[Velika Kapela|Velike Kapele]]. 

Preko Gorskega kotarja je mimo [[Delnice|Delnic]], ki so prometno vozlišče, kjer se odcepi cesta proti Sloveniji (Kočevju), speljana hrvaška [[Avtocesta A6, Hrvaška|avtocesta A6]] Zagreb–Reka, imenovana tudi ''Goranka'', še prej je bila speljana po tem ozemlju [[Karolinska cesta|Karolinska]] in za njo [[Lujzinska cesta]] ter železniška proga, ki je povezala največje ogrsko pristanišče s celino. 

Prevladujoč tradicionalni dialekt Gorskega kotarja je t.i. [[goransko narečje]], ki ga hrvaški jezikoslovci uvrščajo med hrvaške [[Kajkavska hrvaščina|kajkavske]] dialekte, čeprav nima neposredne teritorialne povezave z njimi in je govor v osnovi identičen s slovenskim [[Kostelsko|kostelskim]] narečjem. 

== Zunanje povezave ==
* http://www.gorskikotar.hr/


{{škrbina-geo-hr}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gorski kotar]]
[[Kategorija:Geografija Hrvaške]]</text>
      <sha1>sptmkf35pf0p9otg7rf5zypij03yea4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radio glas Ljubljane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>143099</id>
    <revision>
      <id>6762732</id>
      <parentid>6394310</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:49:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]]; +[[Kategorija:Ukinitve leta 2007]]; ±[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1531" sha1="e5urpyazl0w69vkfzz62h3qgm5etvbd" xml:space="preserve">[[Slika:rgl-logo.jpg|thumb|400px|right|Logotip RGL]]
'''Radio glas Ljubljane''' ([[kratica]] '''RGL''') je bila [[Slovenija|slovenska]] regionalna [[radijska postaja]], ki je oddajala od leta 1977 do konca leta 2007. Z letom 2008 je na frekvencah RGL-a pričel oddajati [[Radio Aktual]].

Bolj znani moderatorji in novinarji na Radiu glas Ljubljane so bili:

. Jože Logar, novinar, voditelj

. Stanislav Jesenovec, novinar, voditelj, najuspešnejši, izvirni tržnik, 20 let   
* [[Majda Juvan]] (novinarka)
* [[Tomaž Sršen]] (Labirint znanja)
* [[Tanja Fajon]] (1991-1995)
* [[Mark Žitnik]] (nočni program)
* [[Alenka Sivka]] (Največje radosti življenja, Labirint znanja)
* [[Igor Ivanič]] (1988-1995) kot Magic Eye (1991-1995)
* [[Ljerka Bizilj]] (novinarka)
* [[Katja Černela]]
* [[Bine Bizilj]]
* [[Jože Brus (moderator)|Jože Brus]]
* [[Mile Vreg]]
* [[Saša Gerdej]]
* [[Saša Einsiedler]]
* [[Jernej Vene]]
* [[Marko Prpič]]
* [[Špela Močnik]]
* [[Mario Galunič]]
* [[Mojca Briščik]]
* [[Samo Hribar-Milič]]
* [[Črt Kanoni]]
* [[Željko Čakarević - Željkić]]
* [[Maja Lakič - Kraševec]]
* [[Zdenka Jagarinec]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih radijskih postaj]]
* [[seznam slovenskih novinarjev]]
* [[Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24]]

== Zunanje povezaveUkinjeni radijski programi Infonet Media/Media24 ==
* [http://www.rgl.si Spletna stran RGL]

[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Glas Ljubljane]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1977]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2007]]</text>
      <sha1>e5urpyazl0w69vkfzz62h3qgm5etvbd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Melodije morja in sonca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>144202</id>
    <revision>
      <id>6762826</id>
      <parentid>6706653</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:01:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6762826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16324" sha1="kz0fvn82ychnfl4gj9xodlxdz484878" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni festival
|name = Melodije morja in sonca&lt;br&gt;&lt;small&gt;Melodie del mare e del sole&lt;/small&gt;
|image = 
|caption = 
|location = [[Avditorij Portorož]]&lt;br&gt;- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -&lt;br&gt;[[Tartinijev trg]] &lt;small&gt;(1978, 1980, 1998)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Titov trg, Koper]] &lt;small&gt;(1993−1996)
|years_active = &lt;small&gt;1978−2007, 2009, 2012−2019, 2021–&lt;/small&gt;
|founders = [[Engelbert Rodošek|Berti Rodošek]]
|attendance = 
|dates = prva polovica julija
|genre = 
|website = 
}}

'''Melodije morja in sonca''' (tudi: '''MMS''', '''Melodie del mare e del sole''') je glasbeni festival ustanovljen leta 1978, njegov idejni vodja pa je bil [[Engelbert Rodošek|Berti Rodošek]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.evrovizija.com/melodije-morja-in-sonca-skozi-cas-letos-mineva-40-let-od-prvega-festivala-4386|title=Melodije morja in sonca skozi čas; mineva 40 let od prvega festivala|date=17. junij 2018|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]|accessdate=2021-07-10|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710133210/https://www.evrovizija.com/melodije-morja-in-sonca-skozi-cas-letos-mineva-40-let-od-prvega-festivala-4386|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Najprej je bilo prizorišče v [[Piran]]u, takoj naslednje leto pa v [[Portorož]]u, kjer je festival potem največkrat gostoval (izjema so leta 1978, 1980 in 1998, ko je festival potekal na piranskem Tartinijevem trgu, ter obdobje 1993−1996, ko je bilo prizorišče Titov trg v Kopru). Ob zatonu [[Slovenska popevka|Slovenske popevke]] se je poskušalo slovensko festivalsko dogajanje po vzoru drugih obmorskih festivalov po [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], predvsem splitskega, in svetu preizkusiti tudi na slovenski obali. Festival se je že kmalu pokazal za zelo uspešnega in kvalitetnega ter postregel z mnogimi uspešnicami, med katerimi so številne postale zimzelene.

MMS je do leta 2003 potekal pod medijskim pokroviteljstvom [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki je poskrbela za televizijski in radijski prenos. Med letoma 2004 in 2007 je bil v rokah mariborske Net TV. Po enoletnem premoru je bil 2009 festival ponovno organiziran s pomočjo RTV Slovenija. V letih 2010 in 2011 festivala ni bilo, od leta 2012 pa Melodije morja in sonca zopet potekajo vsako leto v organizaciji [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]].  RTV Slovenija zagotavlja prenos prireditve. Lastnica blagovne znamke festival MMS je Občina Piran.

== Zmagovalci festivala ==

{|
|- valign = &quot;top&quot;
|
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:95%;&quot;
|- class=&quot;hintergrundfarbe5&quot;
! Izdaja
! Leto
! Skladba
! Izvajalec
! Glasba
! Besedilo
! Aranžma
! Prizorišče
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|1 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1978|1978]] || bgcolor=#FAE7B5|»Nasmeh poletnih dni« || [[Moni Kovačič]] || Milan Ferlež || [[Elza Budau]] || Milan Ferlež || [[Tartinijev trg]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|2 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1979|1979]] || bgcolor=#FAE7B5|»Tople julijske noči« || [[Oto Pestner]] || [[Engelbert Rodošek|Berti Rodošek]] || Tatjana Rodošek || Berti Rodošek || [[Avditorij Portorož|Avditorij]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|3 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1980|1980]] || bgcolor=#FAE7B5|»Melodije sonca in morja« || [[Oto Pestner]] &amp; Majda Petan || Milan Ferlež || Elza Budau || Milan Ferlež || Tartinijev trg
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|4 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1981|1981]] || bgcolor=#FAE7B5|»Tiho, tiho« || Franci Pirš || Berti Rodošek || Tatjana Rodošek || Berti Rodošek || rowspan=12| [[Avditorij Portorož|Avditorij]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|5 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1982|1982]] || bgcolor=#FAE7B5|»Dobrodošli« || [[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] || [[Danilo Kocjančič]] || [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] || Danilo Kocjančič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|6 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1983|1983]] || bgcolor=#FAE7B5|»Ta moška« || [[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] || Danilo Kocjančič || Drago Mislej || Danilo Kocjančič 
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|7 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1984|1984]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Portorož 1905]]« || [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] || Danilo Kocjančič || Drago Mislej || Bazar
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|8 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1985|1985]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Dober dan (skladba)|Dober dan]]« || [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] || Danilo Kocjančič || Drago Mislej || Bazar
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|9 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1986|1986]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Mango banana]]« || [[Gu-Gu]] || Karel Novak || Tomo Jurak || Karel Novak
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|10 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1987|1987]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Amerika (skladba)|Amerika]]« || [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] || Danilo Kocjančič || Drago Mislej || Bazar
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|11 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1988|1988]] || bgcolor=#FAE7B5|»Mladi Joža« || [[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] || [[Gianni Rijavec|Janez Rijavec]] || Janez Rijavec ||Big Ben
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|12 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1989|1989]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Vrniva se na najino obalo]]« || [[Helena Blagne]] &amp; [[Nace Junkar]] || Oto Pestner || Oto Pestner || Oto Pestner
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|13 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1990|1990]] || bgcolor=#FAE7B5|»Slovenski mornar« || [[Nace Junkar]] || Oto Pestner || Oto Pestner || Oto Pestner
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|14 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1991|1991]] || bgcolor=#FAE7B5|»Moj mornarček« || [[Helena Blagne]] &amp; [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]] || Vojko Sfiligoj || Helena Blagne || Vojko Sfiligoj
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|15 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1992|1992]] || bgcolor=#FAE7B5|»E tristemente« || [[Faraoni]] || [[Enzo Hrovatin]] || L. Fiorencis, Enzo Hrovatin || Enzo Hrovatin
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|16 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1993|1993]] || bgcolor=#FAE7B5|»Črne oči« || [[Čuki]] || Jože Potrebuješ || Marko Vozelj || Dušan Zore, Marino Mrčela || rowspan=4|[[Titov trg, Koper]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|17 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1994|1994]] || bgcolor=#FAE7B5|»Mi ljudje smo kot morje« || [[Faraoni]] || Enzo Hrovatin || Miša Čermak || Faraoni
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|18 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1995|1995]] || bgcolor=#FAE7B5|»Še si tu« || [[Marta Zore]] || Marta Zore || Miša Čermak || Miran Juvan
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|19 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1996|1996]] || bgcolor=#FAE7B5|»Lahko noč, Piran« || [[Anika Horvat]] || [[Marino Legovič]] || Drago Mislej || Marino Legovič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|20 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1997|1997]] || bgcolor=#FAE7B5|»Kar je res, je res« || [[Faraoni]] || Enzo Hrovatin || Drago Mislej || Faraoni, Andrea Flego || Avditorij
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|21 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1998|1998]] || bgcolor=#FAE7B5|»Cela ulica nori« || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] || Zvone Tomac || Dare Kaurič || Zvone Tomac || [[Tartinijev trg]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|22 || align=center|[[Melodije morja in sonca 1999|1999]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Sive ceste]]« || [[Panda (glasbena skupina)|Panda]] || Samo Pirc || Igor Povše || Panda || rowspan=9|Avditorij
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|23 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2000|2000]] || bgcolor=#FAE7B5|»Črta« || [[Slavko Ivančić]] || Danilo Kocjančič || Drago Mislej || Marino Legovič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|24 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2001|2001]] || bgcolor=#FAE7B5|»Bum bum« || [[Yuhubanda]] || [[Matjaž Vlašič]] || [[Urša Vlašič]] || Grega Sulejmanović, [[Boštjan Grabnar]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|25 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2002|2002]] || bgcolor=#FAE7B5|»Hotel Modro nebo« || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] || Dare Kaurič || Dare Kaurič || Zvone Tomac
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|26 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2003|2003]] || bgcolor=#FAE7B5|»Ti ob meni si« || [[Monika Pučelj]] || [[Aleš Klinar]] || [[Anja Rupel]] || Aleš Klinar, Franci Zabukovec
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|27 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2004|2004]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Brizgalna brizga]]« || [[Atomik Harmonik]] || Dare Kaurič || Dare Kaurič || Aleš Čadež
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|28 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2005|2005]] || bgcolor=#FAE7B5|»Do Portoroža« || [[Domen Kumer]] || Domen Kumer || [[Game Over|Steffanio]] || Zvone Tomac
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|29 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2006|2006]] || bgcolor=#FAE7B5|»Banana« || Domen Kumer || Domen Kumer || Steffanio || Domen Kumer
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|30 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2007|2007]] || bgcolor=#FAE7B5|»Baila, baila, baila« || [[Manca Špik]] || [[Raay]] || [[Rok Terkaj|Trkaj]] || Raay
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2| || align=center|2008 || colspan=6 align=center style=color:#ccc|''festivala ni bilo na sporedu''  
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|31 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2009|2009]] || bgcolor=#FAE7B5|»Delam, kar se ne sme« || [[Jazz Station]] || [[Gaber Radojevič]] || Miša Čermak || Primož Grašič, Gaber Radojevič || Avditorij
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2 rowspan=2| || align=center|2010 || colspan=6 align=center rowspan=2 style=color:#ccc|''festivala ni bilo na sporedu''
|-
| align=center|2011 
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|32 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2012|2012]] || bgcolor=#FAE7B5|»Za stare čase« || [[Nuša Derenda]] || Matjaž Vlašič || Urša Vlašič || Raay || rowspan=8|Avditorij
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|33 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2013|2013]] || bgcolor=#FAE7B5|»Mars in Venera« || [[Tinkara Kovač]] || Gaber Radojevič, Lea Sirk || Tinkara Kovač || Gaber Radojevič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|34 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2014|2014]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Sen znala jes]]« || [[Rudi Bučar]] in Frčafele || Rudi Bučar || Rudi Bučar || Rudi Bučar
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|35 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2015|2015]] || bgcolor=#FAE7B5|»Nekaj med nama« || [[Iztok Novak - Easy|Easy]] || Easy || [[Drago Mislej - Mef|Angelo Misterioso (Mef)]] || Easy
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|36 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2016|2016]] || bgcolor=#FAE7B5|»Srce za srce (Ti)« || [[Alya]] || [[Raay]] || Tina Piš, Cvetka Omladič || Raay, Tim Valant, Franci Tepina
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|37 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2017|2017]] || bgcolor=#FAE7B5|»Če te kdaj spustim iz rok« || [[Isaac Palma]] || Maj Vlašič || Urša Vlašič || Matjaž Vlašič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|38 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2018|2018]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Moj profil]]« || [[Lea Sirk]] || Lea Sirk, Tomy DeClerque || Lea Sirk || Lea Sirk, Tomy DeClerque
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|39 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2019|2019]] || bgcolor=#FAE7B5|»Bodi z mano do konca« || [[Tinkara Kovač]] || Aleš Klinar || Tinkara Kovač || Aleš Klinar
|-
| align=center bgcolor=#F4C2C2| || align=center|2020 || colspan=6 style=color:#ccc align=center|''festival je odpadel zaradi pandemije COVID-19''
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|40 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2021|2021]] || bgcolor=#FAE7B5|»[[Ples v dežju (pesem)|Ples v dežju]]« || [[Tatjana Mihelj]] || Žiga Pirnat, Andraž Gliha, Željko Mladenović || Žiga Pirnat || Žiga Pirnat, Željko Mladenović || rowspan=6|[[Avditorij Portorož|Avditorij]]
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|41 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2022|2022]] || bgcolor=#FAE7B5|»Do roba in še čez« || [[Anika Horvat]] &amp; [[Tinkara Kovač]] || Aleš Klinar || Leon Oblak || Aleš Klinar
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|42 || align=center|[[Melodije morja in sonca 2023|2023]] || bgcolor=#FAE7B5|»Torek« || [[Gregor Ravnik]] || Marko Hrvatin, Mitja Bobič || Gregor Ravnik || Marko Hrvatin, Mitja Bobič
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|43 || align=&quot;center&quot; |[[Melodije morja in sonca 2024|2024]] || bgcolor=#FAE7B5|»Neznano« || [[Žan Videc]] || Goran Sarjaš || Žan Videc || 
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|44 || align=&quot;center&quot; |[[Melodije morja in sonca 2025|2025]] || bgcolor=#FAE7B5|»Kristalno jasno« || [[Dare Kaurič]] || Dare Kaurič || Tilen Majerič, Dare Kaurič || 
|-
| align=center bgcolor=#BCD4E6|45 || align=&quot;center&quot; |[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]|| bgcolor=&quot;#FAE7B5&quot; |»Drugačna je le noč« || [[Mef]] in [[Marina Martensson]]|| [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]]|| Drago Mislej || Andrea Flego
|}
Prejemniki nagrade strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti (podeljevana v letih 1986−1995, 2002−2007 ter 2022) so bili:

* 1986: Rosana Braico &amp; Slavko Ivančić − »Vječnost jedne ljubavi« &lt;small&gt;(M. Murko/Rosana Braico)&lt;/small&gt;
* 1987: Rosana Braico − »Moj svijet« &lt;small&gt;(M. Murko/Rosana Braico)&lt;/small&gt;
* 1988: Top Express − »U tebi postoji snaga« &lt;small&gt;(Pero Pilić/Edica Pilić)&lt;/small&gt;
* 1989: Happy Day − »Coco swing« &lt;small&gt;(I. Bontempo, S. Franco/I. Bontempo)&lt;/small&gt; / Ksenija Erker − »Alla fine della strada« &lt;small&gt;(Hrvoje Hegedušić/Hrvoje Hegedušić)&lt;/small&gt;
* 1990: Roberto Buljevič &amp; Pepel in kri − »Tutti noi« &lt;small&gt;(Tadej Hrušovar/Roberto Buljevič)&lt;/small&gt;
* 1991: Angelo Baiguera − »La musica è così« &lt;small&gt;(Angelo Baiguera/Angelo Baiguera)&lt;/small&gt;
* 1992: Benč &amp; Tomo − »Nosila je rdečo rožo« &lt;small&gt;(Janez Bončina/Janez Bončina)&lt;/small&gt;
* 1993: Darja Švajger − »Pogrešam te« &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Primož Peterca/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* 1994: Majda Arh − »Oprosti mi« &lt;small&gt;(Majda Arh/Majda Arh/Bor Zuljan)&lt;/small&gt;
* 1995: Panda − »Za vedno moj« &lt;small&gt;(Andrej Pompe/Suzana Jeklic)&lt;/small&gt;
* 2002: Polona − »Naj živi« &lt;small&gt;(Miha Mihelčič/Maša Čermak/Patrik Greblo)&lt;/small&gt;
* 2003: Slavko Ivančić in Klapa Lavada − »Ko mene več ne bo« &lt;small&gt;(Sašo Fajon/Drago Mislej/Sašo Fajon)&lt;/small&gt;
* 2004: Alenka Godec − »V dobrem in slabem« &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Anja Rupel, Alenka Godec/Aleš Klinar)&lt;/small&gt;
* 2005: Anžej Dežan − »Vroče« &lt;small&gt;(Matjaž Vlašič/Urša Vlašič/Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)&lt;/small&gt;
* 2006: Manca Špik − »Marinero« &lt;small&gt;(Boštjan Groznik/Boštjan Groznik/Raay)&lt;/small&gt;
* 2007: Sons − »Vse, kar imam« &lt;small&gt;(Marko Žigon, Iztok Gustinčič/Marko Žigon, Iztok Gustinčič/Sons)&lt;/small&gt;
* 2022: Anika Horvat &amp; Tinkara Kovač – »Do roba in še čez« &lt;small&gt;(Aleš Klinar/Leon Oblak/Aleš Klinar)&lt;/small&gt;

Leta 1984 je bila podeljena nagrada občinstva, ki so jo prejeli Spomin za pesem »Mario« &lt;small&gt;(L. Klemenc/F. Ružič)&lt;/small&gt;.

== Sklici in viri ==
{{sklici|1}}
* http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-melodije-morja-in-sonca-z-nuso-kot-v-dobrih-starih-casih/286956, vpogled: 8. 7. 2012.
* {{navedi knjigo |last=Mosca |first=Marco |title=Slovenska popevka e gli anni d'oro della canzone slovena: la Slovenia e i festival musicali negli anni Sessanta e Settanta |year=2010 |publisher=Lampi di stampa |location=Milano |isbn=978-88-488-1179-8 |COBISS=4349932|pages=163−167}}
* {{navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/Zabavna_glasba/MMS_ZMAGOVALCI/ |title=MMS zmagovalci (2002) |accessdate=9. 4. 2014}}

== Glej tudi ==
* [[EMA]]
* [[Slovenska popevka]]
* [[Pop delavnica]]
* [[Opatijski festival]]
* [[Festival Sanremo]]
* [[Festival narečnih popevk|Vesela jesen]] (Festival narečnih popevk)

== Zunanje povezave ==
*[http://www.avditorij.si Spletna stran organizatorja]
{{-}}
{{Melodije morja in sonca}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]]
[[Kategorija:Portorož]]
[[Kategorija:Melodije morja in sonca|Melodije morja in sonca]]
|}</text>
      <sha1>kz0fvn82ychnfl4gj9xodlxdz484878</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Protin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>158285</id>
    <revision>
      <id>6762842</id>
      <parentid>6759011</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mnogoterost</username>
        <id>140263</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44439" sha1="luim2c95gm9hg0o2ub7z13a78c84ze3" xml:space="preserve">{{Infopolje Bolezen
 | Name            = Protin
 | Image           = The gout james gillray.jpg
 | Alt             = Živalca z ostrimi zobmi grize otečeno nogo ob korenu palca
 | Caption         = ''Protin'', karikatura iz l. 1799 - [[James Gillray]]
 | DiseasesDB      = 29031
 | ICD10           = {{ICD10|M|10||m|05}}
 | ICD9            = {{ICD9|274.00}} {{ICD9|274.1}} {{ICD9|274.8}} {{ICD9|274.9}}
 | ICDO            =
 | OMIM            = 138900
 | OMIM_mult       = {{OMIM2|300323}}
 | MedlinePlus     = 000422
 | eMedicineSubj   = emerg
 | eMedicineTopic  = 221
 | eMedicine_mult  = {{eMedicine2|med|924}} {{eMedicine2|med|1112}} {{eMedicine2|oph|506}} {{eMedicine2|orthoped|124}} {{eMedicine2|radio|313}}
 | MeshID          = D006073
}}
'''Protin''' (tudi '''putika''', '''udnica''' in '''skrnina''', pogovorno '''giht''' in '''podagra''', kadar gre za palec na nogi)&lt;ref name=Egg2007/&gt; je [[bolezen]], za katero so običajno značilni ponavljajoči se napadi [[sklepno vnetje|sklepnega vnetja]] – [[oteklina|otečen]], pordel, boleč in vroč [[sklep]]. [[Metakarpofalangealni|Metatarzofalangealni sklep]] pri korenu nožnega palca je prizadet najpogosteje (v približno 50 % primerih). Protin se lahko kaže kot tofi, [[ledvični kamen|ledvični kamni]] ali pa [[uratna nefropatija]]. Bolezen je posledica povišane ravni [[mononatatrijev urat|sečne kisline]] v [[kri|krvi]]. Sečna kislina kristalizira, kristali pa se odlagajo v sklepih, [[kite|kitah]] in okoliških [[tkivo|tkivih]].

Klinično diagnozo lahko potrdijo na osnovi značilnih kristalov v sklepni tekočini. Zdravljenje z [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidnimi protivnetnimi zdravili]] (NSAR), [[kortikosteroid]]i ali [[kolhicin]]om izboljša simptome. Ko akutni napad mine, se raven sečne kisline ob spremembah življenjskega sloga običajno zniža. Prizadetim s pogostimi napadi pa lahko [[alopurinol]] ali [[probenicid]] zagotovita dolgoročno preprečevanje.

Protin je postal bolj pogost v zadnjih desetletjih, na neki točki njihovega življenja pa prizadene približno 1–2 % prebivalstva na Zahodu. Povečanje je verjetno posledica naraščajočih dejavnikov tveganja v populaciji, kot so na primer [[metabolični sindrom]], podaljšana [[pričakovana življenjska doba]] in spremembe v prehrani. Protin so v preteklosti poznali kot »bolezen kraljev« ali »bolezen bogatinov«.

== Znaki in simptomi ==
[[Slika: Gout2010.JPG|thumb|right|250px|Protin v [[metatarzalnofalangealni sklep|metatarzofalangealnem sklepu]] – koža nad sklepom je rahlo pordela.]] 
Protin se lahko izrazi na več načinov, najbolj običajno pa gre za ponavljajoče se napade akutnega [[vnetni artritis|vnetnega artritisa]] (pordel, mehek, topel, otekel sklep).&lt;ref name=Review08/&gt;  Metatarzofalagnealni sklep pri korenu nožnega palca je prizadet najpogosteje, in sicer v okoli polovici primerov.&lt;ref name=PM2010/&gt;Prizadene lahko tudi druge sklepe, kot so gležnji, kolena, zapestja in prsti.&lt;ref name=PM2010/&gt; Bolečina v sklepi se običajno javlja v 2–4 urah in ponoči.&lt;ref name=PM2010/&gt; Razlog za pojav ponoči je znižanje telesne temperature.&lt;ref name=Egg2007/&gt; Poleg bolečine se lahko redko pojavijo tudi drugi simptomi, kot so [[utrujenost]] in [[vročina]].&lt;ref name=Egg2007/&gt;&lt;ref name=PM2010/&gt;

Dolgotrajno zvišane ravni sečne kisline ([[hiperurikemija]]) lahko povzroči pojav drugih simptomov, kot so trdo, neboleče nalaganje kristalov sečne kisline, znano kot [[tof]]i. Obsežni tofi lahko privedejo do kroničnega artritisa zaradi erozije kosti.&lt;ref name=Nature2009/&gt; Posledica povišane ravni sečne kisline je lahko tvorba kristalov v [[ledvice|ledvicah]], čemur sledijo ledvični kamni in akutne [[nefropatija|obstruktivne nefropatije]].&lt;ref name=German09/&gt;

== Vzroki ==
Visoka raven sečne kisline v krvi je osnovni vzrok za protin. Za to je lahko več razlogov, med drugim prehrana, genska nagnjenost, ali prenizko izločanje [[urat]]a, to je soli sečne kisline.&lt;ref name=Review08/&gt; Prenizko izločanje sečne kisline v ledvicah je glavni vzrok hiperurikemije v približno 90% primerov, prekomerno pa v manj kot 10%.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Približno 10 % ljudi s hiperurikemijo prej ali slej dobi protin.&lt;ref name=&quot;pmid18327257&quot;&gt;{{cite journal |author1=Vitart V |author2=Rudan I |author3=Hayward C |display-authors= ''et al.'' |title=SLC2A9 is a newly identified urate transporter influencing serum urate concentration, urate excretion and gout |journal=Nat. Genet. |volume=40 |issue=4 |pages=437–42 |date=april 2008 |pmid=18327257 |doi=10.1038/ng.106 |url=}}&lt;/ref&gt; Tveganje pa je odvisno od stopnje hiperurikemije. Pri ravneh med 415 in 530&amp;nbsp;μmol/L (7 in 8,9&amp;nbsp;mg/dL) znaša tveganje 0,5 % na leto, pri osebah z ravnjo nad 535&amp;nbsp;μmol/L (9&amp;nbsp;mg/dl) pa gre za riziko 4,5 % na leto.&lt;ref name=Egg2007/&gt;

=== Način življenja ===
Prehrana je vzrok za približno 12 % primerov protina.&lt;ref name=Review08/&gt; Pomembni so predvsem uživanje alkohola, pijače, sladkane s [[fruktoza|fruktozo]], meso in morski sadeži.&lt;ref name=Nature2009/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Weaver|first=AL|title=Epidemiology of gout|journal=Cleveland Clinic journal of medicine|date=julij 2008|volume=75 Suppl 5|pages=S9–12|pmid=18819329|doi=10.3949/ccjm.75.Suppl_5.S9}}&lt;/ref&gt; Drugi sprožilci so med drugim [[poškodba|poškodbe]] in operacije.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Nedavne študije so pokazale, da nekateri prehranjevalni dejavniki, med drugim s [[purin]]i bogata zelenjava (npr. fižol, grah, leča in špinača) in celotna količina zaužitih beljakovin na bolezen ne vplivajo.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Choi HK |author2=Atkinson K |author3=Karlson EW |author4=Willett W |author5=Curhan G |title=Purine-rich foods, dairy and protein intake, and the risk of gout in men |journal=N. Engl. J. Med. |volume=350 |issue=11 |pages=1093–103 |date=marec 2004 |pmid=15014182 |doi=10.1056/NEJMoa035700 |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2004-03-11_350_11/page/1092}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Epi2008/&gt; [[Kava]], [[vitamin C]], [[mleko|mlečni proizvodi]] in telesna dejavnost zmanjšujejo tveganje.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Hak AE|author2= Choi HK |title=Lifestyle and gout |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=20 |issue=2 |pages=179–86 |date=marec 2008 |pmid=18349748 |doi=10.1097/BOR.0b013e3282f524a2 |url=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Williams PT |title=Effects of diet, physical activity and performance, and body weight on incident gout in ostensibly healthy, vigorously active men |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-clinical-nutrition_2008-05_87_5/page/1480 |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=87 |issue=5 |pages=1480–7 |date=maj 2008 |pmid=18469274 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Life2010&gt;{{cite journal |author=Choi HK |title=A prescription for lifestyle change in patients with hyperuricemia and gout |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=22 |issue=2 |pages=165–72 |date=marec 2010 |pmid=20035225 |doi=10.1097/BOR.0b013e328335ef38 |url=}}&lt;/ref&gt; Tveganje verjetno zmanjšujejo s tem, da zmanjšujejo odpornost na [[inzulin|inzulin]].&lt;ref name=Life2010/&gt;

=== Genetika ===
Pojav protina je delno genetskega izvora, saj geni prispevajo okoli k 60 % [[Genetska variabilnost|variabilnosti]] v ravni sečne kisline.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Za tri [[gen]]e, ''[[SLC2A9]]'', ''[[SLC22A12]]'' in ''[[ABCG2]]'', so ugotovili, da so običajno povezani s protinom. Njihove variacije lahko tveganje približno podvojijo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Merriman|first1=TR|last2=Dalbeth|first2= N|title=The genetic basis of hyperuricaemia and gout.|journal=Joint, bone, spine : revue du rhumatisme |year=2011 |volume=78 |issue=1 |pages=35–40 |pmid=20472486|doi=10.1016/j.jbspin.2010.02.027}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Reginato2012&quot;&gt;{{cite journal |author1=Reginato AM |author2=Mount DB |author3=Yang I |author4=Choi HK |title=The genetics of hyperuricaemia and gout |journal=Nature Reviews Rheumatology|year=2012 |pmid=22945592 |doi=10.1038/nrrheum.2012.144 |volume=8 |issue=10 |pages=610–21 |pmc=3645862 }}&lt;/ref&gt; Izguba funkcije zaradi mutacij v ''SLC2A9'' in ''SLC22A12'' povzroča dedno hipourikemijo, ker zmanjšuje absorpcijo in neovirano izločanje soli sečne kisline.&lt;ref name=&quot;Reginato2012&quot; /&gt; Protin vodi do zapletov pri nekaterih redkih genetskih boleznih, kot so [[beljakovina Tamm-Horsfall|družinska mladoletniška hiperuremična nefropatija]], [[medularna cistična bolezen ledvic]], pretirana aktivnost [[PRPSAP1|fosforibozilpirofosfat sintetaze]] in pomanjkanje [[hipoksantin-gvanin fosforiboziltransferaza|hipoksantin-gvanin fosforiboziltransferaze]], kot se kaže pri [[Lesch-Nyhlanov sindrom]]u.&lt;ref name=Lancet2010/&gt;

=== Zdravstveno stanje ===
Protin se pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi zdravstvenimi težavami. [[Metabolični sindrom]] (kombinacija trebušne [[debelost]]i, [[hipertenzija|visokega krvnega tlaka]], odpornosti na inzulin in [[dislipidemija|nenormalne ravni lipidov]]) se pojavi v skoraj 75 % primerov.&lt;ref name=PM2010/&gt; Protin se pogosto pojavlja pri osebah, ki imajo [[policitemija|policitemijo]], [[svinec|zastrupitev s svincem]], odpoved ledvic, [[hemolitična anemija|hemolitično anemijo]], [[psoriaza|luskavico]] in [[presaditev|presajene čvrste organe]].&lt;ref name=Lancet2010/&gt;&lt;ref name=&quot;pmid16392875&quot;&gt;{{cite journal |author1=Stamp L |author2=Searle M |author3=O'Donnell J |author4=Chapman P |title=Gout in solid organ transplantation: a challenging clinical problem |journal=Drugs |volume=65 |issue=18 |pages=2593–611 |year=2005 |pmid=16392875 |doi=10.2165/00003495-200565180-00004}}&lt;/ref&gt; [[Indeks telesne mase]] nad 35 povečuje pri moških tveganje za trikrat.&lt;ref name=Epi2008/&gt; Kronična izpostavljenost svincu in s svincem onesnaženemu alkoholu sta dejavnika pri protinu zaradi škodljivih učinkov svinca na delovanje ledvic.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Loghman-Adham M |title=Renal effects of environmental and occupational lead exposure |url=https://archive.org/details/sim_environmental-health-perspectives_1997-09_105_9/page/928 |journal=Environ. Health Perspect. |volume=105 |issue=9 |pages=928–38 |date=september 1997 |pmid=9300927 |pmc=1470371 |doi= 10.2307/3433873|publisher=Brogan &amp; Partners |jstor=3433873}}&lt;/ref&gt; [[Lesch-Nyhanov sindrom]] je pogosto povezan z artitisom v obliki putike.

=== Zdravila ===
[[Diuretiki]] so bili povezani z napadi protina. Nizka doza [[hidroklorotiazid]]a tveganja ne povečuje.&lt;ref name=CFP09/&gt; Zdravili, ki povečujeta tveganje, sta tudi [[niacin]] in [[aspirin]] (acetilsalicilna kislina).&lt;ref name=Nature2009/&gt; Tudi [[imunosupresiv|imunosupresivni zdravili]] [[ciklosporin]] in [[takrolimus]] sta povezani s protinom; &lt;ref name=Lancet2010/&gt; ciklosporin bolj v kombinaciji s hidroklorotiazidom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor1-first=Gary S. |editor1-last=Firestein, MD |editor2-first=Ralph C. |editor2-last=Budd, MD |editor3-first=Edward D. |editor3-last=Harris Jr., MD |editor4-first= Iain B. |editor4-last=McInnes PhD, FRCP |editor5-first=Shaun |editor5-last=Ruddy, MD |editor6-first=John S. |editor6-last=Sergent, MD |title=Kelley's Textbook of Rheumatology |url=https://archive.org/details/textbookofrheuma0000gary |edition=8 |year=2008 |publisher=Elsevier |isbn=978-1-4160-4842-8 |chapter=Chapter 87: Gout and Hyperuricemia}}&lt;/ref&gt;

== Patofiziologija ==
[[Slika:Harnsäure Ketoform.svg|thumb|alt=struktura organske spojine: 7,9-dihidro-1H-purin-2, 6,8 (3H)-trion|[[sečna kislina]]]] Protin je motnja v [[presnova|presnovi]] purinov.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Pojavlja se, ko njihov končni presnovek, sečna kislina, kot mononatrijev urat kristalizira in se obarja v sklepih, na kitah in okoliških tkivih.&lt;ref name=Nature2009/&gt; Ti kristali nato sprožijo lokalno, imunsko posredovano [[vnetje|vnetno reakcijo]]&lt;ref name=Nature2009/&gt;. V njej je ključna beljakovina [[interlevkin 1β]].&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Z evolucijo so višji [[primat]]i, kot recimo človek, izgubili [[urikaza|urikazo]], ki razgrajuje sečno kislino, tako da je do tega stanja začelo prihajati pogosteje.&lt;ref name=Lancet2010/&gt;

Kaj sproži obarjanje sečne kisline, še ni dodobra pojasnjeno. Lahko sicer kristalizira pri normalnih ravneh, višji nivoji pa povečujejo verjetnost, da bo do tega prišlo.&lt;ref name=Nature2009/&gt;&lt;ref name=&quot;pmid17595458&quot;&gt;{{cite journal |author1=Virsaladze DK |author2=Tetradze LO |author3=Dzhavashvili LV |author4=Esaliia NG |author5=Tananashvili DE |title=[Levels of uric acid in serum in patients with metabolic syndrome] |language=ru |journal=Georgian Med News|issue=146 |pages=35–7 |year=2007 |pmid=17595458 |trans-title=Levels of uric acid in serum in patients with metabolic syndrome }}&lt;/ref&gt; Druge dejavniki, ki lahko sprožijo akutno epizodo artritisa, so med drugim nizke temperature zaradi hitrih sprememb v ravni sečne kisline, acidoza&lt;ref name=&quot;pmid12672211&quot;&gt;{{cite journal| author1 = Moyer RA|author2= John DS| title = Acute gout precipitated by total parenteral nutrition| url = https://archive.org/details/sim_journal-of-rheumatology_2003-04_30_4/page/849| journal = The Journal of rheumatology| volume = 30| issue = 4| pages = 849–50| year = 2003| pmid = 12672211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pmid7783706&quot;&gt;{{cite journal| author1 = Halabe A|author2= Sperling O| title = Uric acid nephrolithiasis| journal = Mineral and electrolyte metabolism| volume = 20| issue = 6| pages = 424–31| year = 1994| pmid = 7783706}}&lt;/ref&gt; , hidracija členkov in proteini v izvencelični matrici, kot so [[proteglikan|proteoglikani]], [[kolagen]]i, in [[hondroitin sulfat]].&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Povečano obarjanje pri nizkih temperaturah lahko delno pojasni, zakaj so najpogosteje prizadeti sklepi na nogah .&lt;ref name=Review08/&gt; Do hitrih sprememb v sečni kislini lahko pride zaradi številnih dejavnikov, tako zaradi poškodb, operacij, [[kemoterapija|kemoterapije]], diuretikov in začetka ali konca uporabe [[alopurinol]]a.&lt;ref name=Egg2007/&gt; V primerjavi z drugimi zdravili za visok krvni tlak so [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralci kalcijevih kanalčkov]] in [[losartan]] povezani z nižjim tveganjem za protin.&lt;ref name=&quot;pmid22240117&quot;&gt;{{cite journal| author1=Choi HK |author2=Soriano LC |author3=Zhang Y |author4=Rodríguez LA| title=Antihypertensive drugs and risk of incident gout among patients with hypertension: population based case-control study | journal=BMJ | year= 2012 | volume= 344 |pages= d8190 | pmid=22240117 | doi=10.1136/bmj.d8190 | pmc=3257215}}&lt;/ref&gt;

== Diagnoza ==
[[Slika:Gichtfuss im Roentgenbild 002.png|thumb|Protin na levi nogi - [[rentgen|rentgenska slika]]. Tipično mesto je sklep na velikem prstu; oteklina mehkega tkiva na lateralnem robu noge.]]
[[Slika:Fluorescent uric acid.JPG|thumb|alt=številni raznobarvni igličasti kristali na vijoličnem ozadju|Palčice kristalov sečne kisline iz vzorca [[sklepi|sklepne tekočine]], mikroskopski posnetek s [[svetloba|polarizirano svetlobo.]] Oblikovanje kristalov sečne kisline v sklepih je vzrok za protin.]]

Protin se lahko diagnosticira in zdravi brez nadaljnjih preiskav pri osebah s hiperurikemijo in klasično podagro. Če pa diagnoza ni jasna, je treba analizirati sinovialno tekočino.&lt;ref name=Egg2007/&gt; [[Rentgen]] je sicer priročno sredstvo, kadar je treba potrditi kroničen protin, vendar malo zaleže pri akutnih napadih. &lt;ref name=Lancet2010/&gt;

=== Sklepna tekočina ===
Dokončna diagnoza protina temelji na identifikaciji [[mononatrijev urat|kristalov sečne kisline]] v [[sklepi|sklepni tekočini]] ali tofih.&lt;ref name=PM2010&gt;{{cite journal |author=Schlesinger N |title=Diagnosing and treating gout: a review to aid primary care physicians |journal=Postgrad Med |volume=122 |issue=2 |pages=157–61 |date=marec 2010 |pmid=20203467 |doi=10.3810/pgm.2010.03.2133 |url=}}&lt;/ref&gt; Vse vzorce sklepne tekočine, dobljene iz nediagnosticiranih vnetih sklepov, bi bilo treba preveriti na prisotnost teh kristalov.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Pod mikroskopom in pri [[polariziracija valovanja|polarizirani osvetlitvi]] imajo igli podobno morfologijo in zelo negativno [[dvolomnost]]. Ta test je težko izvesti in pogosto zahteva usposobljenega opazovalca.&lt;ref name=&quot;pmid18299687&quot;&gt;{{cite journal |author=Schlesinger N |title=Diagnosis of gout |journal=Minerva Med. |volume=98 |issue=6 |pages=759–67 |year=2007 |pmid=18299687}}&lt;/ref&gt; Tekočino je treba tudi preučiti relativno hitro po [[aspiracija|aspiraciji]], saj temperatura in [[pH]] vplivata na topnost kristalov.&lt;ref name=Lancet2010/&gt;

=== Krvne preiskave ===
[[Hiperurikemija]] je klasičen znak za protin, vendar se pojavlja skoraj polovico časa brez hiperurikemije, in večina ljudi s povišano sečno kislino nikoli ne dobi protina.&lt;ref name=PM2010/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | author = Sturrock R | title = Gout. Easy to misdiagnose | url = https://archive.org/details/sim_british-medical-journal_2000-01-15_320_7228/page/132 | journal = [[British Medical Journal|BMJ]] | volume = 320 | issue = 7228 | pages = 132–33 | year = 2000 | pmid = 10634714| doi = 10.1136/bmj.320.7228.132 | pmc = 1128728}}&lt;/ref&gt; Zato je z diagnostičnega stališča koristnost merjenja ravni sečne kisline omejena.&lt;ref name=PM2010/&gt; Hiperurikemija je definirana kot raven uratov v [[krvna plazma|plazmi]] nad 420 μmol/L (7,0/dL) pri moških in 360 μmol/L (6,0/dL) pri ženskah.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Sachs L |author2=Batra KL |author3=Zimmermann B |title=Medical implications of hyperuricemia |journal=Med Health R I |volume=92 |issue=11 |pages=353–55 |year=2009 |pmid=19999892}}&lt;/ref&gt; Druge krvne preiskave, ki se jih pogosto opravlja, so število [[bele krvničke|belih krvničk]], stanje [[elektrolit]]ov, testi ledvičnega delovanja in [[hitrost sedimetacije eritrocitov]] (SR). Vendar pa sta lahko tako število belih krvnih celic kot tudi SR pri protinu tudi v odsotnosti okužbe zvišana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://emedicine.medscape.com/article/329958-diagnosis |title=Gout: Differential Diagnoses &amp; Workup – eMedicine Rheumatology |work= Medscape}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://emedicine.medscape.com/article/808628-diagnosis |title=Gout and Pseudogout: Differential Diagnoses &amp; Workup – eMedicine Emergency Medicine |work= Medscape}}&lt;/ref&gt; Obstajajo primeri, kjer je bilo število belih krvnih celic nad 40,0·10 &lt;sup&gt;9&lt;/sup&gt;/L (40,000/mm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;).&lt;ref name=Egg2007/&gt;

=== Diferencialna diagnoza ===
Najpomembnejša [[diferencialna diagnoza]] pri protinu je [[septični artritis]].&lt;ref name=PM2010/&gt;&lt;ref name=Lancet2010/&gt; To je treba upoštevati pri bolnikih z znaki okužbe ali pri bolnikih, katerim zdravljenje stanja ne izboljša.&lt;ref name=PM2010/&gt; Za pomoč pri diagnozi se lahko opravijo [[mikrobiologija|mikrobiološka]] testiranja ([[Barvanje po Grammu|barvanje punktata sklepne tekočine po Grammu]] in vzgoja bakterijske kulture na gojišču).&lt;ref name=PM2010/&gt; Druge bolezni s podobnimi znaki so med drugim [[psevdoprotin]] in [[revmatoidni artritis]].&lt;ref name=PM2010/&gt; Protinske tofe, zlasti če jih je najti v sklepu, je mogoče napačno prepoznati kot [[karcinom bazalnih celic]],&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Jordan DR |author2=Belliveau MJ |author3=Brownstein S |author4=McEachren T |author5=Kyrollos M |title=Medial canthal tophus |journal=Ophthal Plast Reconstr Surg |volume=24 |issue=5 |pages=403–4 |year=2008 |pmid=18806664 |doi=10.1097/IOP.0b013e3181837a31}}&lt;/ref&gt; ali kot kako drugo [[novotvorba|novotvorbo]].&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Sano K |author2=Kohakura Y |author3=Kimura K |author4=Ozeki S |title=Atypical Triggering at the Wrist due to Intratendinous Infiltration of Tophaceous Gout |journal=Hand (N Y) |volume=4 |issue=1 |pages=78–80 |date=marec 2009 |pmid=18780009 |doi=10.1007/s11552-008-9120-4 |pmc=2654956}}&lt;/ref&gt;

== Preprečevanje ==
Spremembe v življenjskem slogu in zdravila lahko znižajo raven sečne kisline. Pomembno je
znižati vnos hrane kot je meso in morski sadeži, ustrezna količina [[vitamin C|vitamina C]], mera pri uživanju [[alkohol]]a in [[fruktoza|fruktoze]] in preprečevanje [[debelost]]i.&lt;ref name=Review08/&gt; Nizkokalorična prehrana pri debelih moških zniža raven sečne kisline na 100 mol/L (1,7 mg/dL).&lt;ref name=CFP09/&gt; Če se dnevno užije 1,500&amp;nbsp;mg vitamina&amp;nbsp;C, se tveganje za protin zmanjša za 45 %.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Choi HK |author2=Gao X |author3=Curhan G |title=Vitamin C intake and the risk of gout in men: a prospective study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=169 |issue=5 |pages=502–7 |date=marec 2009 |pmid=19273781 |doi=10.1001/archinternmed.2008.606 |pmc=2767211}}&lt;/ref&gt; Uživanje kave, vendar ne čaja, je povezano z manjšim tveganjem za protin.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Choi HK|author2= Curhan G |title=Coffee, tea, and caffeine consumption and serum uric acid level: the third national health and nutrition examination survey |journal=Arthritis Rheum. |volume=57 |issue=5 |pages=816–21 |date=junij 2007 |pmid=17530681 |doi=10.1002/art.22762 |url=}}&lt;/ref&gt; Protin je lahko drugotnega pomena pri [[apnea med spanjem|apneji med spanjem]], ko se iz celic, ki jim primanjkuje kisika, sproščajo [[purin]]i. Zdravljenje apneje lahko zmanjša pojavnost napadov.&lt;ref name=&quot;pmid16171252&quot;&gt;{{cite journal|author=Abrams B |title=Gout is an indicator of sleep apnea |journal=Sleep |volume=28 |issue=2 |page=275 |year=2005 |pmid=16171252}}&lt;/ref&gt;

== Zdravljenje ==
Prvotni cilj zdravljenja je pomiriti znake akutnega napada.&lt;ref name=&quot;pmid16707532&quot;&gt;{{cite journal |author1=Zhang W |author2=Doherty M |author3=Bardin T |display-authors= ''et al.'' |title=EULAR evidence based recommendations for gout. Part II: Management. Report of a task force of the EULAR Standing Committee for International Clinical Studies Including Therapeutics (ESCISIT) |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-the-rheumatic-diseases_2006-10_65_10/page/1312 |journal=Ann. Rheum. Dis. |volume=65 |issue=10 |pages=1312–24 |date=oktober 2006 |pmid=16707532 |pmc=1798308 |doi=10.1136/ard.2006.055269}}&lt;/ref&gt; Ponavljajoče se napade je mogoče preprečiti z drugimi zdravili, ki znižujejo raven sečne kisline v serumu.&lt;ref name=&quot;pmid16707532&quot;/&gt; Na bolni sklep se da večkrat dnevo led (za 20 do 30 minut), da zmanjša bolečine.&lt;ref name=Review08/&gt;&lt;ref name=&quot;pmid11838852&quot;&gt;{{cite journal |author=Schlesinger N|display-authors= ''et al.'' |title=Local ice therapy during bouts of acute gouty arthritis |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-rheumatology_2002-02_29_2/page/331|journal=J. Rheumatol. |volume=29 |issue=2 |pages=331–4 |year=2002 |pmid=11838852 |doi=10.1093/rheumatology/29.5.331 |last2=Loqueman |first2=N. |last3=Panayi |first3=G. S. |last4=Myles |first4=A. B. |last5=Welsh |first5=K. I. |last6=Rull |first6=M |last7=Hoffman |first7=BI |last8=Schumacher Jr |first8=HR}}&lt;/ref&gt; Možnosti za akutno zdravljenje so tudi nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR), kot recimo [[kolhicin]] in kortikosteroidi,&lt;ref name=Review08/&gt; medtem ko možnosti za preprečevanje vključujejo [[alopurinol]], [[febuksostat]] in [[probenecid]]. Zniževanje ravni sečne kisline lahko bolezen pozdravi.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Zdravljenje [[soobolenje|soobolenj]] je prav tako pomembno.&lt;ref name=Lancet2010/&gt;

=== NSAR ===
Nesteroidna protivnetna zdravila so običajno zdravilo izbora pri zdravljenju protina, vsa sredstva so bolj ali manj enako učinkovita.&lt;ref name=Review08/&gt; Izboljšanje je videli najkasneje po štirih urah, zdravljenje pri tem priporočajo za dobo enega do dveh tednov.&lt;ref name=Review08/&gt;&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Teh zdravil se ne priporoča pri ljudeh z nekaterimi drugimi zdravstvenimi težavami, kot so [[krvavitve|gastrointestinalne krvavitve]], ledvična ali srčna odpoved.&lt;ref name=JFP09/&gt; [[Indometacin]] je že od nekdaj najbolj pogosto uporabljen NSAR, alternative, npr. [[ibuprofen]], pa imajo lahko prednost zaradi njihovega boljšega profila, kar se stranskih učinkov tiče, četudi niso najbolj učinkovite.&lt;ref name=CFP09&gt;{{cite journal |author1=Laubscher T |author2=Dumont Z |author3=Regier L |author4=Jensen B |title=Taking the stress out of managing gout |journal=Can Fam Physician |volume=55 |issue=12 |pages=1209–12 |date=december 2009 |pmid=20008601 |pmc=2793228}}&lt;/ref&gt; Za bolnike, pri katerih je predpisovanje NSAR bolj tvegano zaradi stranskih učinkov na želodčno sluznico, se dodatno daje [[zaviralec protonske črpalke]].&lt;ref name=&quot;CKS-NLH&quot;&gt;{{navedi splet |author=Clinical Knowledge Summaries |title=Gout – Management – What treatment is recommended in acute gout? |url=http://cks.nice.org.uk/gout#!scenariorecommendation:1|publisher=[[National Library for Health]]|accessdate=2008-10-26}}&lt;/ref&gt;

=== Kolhicin ===
[[Kolhicin]] je alternativa za bolnike, ki nesteroidnih protivnetnih zdravil ne prenašajo.&lt;ref name=Review08/&gt; Njegovi stranski učinki (predvsem prebavne motnje) omejujejo njegovo uporabnost.&lt;ref name=&quot;FDA Warning&quot;&gt;{{navedi splet | title=Information for Healthcare Professionals: New Safety Information for Colchicine (marketed as Colcrys) | url=http://www.fda.gov/Drugs/DrugSafety/PostmarketDrugSafetyInformationforPatientsandProviders/DrugSafetyInformationforHeathcareProfessionals/ucm174315.htm | publisher=[[U.S. Food and Drug Administration]]}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Prebavne motnje so odvisne od odmerka in tveganje lahko zmanjšamo z uporabo manjših, vendar še vedno učinkovitih odmerkov.&lt;ref name=CFP09/&gt; Kolhicin lahko [[interakcija|interaktira]] z drugimi najpogosteje predpisanimi zdravili, med drugim na primer z [[atorvastatin]]om in [[eritromicin]]om.&lt;ref name=&quot;FDA Warning&quot; /&gt;

=== Glukokortikoidi ===
[[Glukokortikoidi]] so po izkušnjah ravno toliko uspešni kot nesteroidna protivnetna zdravila &lt;ref name=&quot;pmid17276548&quot;&gt;{{cite journal |author1=Man CY |author2=Cheung IT |author3=Cameron PA |author4=Rainer TH |title=Comparison of oral prednisolone/paracetamol and oral indomethacin/paracetamol combination therapy in the treatment of acute goutlike arthritis: a double-blind, randomized, controlled trial |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-emergency-medicine_2007-05_49_5/page/670 |journal=Annals of Emergency Medicine |volume=49 |issue=5 |pages=670–7 |year=2007 |pmid=17276548 |doi=10.1016/j.annemergmed.2006.11.014}}&lt;/ref&gt; in se jih lahko uporabi, če obstajajo kontraindikacije za NSAR.&lt;ref name=Review08/&gt; Prav tako privede do izboljšanja pri [[injiciranje|injekciji v sklep]]. [[Septični artritis]] je treba izključiti, saj lahko v tem primeru kortikosteroidi stanje poslabšajo.&lt;ref name=Review08/&gt;

=== Peglotikaza ===
[[Peglotikaza|Peglotikazo]] (Krystexxa) so leta 2010 v ZDA odobrili za zdravljenje protina.&lt;ref name=FDA2010&gt;{{navedi splet |url=http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnouncements/ucm225810.htm |title=FDA approves new drug for gout |work=FDA |date=14. september 2010 |access-date=2013-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170118091124/http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnouncements/ucm225810.htm |archive-date=2017-01-18 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Predstavlja alternativo za 3 % ljudi, ki ne prenašajo drugih zdravil.&lt;ref name=FDA2010/&gt; Pegloticazo se daje v obliki intravenske infuzije vsaka dva tedna.&lt;ref name=FDA2010/&gt; Ugotovljeno je, da znižuje raven sečne kisline pri tej populaciji.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Sundy, JS |author2=Baraf, HS |author3=Yood, RA |author4=Edwards, NL |author5=Gutierrez-Urena, SR |author6=Treadwell, EL |author7=Vázquez-Mellado, J |author8=White, WB |author9=Lipsky, PE |author10=Horowitz, Z |author11=Huang, W |author12=Maroli, AN |author13=Waltrip RW 2nd |author14=Hamburger, SA |author15=Becker, MA |display-authors=5 |title=Efficacy and tolerability of pegloticase for the treatment of chronic gout in patients refractory to conventional treatment: two randomized controlled trials|url=https://archive.org/details/sim_jama_2011-08-17_306_7/page/711 |journal=JAMA: the Journal of the American Medical Association|date=17. avgust 2011|volume=306|issue=7|pages=711–20|pmid=21846852|doi=10.1001/jama.2011.1169}}&lt;/ref&gt;

=== Preprečevanje ===
Za preprečevanje nadaljnjih epizod protina so na voljo številna zdravila, med drugim [[inhibitor ksantin oksidaze]] (recimo [[alopurinol]] in [[febuksostat]]) in [[urikozurik]]i (kot sta [[probenecid]] in [[sulfinpirazon]]). Z njimi se običajno začne zdraviti en ali dva tedna po akutnem napadu, zaradi teoretičnih zadržkov, kar se poslabšanja napada tiče,&lt;ref name=Review08/&gt; in se pogosto uporablja v kombinaciji z NSAR ali kolhicinom v prvih treh do šestih mesecih.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Niso priporočljiva, dokler oseba ne doživi dveh napadov protina,&lt;ref name=Review08/&gt; razen v primeru destruktivnih sprememb na sklepu, tofov ali uratne nefropatije,&lt;ref name=German09&gt;{{cite journal |author1=Tausche AK |author2=Jansen TL |author3=Schröder HE |author4=Bornstein SR |author5=Aringer M |author6=Müller-Ladner U |title=Gout—current diagnosis and treatment |journal=Dtsch Arztebl Int |volume=106 |issue=34–35 |pages=549–55 |date=avgust 2009 |pmid=19795010 |pmc=2754667 |doi=10.3238/arztebl.2009.0549 }}&lt;/ref&gt; saj se zdravila doslej niso izkazala kot stroškovno učinkovita.&lt;ref name=Review08/&gt; Ukrepe za zniževanje urata naj bi se zviševalo, dokler sečna kislina v serumu ne pade pod 300–360 µmol/L (5.0–6.0&amp;nbsp;mg/dL), in se jih nato v nedogled držalo.&lt;ref name=Review08/&gt;&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Če se ta zdravila uporablja kronično v času napada, je priporočljivo njih dajanje prekiniti.&lt;ref name=PM2010/&gt; Če ravni ni mogoče zmanjšati pod 6,0&amp;nbsp;mg/dl in če se pri tem napadi ponavljajo, je to razumeti kot neuspeh zdravljenja ali pa kot refrakcijski protin.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Ali|first1=S|last2=Lally|first2= EV|title=Treatment failure gout|journal=Medicine and health, Rhode Island|date=november 2009 |volume=92|issue=11|pages=369–71|pmid=19999896}}&lt;/ref&gt; Na splošno se zdi, da je probenecid manj učinkovit kot alopurinol.&lt;ref name=Review08/&gt;

[[Urikozurična]] zdravila so običajno raje daje, kadar se ugotovi zmanjšano izločanje sečne kisline - 24-urna količina izločenega urina vsebuje manj kot 800&amp;nbsp;mg sečne kisline.&lt;ref name=agabegi2nd251&gt;{{navedi knjigo |first1=Elizabeth D. |last1=Agabegi |first2=Agabegi |last2=Steven S. |title=Step-Up to Medicine (Step-Up Series) |publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins |location=Hagerstwon, MD |year=2008 |pages=251 |isbn=0-7817-7153-6 |url= http://books.google.com/books?id=y13wgJyQwkEC&amp;pg=PA251}}&lt;/ref&gt; Ne priporoča se za osebe z zgodovino [[ledvice|ledvičnih kamnov]].&lt;ref name=agabegi2nd251/&gt; Če se v 24 urah z urinom izloči več kot 800 mg, gre za prekomerno tvorbo, tako da ima zaviralec ksantin oksidaze prednost.&lt;ref name=agabegi2nd251/&gt;

Zaviralci ksantin-oksidaze (med drugim alopurinol in febuksostat) zavirajo proizvodnjo sečne kisline; dolgotrajna terapija je varna in se jo dobro prenaša, lahko se uporablja pri ljudeh z okvaro ledvic ali uratnih kamnov, čeprav alopurinol pri majhnem številu posameznikov povzroča preobčutljivost.&lt;ref name=Review08/&gt; V takih primerih se priporoča kot alternativo febuksostat.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://guidance.nice.org.uk/TA164/Guidance/Considerations_1|title=Febuxostat for the management of hyperuricaemia in people with gout (TA164) Chapter 4. Consideration of the evidence|publisher=Guidance.nice.org.uk|accessdate=2011-08-20|archive-date=2010-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101006212851/http://guidance.nice.org.uk/TA164/Guidance/Considerations_1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Prognoza ==
Akutni napad protina, če se ga ne zdravi, po navadi izzveni v petih do sedmih dneh; 60% ljudi pa v roku enega leta doživi ponoven napad.&lt;ref name=Egg2007/&gt; Osebe s protinom imajo povečano tveganje za [[visok krvni tlak]], [[sladkorna bolezen|diabetes]], [[metabolični sindrom]], bolezni ledvic in [[bolezni srca in ožilja]], kar vse pomeni povečano tveganje smrti.&lt;ref name=Lancet2010/&gt;&lt;ref name=Rh2008&gt;{{cite journal |author1=Kim SY |author2=De Vera MA |author3=Choi HK |title=Gout and mortality |journal=Clin. Exp. Rheumatol. |volume=26 |issue=5 Suppl 51 |pages=S115–9 |year=2008 |pmid=19026153}}&lt;/ref&gt; To je lahko delno zaradi povezave z odpornostjo na [[inzulin]] in [[debelost]]jo, vendar se zdi, da so nekatera povečana tveganja neodvisna drugo od drugega.&lt;ref name=Rh2008/&gt;

Brez zdravljenja se lahko epizode akutne putike razvijejo v kroničen protin, z uničenjem sklepnih površin, deformacijo sklepa in nebolečimi tofi.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Ti tofi pojavijo pri 30% oseb, ki se jih petih let dolgo ni zdravilo, pogosto v [[vijačnica (uho)|ušesni vijačnici]] , prek olekranon procesov ali na [[ahilova peta|ahilovi peti]] .&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Z agresivnim zdravljenjem lahko zginejo. [[Ledvice|Ledvični kamni]] prav tako lahko pogosto zapletejo protin, prizadenejo med 10 in 40% ljudi, vzrok pa je v nizki vrednosti pH urina, ki pospešuje izločanje sečne kisline.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Lahko pride tudi do drugih oblik [[ledvice|kronične ledvične disfunkcije]] .&lt;ref name=Lancet2010/&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Case 30-top.jpg|vozliči v ušesnem prstu in spirali, ki kažejo protinaste tofe
Image:ChronicGout.jpg|Tophus kolena
Image:Case 30-bottom.jpg|Tof palca in zunanje strani gležnja
Image:Tophigout.JPG|Protin, zaplet zaradi pretrganih tofov (izloček pozitiven na kristale sečne kisline)

&lt;/gallery&gt;

== Epidemiologija ==
Protin prej ali slej prizadene okoli 1-2 % ljudi na Zahodu in postaja vse pogostejši.&lt;ref name=Review08&gt;{{cite journal |author1=Chen LX|author2= Schumacher HR |title=Gout: an evidence-based review |journal=J Clin Rheumatol |volume=14 |issue=5 Suppl |pages=S55–62 |date=oktober 2008 |pmid=18830092 |doi=10.1097/RHU.0b013e3181896921 |url=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Lancet2010&gt;{{cite journal |author1=Richette P|author2= Bardin T |title=Gout |journal=Lancet |volume=375 |issue=9711 |pages=318–28 |date=januar 2010 |pmid=19692116 |doi=10.1016/S0140-6736(09)60883-7 |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_january-23-29-2010_375_9711/page/318}}&lt;/ref&gt; Pogostnost protina se je med 1990 in 2010 skoraj podvojila.&lt;ref name=Nature2009&gt;{{cite journal |author=Terkeltaub R |title=Update on gout: new therapeutic strategies and options |journal=Nature Reviews Rheumatology |volume=6 |issue=1 |pages=30–8 |date=januar 2010 |pmid=20046204 |doi=10.1038/nrrheum.2009.236 |url=}}&lt;/ref&gt; Ta porast je verjetno posledica vse večje pričakovane življenjske dobe, sprememb v prehrani in povečanja bolezni, povezanih s protinom, kot sta metabolični sindrom in visok krvni tlak.&lt;ref name=Epi2008&gt;{{cite journal |author=Weaver AL |title=Epidemiology of gout |journal=Cleve Clin J Med |volume=75 Suppl 5 |pages=S9–12 |year=2008|pmid=18819329 |doi=10.3949/ccjm.75.Suppl_5.S9 }}&lt;/ref&gt; Na hudost protina vplivajo tudi starost, rasa in letni čas. Pri moških, starejših od 30 let, in ženskah, starejših od 50 let, znaša razširjenost 2 %.&lt;ref name=JFP09&gt;{{cite journal |author1=Winzenberg T|author2= Buchbinder R |title=Cochrane Musculoskeletal Group review: acute gout. Steroids or NSAIDs? Let this overview from the Cochrane Group help you decide what's best for your patient |journal=J Fam Pract |volume=58 |issue=7 |pages=E1–4 |year=2009 |pmid=19607767 }}&lt;/ref&gt;

V Združenih državah Amerike je protin dvakrat bolj verjeten pri afroameriških moških kot pa pri evroameriških moških.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=Rheumatology Therapeutics Medical Center | title=What Are the Risk Factors for Gout? | url=http://www.arthritisconsult.com/gout.html#risk | accessdate=2007-01-26 | archive-date=2007-03-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070325104830/http://www.arthritisconsult.com/gout.html#risk | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pogostnost je visoka med narodi pacifiških otokov – pri [[Maori]]h na Novi Zelandiji, vendar pa je redka pri [[aborigini|avstralskih staroselcih]], kljub višji povprečni koncentraciji sečne kisline v tej skupini.&lt;ref name=&quot;pmid10225809&quot;&gt;{{cite journal |author1=Roberts-Thomson RA|author2= Roberts-Thomson PJ |title=Rheumatic disease and the Australian aborigine |journal=Ann. Rheum. Dis.
|volume=58 |issue=5 |pages=266–70 |date=maj 1999 |pmid=10225809 |pmc=1752880 |url=http://ard.bmjjournals.com/cgi/content/full/58/5/266 |doi=10.1136/ard.58.5.266}}&lt;/ref&gt; Bolezen je postala običajna na Kitajskem, v [[Polinezija|Polineziji]] in urbani podsaharski Afriki.&lt;ref name=Lancet2010/&gt; Nekatere študije so pokazale, da se napadi protina pojavljajo pogosteje spomladi. To so pripisali sezonskim spremembam v prehrani, uživanju alkohola, telesni aktivnosti in temperaturi.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Fam AG |title=What is new about crystals other than monosodium urate? |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=12 |issue=3 |pages=228–34 |date=maj 2000 |pmid=10803754 |doi= 10.1097/00002281-200005000-00013|url=}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Jan Verkolje - Antonie van Leeuwenhoek.jpg|thumb|alt= Moški z dolgo, kodrasto lasuljo in plaščem sedi in gleda skozi okno. Leva roka mu počiva na mizici, v roki drži škatlo. Za njim je globus.|[[Antonie van Leeuwenhoek]] je 1679 opisal, kako se kristali sečne kisline kažejo pod mikroskopom.&lt;ref name=&quot;Pillinger&quot;/&gt;]]

Angleško ime za protin – »gout« – je prvi uporabil Randolphus iz Bockinga okoli leta 1200. Izhaja iz latinske besede »gutta«, to je »kapljica« [tekočine].&lt;ref name=&quot;Pillinger&quot;/&gt; Po Oxfordskem slovarju angleščine izhaja iz šaljivega preobračanja besede, ki pomeni »puščanje bolnih snovi iz krvi v sklepih in okoli njih«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oed.com/view/Entry/80290 |title=gout, n.1. |work=Oxford English Dictionary, Second edition, 1989 |accessdate=18 September 2011}}&lt;/ref&gt;

Protin pa so poznali že v antiki. V preteklosti so ga imenovali »kralja bolezni in bolezen kraljev«&lt;ref name=Lancet2010/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/2003/04/01/cx_cd_0401feat.html |title=The Disease Of Kings - Forbes.com |work=Forbes}}&lt;/ref&gt; ali »bolezen bogatinov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/Rich+Man%27s+Disease |title=Rich Man's Disease – definition of Rich Man's Disease in the Medical dictionary |work= Free Online Medical Dictionary, Thesaurus and Encyclopedia}}&lt;/ref&gt; Prvi dokaz o bolezni je opis artritičnega palca iz Egipta leta 2600 pred našim štetjem. [[Antična Grčija|Grški]] zdravnik [[Hipokrat]] je okoli 400 pred našim štetjem bolezen omenil v svojih »[[Aforizmi]]h«, in pri tem pokazal na odsotnost obolenja pri [[skopljenec|skopljencih]] in ženskah [[menopavza|pred menopavzo]].&lt;ref name=&quot;Pillinger&quot;&gt;{{cite journal | last1=Pillinger | first1=MH | last2=Rosenthal | first2=P | last3=Abeles | first3=AM | title=Hyperuricemia and gout: new insights into pathogenesis and treatment | journal=Bulletin of the NYU Hospital for Joint Diseases | volume=65 | issue=3 | pages=215–221 | year=2007 | url=http://www.nyuhjdbulletin.org/Permalink.aspx?permalinkId=0c3ec9d1-8cc8-49d5-850d-4c5a55cb0669 | pmid=17922673 | access-date=2013-10-29 | archive-date=2008-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081216114246/http://www.nyuhjdbulletin.org/Permalink.aspx?permalinkId=0c3ec9d1-8cc8-49d5-850d-4c5a55cb0669 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.6.vi.html |title=The Internet Classics Archive Aphorisms by Hippocrates |accessdate=27. julij 2010 |work=MIT |archive-date=2010-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100707154253/http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.6.vi.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Aulus Cornelius Celsus]] (30 [[A. D.]]) je opisal povezanost z alkoholom, kasnejši nastop pri ženskah in z boleznijo povezane probleme z ledvicami:
&lt;blockquote&gt;Gost seč, z usedlino, ki je bele barve, pa kaže, da je bolečina in bolezen navezana na sklepe in notranje organe ... Težave s sklepi na rokah in stopalih so zelo pogoste in vztrajne, kot se javljajo pri podagri in cheiragri. Redko prizadenejo skopljence, dečke pred spolnim odnosom z žensko, ali pa ženske ... izjema so ženske, pri katerih je mesečna čišča zavrta ... nekateri bolniki so se bolezni znebili do smrti, ker so se vzdržali vina, medice in [[spolni odnos|spolnih odnosov]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Celsus/4*.html |title=LacusCurtius • Celsus — On Medicine — Book IV |work=University of Chicago}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Leta 1683 je angleški zdravnik [[Thomas Sydenham]] opisal, kako se obolenje javlja v zgodnjih jutranjih urah in kako se raje loteva starejših moških: &lt;blockquote&gt; Bolniki s putiko so na splošno ali starci ali pa moški, katerih življenje v mladosti je končalo v prezgodnji starosti – zaradi razvratnih navad, med katerimi ni bolj pogostejše kot pa kot prezgodnja in pretirana nagnjenost k prevratu in podobnim izčrpujočim strastem. Žrtev gre v posteljo in zaspi, zdrava kot riba. Okoli dveh zjutraj se prebudi s hudo bolečino v velikem palcu; redkeje na peti, v gležnju ali nartu. Bolečina je, kot da bi šlo za izpah, prizadeti deli pa kot da so politi z mrzlo vodo. Sledi mrazenje in [[tresavica]], malo vročine ... Noč mineva v mukah, brez spanca, bolnik ves čas preobrača prizadeti del in išče boljšo lego v postelji; premetavanju ni konca, prav tako kot ne bolečinam v mučenem udu, napad vse skupaj samo še poslabša. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A11102491 |title=BBC – h2g2 – Gout – The Affliction of Kings |work=BBC |date=31. maj 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Nizozemski znanstvenik [[Antonie van Leeuwenhoek]] je kot prvi leta 1679 opisal sliko uratnih kristalov pod mikroskopom.&lt;ref name=&quot;Pillinger&quot;/&gt; Leta 1848 je angleški zdravnik [[Alfred Baring Garrod]] dojel, da je presežek sečne kisline v krvi vzrok za protin.&lt;ref name=&quot;pmid11600751&quot;&gt;{{cite journal | author=Storey GD |title=Alfred Baring Garrod (1819–1907) | url=https://archive.org/details/sim_rheumatology_2001-10_40_10/page/1189 |journal=Rheumatology (Oxford, England) |volume=40 |issue=10 |pages=1189–90 |date=oktober 2001 |pmid=11600751 | doi=10.1093/rheumatology/40.10.1189 }}&lt;/ref&gt;

== Druge živali ==
Ker večina drugih živali encim [[urikaza|urikazo]], ki sečno kislino razgrajuje, lahko proizvaja, protin pri njih nastopa redko.&lt;ref name=Animals01&gt;{{cite journal |author1=Agudelo CA|author2= Wise CM |title=Gout: diagnosis, pathogenesis, and clinical manifestations |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=13 |issue=3 |pages=234–9 |year=2001 |pmid=11333355 |doi= 10.1097/00002281-200105000-00015|url=}}&lt;/ref&gt; Ljudje in drugi [[primati]] te možnosti nimajo, tako da je protin pri njih pogost.&lt;ref name=Egg2007&gt;{{cite journal |author=Eggebeen AT |title=Gout: an update |url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2007-09-15_76_6/page/800 |journal=Am Fam Physician |volume=76 |issue=6 |pages=801–8 |year=2007 |pmid=17910294}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Animals01/&gt; Zanimivo pri tem je, da primerek »[[Tyrannosaurus rex]]a«, znan kot »[[Sue (dinosaver)|Sue]]«, kaže znake protina. &lt;ref name=&quot;Rothschild&quot;&gt;{{cite journal | last1=Rothschild | first1=BM | last2=Tanke|first2= D|last3= Carpenter|first3= K | title=Tyrannosaurs suffered from gout | journal=Nature | volume=387 | issue=6631 | page=357 | year=1997 | doi=10.1038/387357a0 | pmid=9163417 }}&lt;/ref&gt;

== Raziskave ==
Za protin se raziskuje številna nova zdravila, kot so [[anakinra]], [[kanakinumab]] in [[rilonacept]].&lt;ref&gt;{{cite journal |url=http://www.musculoskeletalnetwork.com/gout/content/article/1145622/1533314 |title=New therapeutic options for gout here and on the horizon |journal=Journal of Musculoskeletal Medicine |date=8. marec 2010 |author1=Abeles, A. M. |author2=Pillinger, M. H. |archive-url=https://web.archive.org/web/20100520024113/http://www.musculoskeletalnetwork.com/gout/content/article/1145622/1533314 |archive-date=2010-05-20 |access-date=2013-10-29 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na voljo je [[Rekombinantna DNA|Rekombinantni]] nadomestni encim za [[urikaza|urikazo]] ([[razburikaza]]), njegova uporabnost pa je omejena, saj sproža avtoimunski odziv. V razvoju so različice, ki so manj [[antigeni|antigenske]].&lt;ref name=Egg2007/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|colwidth=30em}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gout}} 
* {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Musculoskeletal_Disorders/Arthritis/Gout/}}

[[Kategorija:Protin|*]]
[[Kategorija:Artritis]]
[[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>luim2c95gm9hg0o2ub7z13a78c84ze3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavači</title>
    <ns>0</ns>
    <id>164448</id>
    <revision>
      <id>6762581</id>
      <parentid>5743674</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:14:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Gobiidae = Glavači (po knjigi Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999); {{Automatic taxobox, dp uvod</comment>
      <origin>6762581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3854" sha1="cgwase3meyxeeflmmtj1q2rkvgxx4nn" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glavači
| fossil_range = {{fossil range|Zgodnji oligocen|recentno}}
| image = Gobius niger (Stefano Guerrieri) 1.jpg
| image_caption = Črni glavač (''[[Gobius niger]]'')
| taxon = Gobiidae
| authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816
| type_species = ''[[Gobius niger]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte [[#Poddružine|besedilo]].
}}

'''Glavači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gobiidae'''''; tudi '''glavoči''', '''glamoči''', '''kapiči''')  so [[družina (biologija)|družina]] [[kostnice|kostnic]] v [[Red (biologija)|redu]] [[Gobiiformes]]. To je ena največjih družin rib, ki obsega več kot 2.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v več kot 200 [[Rod (biologija)|rodovih]].&lt;ref&gt;{{cite book |title = The Biology of Gobies |editor = Patzner, R.A. |editor2 = Van Tassell, J.L. |editor3 = Kovačić, M. |editor4 = Kapoor, B.G. |year = 2011 |publisher = Science Publishers |location = Enfield, NH |page=685 |isbn=978-1-57808-436-4 }}&lt;/ref&gt; Večina glavačev je razmeroma majhnih, običajno merijo manj kot 10 cm v dolžino. Družina vključuje tudi nekatere najmanjše [[Vretenčarji|vretenčarje]] na svetu, kot sta ''[[Trimmatom nanus]]'' in ''[[Pandaka pygmaea]]''. ''Trimmatom nanus'' v odrasli dobi meri manj kot 1 cm, medtem ko je običajna dolžina ''Pandaka pygmaea''9 mm. Nekatere večje vrste glavačev lahko dosežejo več kot 30 cm v dolžino, vendar je to izjemoma. Praviloma so to ribe, ki živijo na morskem dnu. [[Filogenija|Filogenetska]] razmerja glavačev so raziskovali s pomočjo molekularnih podatkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=San Mauro, D. |author3=Schliewen, U. |author4=Van Tassell, J.L. |author5=Kovačić, M. |author6=Zardoya, R. |author7=Rüber, L. |year=2013|title=Molecular phylogenetics of Gobioidei and phylogenetic placement of European gobies|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=69 |issue=3 |pages=619–633 |doi=10.1016/j.ympev.2013.07.017 |pmid=23911892|bibcode=2013MolPE..69..619A |hdl=10261/123985 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=Rüber, L. |year=2012|title=A standardized reanalysis of molecular phylogenetic hypotheses of Gobioidei|journal=Systematics and Biodiversity |volume=10 |issue=3 |pages=375–390 |doi=10.1080/14772000.2012.699477|bibcode=2012SyBio..10..375A }}&lt;/ref&gt;

==Opis==
Ime je ta družina dobila po značolno velikih [[glava]]h, v njej pa je več kot 20 različnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] v petih [[poddružina]]h.

Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s [[sluz]]avo [[koža|kožo]]. Po [[hrbet|hrbtu]] so večinoma rjavi, temnosivi ali črnikasti in imajo [[kamuflaža|kamuflažne]] [[vzorec|vzorce]]. Po [[trebuh]]u so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen [[prisesek]], s katerim se oprijemajo [[skala|skal]]. Repne plavuti so zaobljene, te ribe pa nikoli ne presežejo dolžine 20 [[centimeter|centimetrov]].

==Habitat in razširjenost==
Glamoči so pogoste ribe obalnega pasu in nikoli ne zaidejo v večje globine. Pogosti so v toplejših morjih, tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami. Gospodarsko niso pomembne ribe, čeprav jih lovijo vse leto s [[parangal]]i, [[vrša]]mi in na [[trnek]]. V ribarnicah se te ribe redko znajdejo, saj spadajo med tretjerazredne vrste, njihovo belo in mehko [[meso]] pa pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. 

==Sklici==
{{Reflist|40em}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Gobiidae}}

{{Taxonbar|from=Q4468}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]</text>
      <sha1>cgwase3meyxeeflmmtj1q2rkvgxx4nn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762582</id>
      <parentid>6762581</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:24:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+Poddružine</comment>
      <origin>6762582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6669" sha1="kirr2ur0zn8ylnj7okmt81nfmkn321q" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glavači
| fossil_range = {{fossil range|Zgodnji oligocen|recentno}}
| image = Gobius niger (Stefano Guerrieri) 1.jpg
| image_caption = Črni glavač (''[[Gobius niger]]'')
| taxon = Gobiidae
| authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816
| type_species = ''[[Gobius niger]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte [[#Poddružine|besedilo]].
}}

'''Glavači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gobiidae'''; tudi '''glavoči''', '''glamoči''', '''kapiči''')  so [[družina (biologija)|družina]] [[kostnice|kostnic]] v [[Red (biologija)|redu]] [[Gobiiformes]]. To je ena največjih družin rib, ki obsega več kot 2.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v več kot 200 [[Rod (biologija)|rodovih]].&lt;ref&gt;{{cite book |title = The Biology of Gobies |editor = Patzner, R.A. |editor2 = Van Tassell, J.L. |editor3 = Kovačić, M. |editor4 = Kapoor, B.G. |year = 2011 |publisher = Science Publishers |location = Enfield, NH |page=685 |isbn=978-1-57808-436-4 }}&lt;/ref&gt; Večina glavačev je razmeroma majhnih, običajno merijo manj kot 10 cm v dolžino. Družina vključuje tudi nekatere najmanjše [[Vretenčarji|vretenčarje]] na svetu, kot sta ''[[Trimmatom nanus]]'' in ''[[Pandaka pygmaea]]''. ''Trimmatom nanus'' v odrasli dobi meri manj kot 1 cm, medtem ko je običajna dolžina ''Pandaka pygmaea''9 mm. Nekatere večje vrste glavačev lahko dosežejo več kot 30 cm v dolžino, vendar je to izjemoma. Praviloma so to ribe, ki živijo na morskem dnu. [[Filogenija|Filogenetska]] razmerja glavačev so raziskovali s pomočjo molekularnih podatkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=San Mauro, D. |author3=Schliewen, U. |author4=Van Tassell, J.L. |author5=Kovačić, M. |author6=Zardoya, R. |author7=Rüber, L. |year=2013|title=Molecular phylogenetics of Gobioidei and phylogenetic placement of European gobies|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=69 |issue=3 |pages=619–633 |doi=10.1016/j.ympev.2013.07.017 |pmid=23911892|bibcode=2013MolPE..69..619A |hdl=10261/123985 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=Rüber, L. |year=2012|title=A standardized reanalysis of molecular phylogenetic hypotheses of Gobioidei|journal=Systematics and Biodiversity |volume=10 |issue=3 |pages=375–390 |doi=10.1080/14772000.2012.699477|bibcode=2012SyBio..10..375A }}&lt;/ref&gt;

==Opis==
Ime je ta družina dobila po značolno velikih [[glava]]h, v njej pa je več kot 20 različnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] v petih [[poddružina]]h.

Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s [[sluz]]avo [[koža|kožo]]. Po [[hrbet|hrbtu]] so večinoma rjavi, temnosivi ali črnikasti in imajo [[kamuflaža|kamuflažne]] [[vzorec|vzorce]]. Po [[trebuh]]u so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen [[prisesek]], s katerim se oprijemajo [[skala|skal]]. Repne plavuti so zaobljene, te ribe pa nikoli ne presežejo dolžine 20 [[centimeter|centimetrov]].

==Habitat in razširjenost==
Glamoči so pogoste ribe obalnega pasu in nikoli ne zaidejo v večje globine. Pogosti so v toplejših morjih, tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami. Gospodarsko niso pomembne ribe, čeprav jih lovijo vse leto s [[parangal]]i, [[vrša]]mi in na [[trnek]]. V ribarnicah se te ribe redko znajdejo, saj spadajo med tretjerazredne vrste, njihovo belo in mehko [[meso]] pa pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. 

==Poddružine==
Družina Gobiidae je bila v 5. izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'' temeljito prenovljena.&lt;ref name = Nelson5/&gt; Pred to revizijo je družino sestavljalo šest poddružin: [[Gobiinae]], [[Benthophilinae]], [[Amblyopinae]], [[Gobionellinae]], [[Oxudercinae]] in [[Sicydiinae]]. Revizija je ohranila le prvi dve poddružini, medtem ko so preostale štiri prestavili v samostojno družino [[Oxudercidae]]. Poleg tega so v družino Gobiidae dodali vrste, ki so prej pripadale družinam [[Kraemeriidae]], [[Microdesmidae]], [[Ptereleotridae]] in [[Schindleriidae]], čeprav za njih niso opredelili novih poddružin.&lt;ref name = Nelson5&gt;{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |page=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-08-11 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}&lt;/ref&gt;

===Benthophilinae===
{{Main|Benthophilinae}}
Pripadniki poddružine Benthophilinae so endemični za ponto-kaspijske regije (vključno z [[Marmarsko morje|Marmarskim]], [[Črno morje|Črnim]], [[Azovsko morje|Azovskim]], [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim]] in [[Aralsko jezero|Aralskim morjem]]).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Simonović | first1 = P.D. | last2 = Nikolić | first2 = V.P. | last3 = Skóra | first3 = K.E. | year = 1996 | title = Vertebral number in Ponto-Caspian gobies: phylogenetic relevance | journal = J. Fish Biol. | volume = 49 | issue = 5| pages = 1027–1029 | doi=10.1111/j.1095-8649.1996.tb00098.x| bibcode = 1996JFBio..49.1027S }}&lt;/ref&gt; Za predstavnike te poddružine so značilne zrastle trebušne plavuti ter daljši hrbtni in podrepni plavuti.&lt;ref&gt;Miller P.J. (1986) Gobiidae. In: Whitehead P.J.P., Bauchot M.-L., Hureau J.-C., Nielsen J., Tortonese E. (eds.) Fishes of the North-eastern Atlantic and the Mediterranean, Vol. 3. UNESCO, Paris.&lt;/ref&gt; Od sorodne poddružine Gobiinae se ločijo po tem, da odrasle ribe nimajo [[Plavalni mehur|plavalnega mehurja]], najvišje plavutnice [[Plavut|prsnih plavuti]] pa se nahajajo znotraj plavutne membrane.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Pinchuk | first1 = V.I. | year = 1991 | title = K voprosu o grupirovkakh vidov v predelakh roda ''Neogobius'' (Perciformes) | journal = Voprosy Ikhtiologii | volume = 31 | pages = 380–393 | title-link = Neogobius }}&lt;/ref&gt; Sem spadajo vrste iz rodov ''[[Benthophilus]]'', ''[[Neogobius fluviatilis]]'' in ''[[Ponticola kessleri]]''.

===Gobiinae===
{{Main|Gobiinae}}
Pripadniki poddružine Gobiinae so znani kot [[pravi glavoči]]. To je najbolj razširjena in najbolj raznolika poddružina med nekdanjimi članicami družine Gobiidae, saj zajema približno 2.000 vrst in 150 rodov.

==Sklici==
{{Reflist|40em}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Gobiidae}}

{{Taxonbar|from=Q4468}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]</text>
      <sha1>kirr2ur0zn8ylnj7okmt81nfmkn321q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762583</id>
      <parentid>6762582</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:25:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Glavoči]] na [[Glavači]] prek preusmeritve: Gobiidae = Glavači (po knjigi Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999)</comment>
      <origin>6762582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6669" sha1="kirr2ur0zn8ylnj7okmt81nfmkn321q" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glavači
| fossil_range = {{fossil range|Zgodnji oligocen|recentno}}
| image = Gobius niger (Stefano Guerrieri) 1.jpg
| image_caption = Črni glavač (''[[Gobius niger]]'')
| taxon = Gobiidae
| authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816
| type_species = ''[[Gobius niger]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte [[#Poddružine|besedilo]].
}}

'''Glavači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gobiidae'''; tudi '''glavoči''', '''glamoči''', '''kapiči''')  so [[družina (biologija)|družina]] [[kostnice|kostnic]] v [[Red (biologija)|redu]] [[Gobiiformes]]. To je ena največjih družin rib, ki obsega več kot 2.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v več kot 200 [[Rod (biologija)|rodovih]].&lt;ref&gt;{{cite book |title = The Biology of Gobies |editor = Patzner, R.A. |editor2 = Van Tassell, J.L. |editor3 = Kovačić, M. |editor4 = Kapoor, B.G. |year = 2011 |publisher = Science Publishers |location = Enfield, NH |page=685 |isbn=978-1-57808-436-4 }}&lt;/ref&gt; Večina glavačev je razmeroma majhnih, običajno merijo manj kot 10 cm v dolžino. Družina vključuje tudi nekatere najmanjše [[Vretenčarji|vretenčarje]] na svetu, kot sta ''[[Trimmatom nanus]]'' in ''[[Pandaka pygmaea]]''. ''Trimmatom nanus'' v odrasli dobi meri manj kot 1 cm, medtem ko je običajna dolžina ''Pandaka pygmaea''9 mm. Nekatere večje vrste glavačev lahko dosežejo več kot 30 cm v dolžino, vendar je to izjemoma. Praviloma so to ribe, ki živijo na morskem dnu. [[Filogenija|Filogenetska]] razmerja glavačev so raziskovali s pomočjo molekularnih podatkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=San Mauro, D. |author3=Schliewen, U. |author4=Van Tassell, J.L. |author5=Kovačić, M. |author6=Zardoya, R. |author7=Rüber, L. |year=2013|title=Molecular phylogenetics of Gobioidei and phylogenetic placement of European gobies|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=69 |issue=3 |pages=619–633 |doi=10.1016/j.ympev.2013.07.017 |pmid=23911892|bibcode=2013MolPE..69..619A |hdl=10261/123985 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=Rüber, L. |year=2012|title=A standardized reanalysis of molecular phylogenetic hypotheses of Gobioidei|journal=Systematics and Biodiversity |volume=10 |issue=3 |pages=375–390 |doi=10.1080/14772000.2012.699477|bibcode=2012SyBio..10..375A }}&lt;/ref&gt;

==Opis==
Ime je ta družina dobila po značolno velikih [[glava]]h, v njej pa je več kot 20 različnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] v petih [[poddružina]]h.

Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s [[sluz]]avo [[koža|kožo]]. Po [[hrbet|hrbtu]] so večinoma rjavi, temnosivi ali črnikasti in imajo [[kamuflaža|kamuflažne]] [[vzorec|vzorce]]. Po [[trebuh]]u so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen [[prisesek]], s katerim se oprijemajo [[skala|skal]]. Repne plavuti so zaobljene, te ribe pa nikoli ne presežejo dolžine 20 [[centimeter|centimetrov]].

==Habitat in razširjenost==
Glamoči so pogoste ribe obalnega pasu in nikoli ne zaidejo v večje globine. Pogosti so v toplejših morjih, tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami. Gospodarsko niso pomembne ribe, čeprav jih lovijo vse leto s [[parangal]]i, [[vrša]]mi in na [[trnek]]. V ribarnicah se te ribe redko znajdejo, saj spadajo med tretjerazredne vrste, njihovo belo in mehko [[meso]] pa pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. 

==Poddružine==
Družina Gobiidae je bila v 5. izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'' temeljito prenovljena.&lt;ref name = Nelson5/&gt; Pred to revizijo je družino sestavljalo šest poddružin: [[Gobiinae]], [[Benthophilinae]], [[Amblyopinae]], [[Gobionellinae]], [[Oxudercinae]] in [[Sicydiinae]]. Revizija je ohranila le prvi dve poddružini, medtem ko so preostale štiri prestavili v samostojno družino [[Oxudercidae]]. Poleg tega so v družino Gobiidae dodali vrste, ki so prej pripadale družinam [[Kraemeriidae]], [[Microdesmidae]], [[Ptereleotridae]] in [[Schindleriidae]], čeprav za njih niso opredelili novih poddružin.&lt;ref name = Nelson5&gt;{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |page=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-08-11 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}&lt;/ref&gt;

===Benthophilinae===
{{Main|Benthophilinae}}
Pripadniki poddružine Benthophilinae so endemični za ponto-kaspijske regije (vključno z [[Marmarsko morje|Marmarskim]], [[Črno morje|Črnim]], [[Azovsko morje|Azovskim]], [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim]] in [[Aralsko jezero|Aralskim morjem]]).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Simonović | first1 = P.D. | last2 = Nikolić | first2 = V.P. | last3 = Skóra | first3 = K.E. | year = 1996 | title = Vertebral number in Ponto-Caspian gobies: phylogenetic relevance | journal = J. Fish Biol. | volume = 49 | issue = 5| pages = 1027–1029 | doi=10.1111/j.1095-8649.1996.tb00098.x| bibcode = 1996JFBio..49.1027S }}&lt;/ref&gt; Za predstavnike te poddružine so značilne zrastle trebušne plavuti ter daljši hrbtni in podrepni plavuti.&lt;ref&gt;Miller P.J. (1986) Gobiidae. In: Whitehead P.J.P., Bauchot M.-L., Hureau J.-C., Nielsen J., Tortonese E. (eds.) Fishes of the North-eastern Atlantic and the Mediterranean, Vol. 3. UNESCO, Paris.&lt;/ref&gt; Od sorodne poddružine Gobiinae se ločijo po tem, da odrasle ribe nimajo [[Plavalni mehur|plavalnega mehurja]], najvišje plavutnice [[Plavut|prsnih plavuti]] pa se nahajajo znotraj plavutne membrane.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Pinchuk | first1 = V.I. | year = 1991 | title = K voprosu o grupirovkakh vidov v predelakh roda ''Neogobius'' (Perciformes) | journal = Voprosy Ikhtiologii | volume = 31 | pages = 380–393 | title-link = Neogobius }}&lt;/ref&gt; Sem spadajo vrste iz rodov ''[[Benthophilus]]'', ''[[Neogobius fluviatilis]]'' in ''[[Ponticola kessleri]]''.

===Gobiinae===
{{Main|Gobiinae}}
Pripadniki poddružine Gobiinae so znani kot [[pravi glavoči]]. To je najbolj razširjena in najbolj raznolika poddružina med nekdanjimi članicami družine Gobiidae, saj zajema približno 2.000 vrst in 150 rodov.

==Sklici==
{{Reflist|40em}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Gobiidae}}

{{Taxonbar|from=Q4468}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]</text>
      <sha1>kirr2ur0zn8ylnj7okmt81nfmkn321q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762590</id>
      <parentid>6762583</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:32:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]; +[[Kategorija:Glavači]]; +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6779" sha1="c98o8v5vln1316tl5aoz5j4sisnx4ao" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glavači
| fossil_range = {{fossil range|Zgodnji oligocen|recentno}}
| image = Gobius niger (Stefano Guerrieri) 1.jpg
| image_caption = Črni glavač (''[[Gobius niger]]'')
| taxon = Gobiidae
| authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816
| type_species = ''[[Gobius niger]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte [[#Poddružine|besedilo]].
}}

'''Glavači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gobiidae'''; tudi '''glavoči''', '''glamoči''', '''kapiči''')  so [[družina (biologija)|družina]] [[kostnice|kostnic]] v [[Red (biologija)|redu]] [[Gobiiformes]]. To je ena največjih družin rib, ki obsega več kot 2.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v več kot 200 [[Rod (biologija)|rodovih]].&lt;ref&gt;{{cite book |title = The Biology of Gobies |editor = Patzner, R.A. |editor2 = Van Tassell, J.L. |editor3 = Kovačić, M. |editor4 = Kapoor, B.G. |year = 2011 |publisher = Science Publishers |location = Enfield, NH |page=685 |isbn=978-1-57808-436-4 }}&lt;/ref&gt; Večina glavačev je razmeroma majhnih, običajno merijo manj kot 10 cm v dolžino. Družina vključuje tudi nekatere najmanjše [[Vretenčarji|vretenčarje]] na svetu, kot sta ''[[Trimmatom nanus]]'' in ''[[Pandaka pygmaea]]''. ''Trimmatom nanus'' v odrasli dobi meri manj kot 1 cm, medtem ko je običajna dolžina ''Pandaka pygmaea''9 mm. Nekatere večje vrste glavačev lahko dosežejo več kot 30 cm v dolžino, vendar je to izjemoma. Praviloma so to ribe, ki živijo na morskem dnu. [[Filogenija|Filogenetska]] razmerja glavačev so raziskovali s pomočjo molekularnih podatkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=San Mauro, D. |author3=Schliewen, U. |author4=Van Tassell, J.L. |author5=Kovačić, M. |author6=Zardoya, R. |author7=Rüber, L. |year=2013|title=Molecular phylogenetics of Gobioidei and phylogenetic placement of European gobies|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=69 |issue=3 |pages=619–633 |doi=10.1016/j.ympev.2013.07.017 |pmid=23911892|bibcode=2013MolPE..69..619A |hdl=10261/123985 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=Rüber, L. |year=2012|title=A standardized reanalysis of molecular phylogenetic hypotheses of Gobioidei|journal=Systematics and Biodiversity |volume=10 |issue=3 |pages=375–390 |doi=10.1080/14772000.2012.699477|bibcode=2012SyBio..10..375A }}&lt;/ref&gt;

==Opis==
Ime je ta družina dobila po značolno velikih [[glava]]h, v njej pa je več kot 20 različnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] v petih [[poddružina]]h.

Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s [[sluz]]avo [[koža|kožo]]. Po [[hrbet|hrbtu]] so večinoma rjavi, temnosivi ali črnikasti in imajo [[kamuflaža|kamuflažne]] [[vzorec|vzorce]]. Po [[trebuh]]u so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen [[prisesek]], s katerim se oprijemajo [[skala|skal]]. Repne plavuti so zaobljene, te ribe pa nikoli ne presežejo dolžine 20 [[centimeter|centimetrov]].

==Habitat in razširjenost==
Glamoči so pogoste ribe obalnega pasu in nikoli ne zaidejo v večje globine. Pogosti so v toplejših morjih, tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami. Gospodarsko niso pomembne ribe, čeprav jih lovijo vse leto s [[parangal]]i, [[vrša]]mi in na [[trnek]]. V ribarnicah se te ribe redko znajdejo, saj spadajo med tretjerazredne vrste, njihovo belo in mehko [[meso]] pa pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. 

==Poddružine==
Družina Gobiidae je bila v 5. izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'' temeljito prenovljena.&lt;ref name = Nelson5/&gt; Pred to revizijo je družino sestavljalo šest poddružin: [[Gobiinae]], [[Benthophilinae]], [[Amblyopinae]], [[Gobionellinae]], [[Oxudercinae]] in [[Sicydiinae]]. Revizija je ohranila le prvi dve poddružini, medtem ko so preostale štiri prestavili v samostojno družino [[Oxudercidae]]. Poleg tega so v družino Gobiidae dodali vrste, ki so prej pripadale družinam [[Kraemeriidae]], [[Microdesmidae]], [[Ptereleotridae]] in [[Schindleriidae]], čeprav za njih niso opredelili novih poddružin.&lt;ref name = Nelson5&gt;{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |page=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-08-11 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}&lt;/ref&gt;

===Benthophilinae===
{{Main|Benthophilinae}}
Pripadniki poddružine Benthophilinae so endemični za ponto-kaspijske regije (vključno z [[Marmarsko morje|Marmarskim]], [[Črno morje|Črnim]], [[Azovsko morje|Azovskim]], [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim]] in [[Aralsko jezero|Aralskim morjem]]).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Simonović | first1 = P.D. | last2 = Nikolić | first2 = V.P. | last3 = Skóra | first3 = K.E. | year = 1996 | title = Vertebral number in Ponto-Caspian gobies: phylogenetic relevance | journal = J. Fish Biol. | volume = 49 | issue = 5| pages = 1027–1029 | doi=10.1111/j.1095-8649.1996.tb00098.x| bibcode = 1996JFBio..49.1027S }}&lt;/ref&gt; Za predstavnike te poddružine so značilne zrastle trebušne plavuti ter daljši hrbtni in podrepni plavuti.&lt;ref&gt;Miller P.J. (1986) Gobiidae. In: Whitehead P.J.P., Bauchot M.-L., Hureau J.-C., Nielsen J., Tortonese E. (eds.) Fishes of the North-eastern Atlantic and the Mediterranean, Vol. 3. UNESCO, Paris.&lt;/ref&gt; Od sorodne poddružine Gobiinae se ločijo po tem, da odrasle ribe nimajo [[Plavalni mehur|plavalnega mehurja]], najvišje plavutnice [[Plavut|prsnih plavuti]] pa se nahajajo znotraj plavutne membrane.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Pinchuk | first1 = V.I. | year = 1991 | title = K voprosu o grupirovkakh vidov v predelakh roda ''Neogobius'' (Perciformes) | journal = Voprosy Ikhtiologii | volume = 31 | pages = 380–393 | title-link = Neogobius }}&lt;/ref&gt; Sem spadajo vrste iz rodov ''[[Benthophilus]]'', ''[[Neogobius fluviatilis]]'' in ''[[Ponticola kessleri]]''.

===Gobiinae===
{{Main|Gobiinae}}
Pripadniki poddružine Gobiinae so znani kot [[pravi glavoči]]. To je najbolj razširjena in najbolj raznolika poddružina med nekdanjimi članicami družine Gobiidae, saj zajema približno 2.000 vrst in 150 rodov.

==Sklici==
{{Reflist|40em}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Gobiidae}}

{{Taxonbar|from=Q4468}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]
[[Kategorija:Glavači| *]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]</text>
      <sha1>c98o8v5vln1316tl5aoz5j4sisnx4ao</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762591</id>
      <parentid>6762590</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:32:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gobiiformes]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6806" sha1="j57jpx54h3vqy97ki4jwytpz44hsmg3" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glavači
| fossil_range = {{fossil range|Zgodnji oligocen|recentno}}
| image = Gobius niger (Stefano Guerrieri) 1.jpg
| image_caption = Črni glavač (''[[Gobius niger]]'')
| taxon = Gobiidae
| authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1816
| type_species = ''[[Gobius niger]]''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte [[#Poddružine|besedilo]].
}}

'''Glavači''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Gobiidae'''; tudi '''glavoči''', '''glamoči''', '''kapiči''')  so [[družina (biologija)|družina]] [[kostnice|kostnic]] v [[Red (biologija)|redu]] [[Gobiiformes]]. To je ena največjih družin rib, ki obsega več kot 2.000 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v več kot 200 [[Rod (biologija)|rodovih]].&lt;ref&gt;{{cite book |title = The Biology of Gobies |editor = Patzner, R.A. |editor2 = Van Tassell, J.L. |editor3 = Kovačić, M. |editor4 = Kapoor, B.G. |year = 2011 |publisher = Science Publishers |location = Enfield, NH |page=685 |isbn=978-1-57808-436-4 }}&lt;/ref&gt; Večina glavačev je razmeroma majhnih, običajno merijo manj kot 10 cm v dolžino. Družina vključuje tudi nekatere najmanjše [[Vretenčarji|vretenčarje]] na svetu, kot sta ''[[Trimmatom nanus]]'' in ''[[Pandaka pygmaea]]''. ''Trimmatom nanus'' v odrasli dobi meri manj kot 1 cm, medtem ko je običajna dolžina ''Pandaka pygmaea''9 mm. Nekatere večje vrste glavačev lahko dosežejo več kot 30 cm v dolžino, vendar je to izjemoma. Praviloma so to ribe, ki živijo na morskem dnu. [[Filogenija|Filogenetska]] razmerja glavačev so raziskovali s pomočjo molekularnih podatkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=San Mauro, D. |author3=Schliewen, U. |author4=Van Tassell, J.L. |author5=Kovačić, M. |author6=Zardoya, R. |author7=Rüber, L. |year=2013|title=Molecular phylogenetics of Gobioidei and phylogenetic placement of European gobies|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=69 |issue=3 |pages=619–633 |doi=10.1016/j.ympev.2013.07.017 |pmid=23911892|bibcode=2013MolPE..69..619A |hdl=10261/123985 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Agorreta, A. |author2=Rüber, L. |year=2012|title=A standardized reanalysis of molecular phylogenetic hypotheses of Gobioidei|journal=Systematics and Biodiversity |volume=10 |issue=3 |pages=375–390 |doi=10.1080/14772000.2012.699477|bibcode=2012SyBio..10..375A }}&lt;/ref&gt;

==Opis==
Ime je ta družina dobila po značolno velikih [[glava]]h, v njej pa je več kot 20 različnih [[Vrsta (biologija)|vrst]] v petih [[poddružina]]h.

Druga značilnost rib v tej družini so vretenasta telesa, pokrita s [[sluz]]avo [[koža|kožo]]. Po [[hrbet|hrbtu]] so večinoma rjavi, temnosivi ali črnikasti in imajo [[kamuflaža|kamuflažne]] [[vzorec|vzorce]]. Po [[trebuh]]u so te ribe svetlejše in imajo parne trebušne plavuti, ki so združene in pri nekaterih vrstah tvorijo nekakšen [[prisesek]], s katerim se oprijemajo [[skala|skal]]. Repne plavuti so zaobljene, te ribe pa nikoli ne presežejo dolžine 20 [[centimeter|centimetrov]].

==Habitat in razširjenost==
Glamoči so pogoste ribe obalnega pasu in nikoli ne zaidejo v večje globine. Pogosti so v toplejših morjih, tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živijo na skalnih tleh, kjer se prehranjujejo z drobnimi morskimi živalicami. Gospodarsko niso pomembne ribe, čeprav jih lovijo vse leto s [[parangal]]i, [[vrša]]mi in na [[trnek]]. V ribarnicah se te ribe redko znajdejo, saj spadajo med tretjerazredne vrste, njihovo belo in mehko [[meso]] pa pri [[kuhanje|kuhanju]] rado razpade. 

==Poddružine==
Družina Gobiidae je bila v 5. izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'' temeljito prenovljena.&lt;ref name = Nelson5/&gt; Pred to revizijo je družino sestavljalo šest poddružin: [[Gobiinae]], [[Benthophilinae]], [[Amblyopinae]], [[Gobionellinae]], [[Oxudercinae]] in [[Sicydiinae]]. Revizija je ohranila le prvi dve poddružini, medtem ko so preostale štiri prestavili v samostojno družino [[Oxudercidae]]. Poleg tega so v družino Gobiidae dodali vrste, ki so prej pripadale družinam [[Kraemeriidae]], [[Microdesmidae]], [[Ptereleotridae]] in [[Schindleriidae]], čeprav za njih niso opredelili novih poddružin.&lt;ref name = Nelson5&gt;{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |page=752 |publisher=Wiley |isbn=978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |access-date=2018-08-11 |archive-date=2019-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190408194051/https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}&lt;/ref&gt;

===Benthophilinae===
{{Main|Benthophilinae}}
Pripadniki poddružine Benthophilinae so endemični za ponto-kaspijske regije (vključno z [[Marmarsko morje|Marmarskim]], [[Črno morje|Črnim]], [[Azovsko morje|Azovskim]], [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim]] in [[Aralsko jezero|Aralskim morjem]]).&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Simonović | first1 = P.D. | last2 = Nikolić | first2 = V.P. | last3 = Skóra | first3 = K.E. | year = 1996 | title = Vertebral number in Ponto-Caspian gobies: phylogenetic relevance | journal = J. Fish Biol. | volume = 49 | issue = 5| pages = 1027–1029 | doi=10.1111/j.1095-8649.1996.tb00098.x| bibcode = 1996JFBio..49.1027S }}&lt;/ref&gt; Za predstavnike te poddružine so značilne zrastle trebušne plavuti ter daljši hrbtni in podrepni plavuti.&lt;ref&gt;Miller P.J. (1986) Gobiidae. In: Whitehead P.J.P., Bauchot M.-L., Hureau J.-C., Nielsen J., Tortonese E. (eds.) Fishes of the North-eastern Atlantic and the Mediterranean, Vol. 3. UNESCO, Paris.&lt;/ref&gt; Od sorodne poddružine Gobiinae se ločijo po tem, da odrasle ribe nimajo [[Plavalni mehur|plavalnega mehurja]], najvišje plavutnice [[Plavut|prsnih plavuti]] pa se nahajajo znotraj plavutne membrane.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Pinchuk | first1 = V.I. | year = 1991 | title = K voprosu o grupirovkakh vidov v predelakh roda ''Neogobius'' (Perciformes) | journal = Voprosy Ikhtiologii | volume = 31 | pages = 380–393 | title-link = Neogobius }}&lt;/ref&gt; Sem spadajo vrste iz rodov ''[[Benthophilus]]'', ''[[Neogobius fluviatilis]]'' in ''[[Ponticola kessleri]]''.

===Gobiinae===
{{Main|Gobiinae}}
Pripadniki poddružine Gobiinae so znani kot [[pravi glavoči]]. To je najbolj razširjena in najbolj raznolika poddružina med nekdanjimi članicami družine Gobiidae, saj zajema približno 2.000 vrst in 150 rodov.

==Sklici==
{{Reflist|40em}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Gobiidae}}

{{Taxonbar|from=Q4468}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]
[[Kategorija:Glavači| *]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]
[[Kategorija:Gobiiformes]]</text>
      <sha1>j57jpx54h3vqy97ki4jwytpz44hsmg3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glamoči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>164449</id>
    <redirect title="Glavači" />
    <revision>
      <id>6762585</id>
      <parentid>1154029</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Glavači</comment>
      <origin>6762585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22" sha1="akcy3vtr7j5fq2t9mz2gevkr7v4kd5v" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Glavači]]</text>
      <sha1>akcy3vtr7j5fq2t9mz2gevkr7v4kd5v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gobiidae</title>
    <ns>0</ns>
    <id>164450</id>
    <redirect title="Glavači" />
    <revision>
      <id>6762587</id>
      <parentid>1154032</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:27:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Glavoči]] na stran [[Glavači]]</comment>
      <origin>6762587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54" sha1="l8krdexiuh4e4pqejy5tqk3lqm27tyz" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Glavači]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>l8krdexiuh4e4pqejy5tqk3lqm27tyz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Auguste Dubail</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169246</id>
    <revision>
      <id>6762518</id>
      <parentid>6110249</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:14:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1186" sha1="eyuthlsqn1cqyy23g1lnhgk03u10nqh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Auguste Yvon Edmond Dubail
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|France}} [[Francija]]
|serviceyears=1870–1916
|rank=[[General]]
|commands=[[1. armada (Francija)|1. armada]]&lt;br/&gt;[[Armadna skupina Vzhod (Francija)|Armadna skupina Vzhod]]
|battles=[[Francosko-pruska vojna]]&lt;br/&gt;[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Auguste Yvon Edmond Dubail''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. april]] [[1851]], † [[7. januar]] [[1934]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{Kategorija v Zbirki|Augustin Dubail}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dubail, Auguste}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Komandanti École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>eyuthlsqn1cqyy23g1lnhgk03u10nqh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762519</id>
      <parentid>6762518</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:25:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 15 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1884" sha1="90pphgq8qs5fb90erv7oldynq7hgija" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Auguste Yvon Edmond Dubail
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|France}} [[Francija]]
|serviceyears=1870–1916
|rank=[[General]]
|commands=[[1. armada (Francija)|1. armada]]&lt;br/&gt;[[Armadna skupina Vzhod (Francija)|Armadna skupina Vzhod]]
|battles=[[Francosko-pruska vojna]]&lt;br/&gt;[[Prva svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Auguste Yvon Edmond Dubail''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[15. april]] [[1851]], † [[7. januar]] [[1934]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{Kategorija v Zbirki|Augustin Dubail}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dubail, Auguste}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Komandanti École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]
[[Kategorija:Nosilci reda meča]]
[[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega zaklada]]
[[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]]
[[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]]
[[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]]
[[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Stanislava]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Rusija)]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla]]</text>
      <sha1>90pphgq8qs5fb90erv7oldynq7hgija</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre Ducasse (general)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>169248</id>
    <revision>
      <id>6762523</id>
      <parentid>5934500</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:42:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6762523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="638" sha1="dxdaaf5td511s33kbppni2dryxg2muw" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Pierre Ducasse}}

{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre Ducasse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre Ducasse''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[16. november]] [[1813]], † [[14. marec]] [[1893]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ducasse, Pierre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>dxdaaf5td511s33kbppni2dryxg2muw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Perpetuum Jazzile</title>
    <ns>0</ns>
    <id>171679</id>
    <revision>
      <id>6762900</id>
      <parentid>6560553</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4191" sha1="pld89p8x9c7tqy3wrpon3tw9c5nr8lk" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Perpetuum Jazzile
| Img                 = &lt;!-- WD --&gt;
| Img_capt            = 
| Img_size            = (samo za slike pod 220 piksli)
| Background          = group_or_band
| Alias               = prvotno ime Gaudeamus
| Origin              = [[Ljubljana]]
| Genre               = [[pop glasba|pop]], [[funk]], [[jazz]], [[bossa nova]], [[gospel]]
| Years_active        = od 1983
| Label               = [[Dallas records|Dallas]], samozaložba
| Associated_acts     = [[Alenka Godec]]&lt;ref&gt;Perpetuumjazzile.si - Prijatelji&lt;/ref&gt;
| URL                 = &lt;!-- WD --&gt;
| Current_members     = Kristjan Virtič, Aleksandra Lamut, Urša Čehovin, Melanija Markovič, Rok Kelvišar, Samo Vovk, Luka Černe, Aleš Majerič, [[Tomaž Kozlevčar]], Mojca Cedilnik, Matjaž Rambaher, Urša Cigler, Jan Trost, Andreja Frelih, Barbara Pihler, Metka Luznar, [[Sašo Vrabič]], Liza Pucihar, Ana Komlanc, Boštjan Usenik, Mateja Resnik, Tomaž Rojko, Vanja Budna Evačič, Katja Strle, Sandra Feketija, Karin Možina, Petra Golob, Ana Turšič, Špela Žerjal, Maruša Dodič, Barbara Čokl, Katarina Dolenc, Jana Gamser, Nino Kozlevčar, Simon Virtič, Neta Zalar, Miha Rojko, Anja Košir, Vesna Hajnšek, Dominik Štrucelj, Anže Orehek, Anja Koren, Matjaž Filipčič, Irena Kordež, Tomaž Cör, Ana Marčun, Marta Kosturska, Mojca Skaza Novak, Vanja Dizdarević, Nataša Jovanović&lt;ref name = &quot;http://www.perpetuumjazzile.si/#&quot;&gt;Perpetuumjazzile.si - Kdo smo&lt;/ref&gt;
| Past_members        = 
}}

'''Perpetuum Jazzile''' je slovenski [[Pevski zbor|zbor]] [[a capella]], ki izvaja pop in jazz.

Zbor je pod imenom Komorni zbor Gaudeamus ustanovil [[Marko Tiran]] leta 1983 in z njim v slovenski (jugoslovanski) zborovski prostor vpeljal nekaj novega in do takrat za tedanje čase nekaj precej neobičajnega - zabavno in jazzovsko glasbo. Zbor, ki je poleg zabavne glasbe zelo uspešno gojil tudi umetno in narodno, je v našem okolju  pionirsko izvajal aranžmaje tujih avtorjev (Gene Puerling, Ward Swingle, ki je zbor tudi obiskal in delal z njim, Kirby Shaw, etc.), v osemdesetih in devetdesetih letih pa se je uveljavil zlasti s priredbami umetniškega vodje Marka Tirana, ki jih pred njim v Sloveniji za zbor praktično ni pisal nihče drug, in sicer Ko boš prišla na Bled, The Man I love, Les Feuilles Mortes (Autumn Leaves), The Summertime, The Night in Tunisia, Mas Que Nada, The Girl from Ipanema, Amor em Paz, Corcovado, Like a Lover, jazzovski Venček pivskih (slovenske narodne), Jedno popodne, .... in še mnoge druge iz zakladnice slovenske in svetovne glasbene literature. Zbor se je leta 1999  preimenoval v Perpetuum Jazzile. Marko Tiran je leta 2000 zbor zapustil. 

Do januarja 2011 je vodstvo prevzel [[Tomaž Kozlevčar]], ki ga je nasledil [[Peder Karlsson]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/peder-karlsson-novi-vodja-zbora-perpetuum-jazzile/251580 | title=Peder Karlsson, novi vodja zbora Perpetuum Jazzile | accessdate=2011-02-22 | publisher=RTVSLO}}&lt;/ref&gt;

Za priredbo pesmi ''Africa'' je prejel [[viktor (nagrada)|viktorja]] za posebne dosežke.

== Diskografija ==
[[File:Perpetuum Jazzile - Vokal Xtravaganzza 2015 - 13.jpg|thumb|left|Vokal Xtravaganzza 2015]]
* ''Ko boš prišla na Bled'' (1999, Helidon, CD, Kaseta)
* ''Pozabi, da se ti mudi'' (2003, KD Perpetuum Jazzile, CD)
* ''As ...'' (2004, Gorenje, promo CD)
* ''[[Čudna noč (album)|Čudna noč]]'' (2006, Dallas, CD)
* ''[[Africa (album)|Africa]]'' (2009, KD Perpetuum Jazzile, CD)
* ''Perpetuum Jazzile Live'' (2009, 'Vokal Xtravaganzza 2008, DVD'')''
* ''Vocal Ecstasy'' (2012, DEAG music, CD+DVD)
* ''Thank you for the music ''(2013, Special 30th Jubilee Edition, CD)
* THE SHOW, LIVE IN ARENA (2014, RTV Slovenija, KD Perpetuum Jazzile, CD, DVD, BLURAY)
*Both sides (2016, samozaložba, dvojni CD, vinil)
*So najlepše pesmi že napisane (2018)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Perpetuum Jazzile| ]]
[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]]
[[Kategorija:Slovenske jazz skupine]]</text>
      <sha1>pld89p8x9c7tqy3wrpon3tw9c5nr8lk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Defragmentacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180213</id>
    <revision>
      <id>6762642</id>
      <parentid>4600436</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:03:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <comment>/* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */</comment>
      <origin>6762642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4385" sha1="c13s59ykvjh4qh5ck6swxs9gu6t5kya" xml:space="preserve">{{slog|razlog=ni notranjih povezav, nerodno sklanjani in neprevedeni angleški izrazi}}

'''Defragmentacija''' je proces, pri katerem fizično reorganiziramo prostornino pomnilniške enote in majhne razdrobljene delce istega podatka skušamo združiti skupaj ali čim bližje. Narediti skušamo tudi čim večje regije prostega prostora, pri čemer uporablja stiskanje in tako preprečuje ponovno razdrobljenost podatkov.

== Fragmentacija diska ==

Fragmentacija je zapisovanje datotek na več mest na disku. Pri vsakdanjem delu redno spreminjamo in brišemo datoteke. Ko brišemo datoteke iz diska,ostane na mestu, na katerem je bila datoteka, mesto za zapis novih podatkov. Z večkratnim brisanjem se prosta mesta povečujejo. Kadar na take diske shranjujemo večje datoteke, jo sistem shrani na prvo prosto lokacijo na disku. V kolikor je datoteka večja od razpoložljivega prostora, jo sistem zapisuje na novo svobodno mesto, torej v novi fragment itd., dokler celotna datoteka ni shranjena na disk. S spreminjanjem datoteke gre sistem po vrsti do prvega fragmenta, ga prebere, nato prebere kje se nahaja ostanek datoteke, ker je lokacija drugačna premesti bralno glavo na nov naslov in tako naprej. Sistemi z močno fragmentiranimi diski so tako občutno počasnejši.

== Cilji defragmentacije ==

Pisanje in branje na težko fragmentirane datoteke sistem je upočasnjeno, saj se morajo bralne glave pomikati med fragmenti in bralne plošče zavrteti. Za večino operacij je najmanj zmogljiv ravno [[trdi disk]]. Poznavalci operacijskih sistemov pogosto priporočajo občasno defragmentiranje, da bi kljub spreminjanju datotek in novemu zapisovanju ohranili hitrost diska. Fragmenti porabijo tudi več prostora, kot ga sicer potrebujejo. Defragmentacija združi podatke skupaj na en prostor, preden razdelimo eno particijo na dve ali celo več. Defragmentacija lahko poveča življenjsko dobo trdega diska z zmanjšanjem premikov bralne glave in lažjemu dostopu datotek do operacij.

== Zakaj je fragmentacija problem ==

Datotečna fragmentacija je fenomen na Windows delujočih sistemih, kadar datoteke niso kreirane v bližjih klastrih. Kadar datotečni sistem ne najde dovolj bližjih praznih klastrov kreira nov fragmented(drobljen) prostor. Isto se zgodi, ko že zapisana datoteka potrebuje ob širitvi več prostora in ni dovolj prostora na bližnjih klastrih. Branje razdrobljenih delov enega podatka vzame dalj časa kot čas dostopa do podatka v enem kosu. Kot rezultat, fragmentacija upočasni sistem in zmanjša produktivnost sistema. Fragmentacija se ne zgodi čez noč, je postopna upočasnitev, ki ni takoj opazna. Ni posledica velikosti ali starosti diska, je posledica minljivosti datotek. Večje kot je število kreiranih, spremenjenih ali izbrisanih datotek, toliko večja verjetnost je, da je datotečne fragmentacije problem. Disk z velikostjo 40GB in 5GB slabo fragmentiranih datotek lahko trpi kljub 35GB nezasedenega prostora, še posebej če je tudi nezaseden prostor fragmentiran. Fragmentacija lahko sistem upočasni za 30-80%.

== Vzroki in reševanje ==

Fragmentacija se pojavi, ko [[operacijski sistem]] ne more oz. noče locirati dovolj sosednega prostora za shranitev kompletne datoteke kot ene enote, ampak jo namesto tega vstavi v luknje vmes med druge datoteke. Večje ali večještevilne daoteke tudi prispevajo k fragmentaciji in posledica je upočasnitev sistema.

== Problemi defragmentacije ==

Prisotnost nepremakljivih sistemskih datotek, še posebej .swap datotek, lahko ovira defragmentacijo. Te datoteke so lahko varno premaknjene, ko operacijski sistem ni v delovanju. Za primer, &quot;ntfsresize&quot; premakne te datoteke, da poveča NTFS particijo. Vse datoteke z read-only lastnostjo so nepremakljive če ne poganjamo defragmentacijo v administrativnem računu. Ker so sistemske datoteke samo read-only, večina računalnikov dandanes vsebujejo več neprimernih read- only datotek. Kopiranje s CD-jev vse kopirane datoteke obdržijo read-only lastnosti. Te nepremakljive datoteke motijo operacijo defragmentacije. Odznačitev vseh read-only kljukic, ki ne bo stisnila datotek označenih s sistemskimi lastnostmi, lahko v MS-DOS-u in Windows-u dosežemo z ukazom &quot;attrib –R/S /D *&quot;.

[[Kategorija:Datotečni sistemi]]
[[Kategorija:Računalniška zmogljivost]]

[[de:Fragmentierung (Dateisystem)#Defragmentierung in Betriebssystemen]]</text>
      <sha1>c13s59ykvjh4qh5ck6swxs9gu6t5kya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radio 94</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182168</id>
    <revision>
      <id>6762728</id>
      <parentid>6581464</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:47:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Ustanove v Postojni]]; ±[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="875" sha1="4r6kau6ri00xbd6sxztgabzao1ev8ne" xml:space="preserve">'''Radio 94''' je regionalna [[radio|radijska]] postaja v [[Postojna|Postojni]], ustanovljena leta 1994.{{sklici}}

== Oddajanje ==
Sprejem Radija 94 je na ultrakratkih valovih ([[frekvenčna modulacija|FM]]) mogoč z oddajnikov: 

*[[Postojna]] (98,2 MHz)
*[[Razdrto, Postojna|Razdrto]] (102,6 MHz)
*[[Ilirska Bistrica]] (100,2 in 104,1 MHz)
*[[Lož]] (97,8 MHz)
*[[Cerknica]] (101,0 MHz)
*[[Logatec]] (91,1 MHz)
*[[Rovte, Logatec|Rovte]] (107,1 MHz)

Na digitalnem radiju (DAB+) v zahodni polovici Slovenije. 
(Multipleks SLO DAB+ R2W; 227,360 MHz; kanal 12C)

Na uradni [https://www.radio94.si/live spletni strani].

== Zunanje povezave ==
*[https://www.radio94.si/ radio94.si]
*[http://193.77.35.107:8000/radio94 Radio 94 prek interneta]
{{Radio-stub}}
[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|94]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]]
[[Kategorija:Ustanove v Postojni]]</text>
      <sha1>4r6kau6ri00xbd6sxztgabzao1ev8ne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nataša Pirc Musar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182697</id>
    <revision>
      <id>6762674</id>
      <parentid>6745668</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Domača politika */ moldavec</comment>
      <origin>6762674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72875" sha1="f79pr1m6b1rrsnh97o5d52lk9kkeh42" xml:space="preserve">{{Infopolje Predsednik||name=Nataša Pirc Musar|order=[[Predsednik Republike Slovenije|Predsednica Republike Slovenije]]|term_start=23. december 2022|term_end=|predecessor=[[Borut Pahor]]|successor=|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;|death_date=&lt;!-- WD --&gt;|death_place=&lt;!-- WD --&gt;|spouse=[[Aleš Musar]]|party=nobena|vicepresident=|premier={{unbulleted list|[[Robert Golob]] &lt;small&gt;(2022–2026)&lt;/small&gt;|[[Janez Janša]] &lt;small&gt;(od 2026)}}|website=https://www.up-rs.si/|image= Nataša Pirc Musar in 2026.jpg}}

'''Nataša Pirc Musar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pravnica]], [[novinar]]ka in [[politik|političarka]], * [[9. maj]] [[1968]], [[Ljubljana]].

Nataša Pirc Musar je [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica Republike Slovenije]], nekdanja [[Odvetnik|odvetnica]] in novinarka. Leta 2005 je bila imenovana na funkcijo informacijske pooblaščenke, ki jo je opravljala do leta 2014, ko je ustanovila lastno odvetniško družbo, ki si je leta 2016 nadela ime Odvetniška družba Pirc Musar &amp; Lamut Strle. 

Leta 2022 je vložila kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|volitvah predsednika Republike Slovenije]] in v drugem krogu premagala protikandidata [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] ter bila tako kot prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije izvoljena na ta položaj. Funkcijo je prevzela 23. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/slovenija-ima-prvo-predsednico-drzave/647184 |title=Slovenija ima prvo predsednico države |date=2022-11-13 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-11-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar je nova predsednica Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-je-nova-predsednica-slovenije/651994|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==
Pirc Musarjeva je obiskovala [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=120 let Gimnazije Poljane, &quot;elegantne dame v lepem delu Ljubljane&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/120-let-gimnazije-poljane-elegantne-dame-v-lepem-delu-ljubljane/514409|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-04|language=sl|first=A.|last=J}}&lt;/ref&gt; Nato je študirala [[pravo]] na ljubljanski [[pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] in [[diploma|diplomirala]] pri [[Marko Ilešič|Marku Ilešiču]] leta 1992. Leta 1997 je opravila [[pravosodni izpit]]. Leta 2015 je doktorirala na dunajski pravni fakulteti s tezo ''Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Težave Nataše Pirc Musar z uporabo doktorskega naziva|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tezave-natase-pirc-musar-z-uporabo-doktorskega-naziva/|website=N1|date=2023-01-13|accessdate=2026-02-02|language=sl|last=Roglič|first=Meta|last2=Neubauer|first2=Sarah}}&lt;/ref&gt;

== Poslovna kariera ==
Leta 2001 se je zaposlila v družbi [[Aktiva Group]] kot vodja službe za korporativno komuniciranje. Projektni vodja v podjetju je bil takrat njen mož Aleš Musar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/ales-musar|title=Aleš Musar|website=Linkedin|publisher=Linkedin}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2003 se je zaposlila na [[Vrhovno sodišče Slovenije|Vrhovnem sodišču]] kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Od marca 2011 je bila podpredsednica Skupnega nadzornega odbora za Europol (Joint Supervisory Body for Europol), od leta 2012 do izteka njenega mandata na položaju informacijske pooblaščenke pa je bila predsednica tega organa Evropske unije.

=== Novinarska kariera ===
Na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]] je šest let delala kot novinarka in [[televizijski voditelj|voditeljica]] osrednje informativne oddaje [[TV Dnevnik]]. Nato je bila pet let voditeljica osrednje informativne oddaje [[24UR]] na komercialni televiziji [[POP TV]].

Dodatna izobraževanja je Nataša Pirc opravila v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], pri televizijski hiši [[CNN]] v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]]. Študij je nato dva semestra nadaljevala na oddelku za medije na univerzi Salford v [[Manchester|Manchestru]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], med katerim je prakso opravljala na televizijskih postajah [[British Broadcasting Corporation|BBC]], [[Granada TV]], [[Sky News]], [[Reuter TV|Reuters TV]] in [[Border TV]].

=== Informacijska pooblaščenka ===
Julija 2004 jo je [[Državni zbor Republike Slovenije]] na predlog [[predsednik]]a Republike Slovenije [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]] izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja, od 31. decembra 2005 pa je opravljala funkcijo [[Informacijski pooblaščenec|Informacijske pooblaščenke]]. Na predlog predsednika republike [[Danilo Türk|Danila Türka]] jo je državni zbor 21. maja 2009 ponovno izvolil za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat je začela 16. julija 2009. Mandat se ji je iztekel 16. julija 2014.

=== Imenovanje za generalno direktorico RTV ===
[[Slika:Nataša Pirc Musar.jpg|sličica|Nataša Pirc Musar leta 2014.]]
7. aprila 2014 je programski svet v tretjem krogu glasovanja s 15 glasovi (od 29) za generalno direktorico izbral dotedanjo informacijsko pooblaščenko in bivšo novinarko RTV Natašo Pirc Musar (za izvolitev je bilo potrebno najmanj 15 glasov). Poleg Pirc Musarjeve so se za položaj potegovali še [[Marko Filli]] (dotedanji generalni direktor), [[Ljerka Bizilj]] (urednica programa RTV3), [[Roman Kolar]] in [[Marko Makarovič]] (prijavil se je tudi [[Dimitrij Rupel]], a je tik pred začetkom seje od kandidature nato odstopil).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTV Slovenija bo prvič vodila generalna direktorica - Nataša Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rtv-slovenija-bo-prvic-vodila-generalna-direktorica-natasa-pirc-musar/333989|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je nato razrešil dva programska svetnika zaradi neizpolnjevanja pogojev, zaradi česar je bilo imenovanje Pirc Musarjeve na mesto generalne direktorice&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar (še) ne bo direktorica RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-se-ne-bo-direktorica-rtv-slovenija/341742|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; maja 2014&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=RTV Slovenija in Nataša Pirc Musar dosegli sodno poravnavo|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-in-natasa-pirc-musar-dosegli-sodno-poravnavo/437068|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; razveljavljeno in vrnjeno v ponovno glasovanje, za v. d. generalnega direktorja pa je bil imenovan dotedanji vršilec te funkcije Mark Filli.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Sodišče je nato imenovanje Fillija razveljavilo.&lt;ref name=&quot;RTV_dogovor&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar in Programski svet RTV Slovenija nista dosegla dogovora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-in-programski-svet-rtv-slovenija-nista-dosegla-dogovora/393763|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Pirc Musar se je zaradi razveljavitve svojega imenovanja pritožila na delovno in socialno sodišče, a ni bila uspešna.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; RTV je zavzel stališče, da četudi je bil sklep o imenovanju Fillija neveljaven, to še ne pomeni, da je s tem generalna direktorica postala Pirc Musar; Pirc Musar je medtem trdila, da je edini veljavni sklep tisti o njenem imenovanju, zaradi česar ponovitev postopka imenovanja generalnega direktorja ni dopustna.&lt;ref name=&quot;RTV_dogovor&quot;/&gt; Leta 2016 je višje sodišče razsodilo, da je bila razveljavitev imenovanja Pirc Musarjeve nezakonita.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Pirc Musar je zaradi izgubljenih plač in povzročitve duševne bolečine na RTV naslovila zahtevo za izplačilo odškodnine v višini 215.125,76 €; tekom pogajanj se je višina odškodnine znižala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar pričakuje 215.000 evrov za izgubo direktorskega mesta na RTV Slovenija|url=https://www.dnevnik.si/1042762652|website=Dnevnik|accessdate=2022-11-02|archive-date=2022-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20221102153520/https://www.dnevnik.si/1042762652|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 3. novembra 2017 so se Pirc Musarjeva in RTV dogovorili za sodno poravnavo, v okviru katere se je RTV zavezala k izplačilu odškodnine Pirc Musarjevi v višini 70.000 €.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Predsednica Rdečega križa Slovenije ===
Avgusta 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar pod drobnogledom tožilstva|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/63060962bcf4d/predsedniska-kandidatka-pod-drobnogledom-tozilstva|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; je Pirc Musar postala predsednica slovenskega Rdečega križa (RKS). Po tem ko zbor članov RKS ni ugodil predlogu Pirc Musarjeve za razrešitev generalne sekretarke RKS je ta februarja 2016 odstopila z mesta predsednice RKS (razrešitev generalne sekretarke RKS je Pirc Musar predlagala zaradi nezadovoljstva z njenim delom, saj da ne deluje na način, ki bi omogočal uresničitev vizije, ki jo je za RKS Pirc Musarjeva zastavila ob izvolitvi).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar podala odstopno izjavo in zapušča Rdeči križ|url=https://siol.net/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-podala-odstopno-izjavo-in-zapusca-rdeci-kriz-405797|website=siol.net|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Revija Reporter je avgusta 2022 objavila prispevek, v katerem navaja, da je Pirc Musar kmalu po imenovanju na funkcijo predsednice RKS RKS prek svojega zasebnega zasebnega zavoda Info Hiša izdala (domnevno fiktivni) račun za (nikoli izvedeno) pravno svetovanje v višini 778 €, s čimer si je Pirc Musarjeva poskušala izplačati honorar za poslovodenje RKS, do katerega je bila upravičena (in sicer v višini 500 € na mesec&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Fiktivni račun Pirc Musarjeve za storitev, ki je ni bilo? 'Gre za nenamerni zaplet' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fiktivni-racun-pirc-musarjeve-za-storitev-ki-je-ni-bilo-gre-za-nenamerni-zaplet.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-02}}&lt;/ref&gt;).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Takšen način izplačevanja honorarja bi pomenil zatajitev izplačevanja dohodnine in prispevkov za socialno varstvo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Notranji nadzor RKS je nato takšen način izplačila honorarja ustavil; denar je bil vrnjen in izplačilo opravljeno osebno. Izdajanje računov za nikoli opravljene storitve se smatra za kaznivo dejanje ponarejanje listin, delovanje Pirc Musarjeve pa bi se lahko smatralo tudi za zlorabo položaja. Reporter je sum kaznivega dejanja naznanil okrožnemu državnemu tožilstvu, ki je izhajajoč iz navedb Reporterja sprožilo predkazenski postopek.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar pod drobnogledom tožilstva|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/63060962bcf4d/predsedniska-kandidatka-pod-drobnogledom-tozilstva|website=Svet24.si|accessdate=2022-11-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pirc Musar je okoliščine v odzivu na novinarsko vprašanje opisala kot »nenamerni zaplet« in zatrdila, da ni šlo za izdajo fiktivnega računa.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Odvetniška kariera ===
Po koncu mandata informacijske pooblaščenke je ustanovila lastno odvetniško pisarno. Njena namestnica Rosana Lemut Strle je leta 2016 postala partnerica v odvetniški družbi, ki se od takrat imenuje Odvetniška družba Pirc Musar &amp; Lamut Strle. Med drugim je zastopala tudi ameriško prvo damo [[Melania Trump|Melanio Trump]] in njenega očeta [[Viktor Knavs|Viktorja Knavsa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump toži medije, zastopa jo Nataša Pirc Musar|url=https://www.lokalno.si/2016/09/02/161178/aktualno/Melania_Trump_tozi_medije_zastopa_jo_Natasa_Pirc_Musar/|website=Dolenjski list|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žaljiva obdolžitev: Trumpov tast proti Požarju - o piki, vprašaju in klicaju|url=https://www.dnevnik.si/1042897725|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-14|archive-date=2022-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220814172525/https://www.dnevnik.si/1042897725|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Nataša Pirc Musar je z [[Mateja Malnar Štembal|Matejo Malnar Štembal]], [[Marta Kos|Marto Kos]] in [[Emilija Stojmenova Duh|Emilijo Stojmenova Duh]] ustanovila združenje OnaVe za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo smo|url=https://onave.si/kdo-smo/|website=ONA VE|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Kandidatura za predsednico republike ==
23. junija 2022 je uradno napovedala kandidaturo na volitvah za predsednico države, in sicer kot neodvisna kandidatka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar bo kandidirala za predsednico države|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/natasa-pirc-musar-bo-kandidirala-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-14|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar napovedala kandidaturo [VIDEO] |work=Družina|url=https://www.druzina.si/clanek/natasa-pirc-musar-napovedala-kandidaturo-video|accessdate=2022-08-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Njeno kandidaturo so med drugim podprli novinar [[Slavko Bobovnik]] ter nekdanja predsednika republike [[Milan Kučan]] in [[Danilo Türk]]. Ob napovedi kandidature je dejala, da ni bila članica nobene stranke in da ne pričakuje podpore desnih strank ter ne želi podpore stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]], saj da so njena stališča precej odmaknjena od stališč te stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar kandidira za predsednico, med podporniki tudi Kučan in Türk|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-predsedniski-kandidaturi/|website=N1|date=2022-06-23|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V intervjuju kmalu za tem je dejala, da je bila izjava o Levici izrečena v neformalnem pogovoru, ki je bil iztrgan iz konteksta, ter da se ne bo odrekla podpori nobene stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar: Moj način vodenja bo zagotovo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-moj-nacin-vodenja-bo-zagotovo-drugacen-od-pahorjevega/634045|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Njena kandidatura je vzbudila veliko medijskih ugibanj o njenih odnosih z [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je prav tako nekoliko kasneje napovedala svojo kandidaturo za mesto predsednice države. Pirc Musar in Kos sta se sicer izrekli za prijateljici, a bi naj po poročanju medijev komunikacijo med sabo prekinili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kolegici, podpornici in predsedniški kandidatki, ki trenutno ne komunicirata več|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kolegici-podpornici-in-predsedniski-kandidatki-ki-trenutno-ne-komunicirata-vec/|website=N1|date=2022-07-29|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z Marto Kos v zadnjih dneh ne komunicirava|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/z-marto-kos-v-zadnjih-dneh-ne-komunicirava/|website=www.delo.si|accessdate=2022-08-14|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; [[Milan Kučan]] je v začetku julija izrazil stališče, da bi zmaga Marte Kos pomenila preveliko koncentracijo moči ene stranke - [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]], ki je takrat zasedala funkciji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednice Državnega zbora Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj sta Milan Kučan in Danilo Türk podprla kandidaturo Nataše Pirc Musar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-sta-milan-kucan-in-danilo-turk-podprla-kandidaturo-natase-pirc-musar/|website=N1|date=2022-06-23|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Nataša Pirc Musar je k temu dodala, da bi bila koncentracija moči Gibanja Svoboda »nekoliko orbanovska«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar na zapis Marte Kos: Provokacijam ne podležem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-na-zapis-marte-kos-provokacijam-ne-podlezem/|website=N1|date=2022-07-11|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marta Kos: Ta izjava Nataše Pirc Musar je zaušnica celotni civilni družbi #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-je-marta-kos-povedala-o-predsedniski-protikandidatki-natasi-pirc-musar-video-583859|website=siol.net|accessdate=2022-08-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

23. julija 2022 je bil na portalu Siol.net objavljen intervju, v katerem je Nataša Pirc Musar med drugim dejala: »''To, da se medijski mir kupuje, da se plača medijski napad na drugače misleče, je nekaj, kar prakticira [[Požareport]], [[Nova24TV]] in zdaj tudi [[Reporter (revija)|Reporter]] in [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]]. Je to novinarstvo? Odgovor je ne.''«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar o Klakočar Zupančičevi: Malce naivno je šla v to politično zgodbo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-o-klakocar-zupancicevi-malce-naivno-je-sla-v-to-politicno-zgodbo-video-584287|website=siol.net|accessdate=2022-08-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Lastnik portala Požareport Bojan Požar je od Pirc Musarjeve zahteval preklic izjav in opravičilo. Ker ga ni dobil, je proti njej napovedal tožbo, enako sta zaradi blatenja nato storila tudi [[Necenzurirano.si]] in [[Nova24TV]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar vznemirila medije|url=https://www.sta.si/3066416/natasa-pirc-musar-vznemirila-medije|publisher=Slovenska tiskovna agencija|accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musarjeva na bojni nogi z mediji: očitajo ji, da laže|url=https://siol.net/novice/slovenija/pirc-musarjeva-na-bojni-nogi-z-mediji-ocitajo-ji-da-laze-584645|website=siol.net|accessdate=2022-08-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ob Požarju bosta Pirc Musarjevo tožila še Necenzurirano in Nova24TV|url=https://www.domovina.je/ob-pozarju-bodo-pirc-musarjevo-tozili-se-necenzurirano-in-nova24tv/|website=Domovina|date=2022-08-01|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar v sporu z mediji vztraja pri svojem. Se ji takšne poteze med kampanjo lahko maščujejo?|url=https://www.vecer.com/slovenija/vojna-z-mediji-natasa-pirc-musar-ocitno-ne-bo-preklicala-svojih-izjav-o-placanih-medijskih-napadih-10292131|work=Večer|date=2022-08-01|accessdate=2022-08-14|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar: »Je to novinarstvo? Odgovor je ne.«|url=https://www.mladina.si/218111/natasa-pirc-musar-je-to-novinarstvo-odgovor-je-ne/|work=Mladina |accessdate=2022-08-14}}&lt;/ref&gt;

Kandidaturo je vložila v sredo, 21. septembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za predsedniške volitve vložila še Logar in Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-kandidata-vlagata-kandidaturi-za-predsedniske-volitve.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba z novoizvoljeno predsednico republike Natašo Pirc Musar (52516689188).jpg|sličica|Srečanje nekdanjega predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] z novoizvoljeno predsednico republike Natašo Pirc Musar, 21. november 2022]]
Na prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je zasedla drugo mesto, dobila je 26,88 % oz. 234.361 glasov. S tem se je uvrstila v drugi krog.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je dobila 483.812 glasov in premagala protikandidata Anžeta Logarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Stališča ===
V svojem programu poudarja dolgoročno mišljenje in iskanje soglasja. Med izpostavljenimi programskimi točkami so: 

* zdravstvena reforma z naslanjanjem javnega sistema na koncesionarje in vključevanjem zasebne pobude, 
* reforma pokojninskega sistema s sistemom dolgotrajne oskrbe, z možnostjo vzporedne reforme socialnih transferjev in uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka,
* spopadanje s podnebnimi spremembami z npr. pogozdovanjem; ohranjanje pitne vode, podtalnice in biotske raznovrstnosti,
* človekova varnost: vključenost v zvezo NATO, povečanje kibernetske varnosti, dogovarjanje znotraj EU, zagotavljanje energetske oskrbe, vode in prehrane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Natašin program|url=https://predsednica.bo/natasin-program/|website=Nataša Pirc Musar - Kandidatka za predsednico|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016180400/https://predsednica.bo/natasin-program/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zavzema se za aktivno vlogo predsednika v zunanji diplomaciji,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vloga predsednika ali predsednice Republike Slovenije v mednarodni politiki|url=https://predsednica.bo/vloga-predsednika-ali-predsednice-republike-slovenije-v-mednarodni-politiki/|website=Nataša Pirc Musar - Kandidatka za predsednico|date=2022-09-20|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016180356/https://predsednica.bo/vloga-predsednika-ali-predsednice-republike-slovenije-v-mednarodni-politiki/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; za uzakonitev [[Pomoč pri samomoru|pomoči pri samomoru]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsak naj ima pravico do dostojne starosti in do dostojanstvenega odhoda|url=https://predsednica.bo/vsak-naj-ima-pravico-do-dostojne-starosti-in-do-dostojanstvenega-odhoda/|website=Nataša Pirc Musar - Kandidatka za predsednico|date=2022-09-10|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016180400/https://predsednica.bo/vsak-naj-ima-pravico-do-dostojne-starosti-in-do-dostojanstvenega-odhoda/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in nasprotuje delitvi informativnega programa TV Slovenija na dva dela ter nasprotuje trenutni uredniški politiki na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O trenutnih razmerah na javni radioteleviziji|url=https://predsednica.bo/o-trenutnih-razmerah-na-javni-radioteleviziji/|website=Nataša Pirc Musar - Kandidatka za predsednico|date=2022-08-26|accessdate=2022-10-16|language=sl-SI|archive-date=2022-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221016180402/https://predsednica.bo/o-trenutnih-razmerah-na-javni-radioteleviziji/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kot vzor med državniki je imenovala [[Mary Robinson]], nekdanjo predsednico [[Irska|Republike Irske]].&lt;ref&gt;{{Citat|title=Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17-00/174903809|accessdate=2022-10-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Predsednica republike ==
[[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2022.jpg|sličica|Na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala na dan prevzema funkcije predsednice (2022).]]
[[Slika:Videokonferenca predsednice republike s pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih misijah 2.jpg|sličica|Videokonferenca predsednice republike s pripadniki Slovenske vojske na mednarodnih misijah (2024)]]
Funkcijo [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice Republike Slovenije]] je Nataša Pirc Musar uradno prevzela v petek, 23. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor odšel, v predsedniško palačo prišla Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-s-prvo-predsednico-cas-za-primopredajo-poslov.html|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; Večer prej je na slavnostni seji [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] izrekla prisego ter nagovorila zbrane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagovor novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar ob svečani prisegi|url=https://www.up-rs.si/sl/objave/nagovor-novoizvoljene-predsednice-natase-pirc-musar-ob-svecani-prisegi-v-drzavnem-zboru-republike-slovenije/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2022-12-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Petkova primopredaja je potekala ob 11. uri. Natašo Pirc Musar s soprogom [[Aleš Musar|Alešem Musarjem]] je pred Predsedniško palačo na Erjavčevi ulici s častno četo pričakal odhajajoči predsednik [[Borut Pahor]] s soprogo [[Tanja Pečar|Tanjo Pečar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike Nataša Pirc Musar prevzela predsedniške posle|url=https://www.up-rs.si/sl/objave/predsednica-republike-natasa-pirc-musar-prevzela-predsedniske-posle/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2022-12-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Sledil je krajši pogovor na štiri oči, nato pa je Borut Pahor ob zadnjem pregledu častne straže zapustil položaj in Predsedniško palačo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar je nova predsednica Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-je-nova-predsednica-slovenije/651994|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pahor odšel, v predsedniško palačo prišla Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-s-prvo-predsednico-cas-za-primopredajo-poslov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob tem je bila na pročelje palače prvič postavljena pozlačena tabla z napisom »Predsednica Republike Slovenije«, torej z imenom položaja v ženski obliki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na pročelju predsedniške palače bleščeča tabla: Predsednica Republike Slovenije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-procelju-predsedniske-palace-blesceca-tabla-predsednica-republike-slovenije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Predsednica je kot del svojega mandata napovedala Predsedničine forume, na katerih bi s strokovnjaki razpravljali o strateško pomembnih temah za prihodnost Slovenije. Prvi forum je potekal 23. maja 2023 na temo zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nihče ne sme ostati brez zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebuje|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/nihce-ne-sme-ostati-brez-zdravstvenih-storitev-takrat-ko-jih-potrebuje/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nihče ne sme ostati brez zdravstvenih storitev takrat, ko jih potrebuje|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/nihce-ne-sme-ostati-brez-zdravstvenih-storitev-takrat-ko-jih-potrebuje/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 30. junija 2023 je predsednica ustanovila Mladinski posvetovalni odbor predsednice republike, v katerega imenovala [[Lucija Karnelutti|Lucijo Karnelutti]], [[Sara Štiglic|Saro Štiglic]], [[Vid Čeplak Mencin|Vida Čeplaka Mencina]] in [[Luka Hiti|Luko Hitija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovljen Mladinski posvetovalni odbor predsednice republike|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/ustanovljen-mladinski-posvetovalni-odbor-predsednice-republike/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mladinski posvetovalni odbor predsednice republike|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/urad-predsednice/mladinski-posvetovalni-odbor-predsednice-republike/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 4. oktobra 2023 je predsednica prekinila sodelovanje s Saro Štiglic, saj je ta na [[Shod za življenje|Shodu za življenje]] v skupini deklet podrla več protestnih zastavic. Nataša Pirc Musar je ob tem zapisala, da gre za neprimeren način komunikacije do drugače mislečih, četudi se tudi sama z nasprotniki pravice do splava ne strinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjava predsednice republike o prekinitvi sodelovanja s članico Mladinskega posvetovalnega odbora|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/izjava-predsednice-republike-o-prekinitvi-sodelovanja-s-clanico-mladinskega-posvetovalnega-odbora/|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2023-10-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odziv Sare Štiglic za N1: Nisem imela priložnosti, da stvar predsednici pojasnim|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odziv-sare-stiglic-za-n1-nisem-imela-priloznosti-da-stvar-predsednici-pojasnim/|website=N1|date=2023-10-04|accessdate=2023-10-24|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Pravico do svobode govora ima vsak, če se še tako ne strinjamo z njim|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-pravico-do-svobode-govora-ima-vsak-ce-se-se-tako-ne-strinjamo-z-njim/683656|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Protestno sta iz Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike izstopila tudi Vid Čeplak Mencin in Luka Hiti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Iz predsedničinega mladinskega posvetovalnega odbora izstopil še en član|url=https://www.sta.si/3221494/iz-predsednicinega-mladinskega-posvetovalnega-odbora-izstopil-se-en-clan|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-24}}&lt;/ref&gt;

=== Domača politika ===
Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}&lt;/ref&gt; V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je odločitev označila kot »''najmanj nenavadno''«.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žbogar namesto Malovrha: za Pirc Musarjevo odločitev 'najmanj nenavadna' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Komemoracija v Dražgošah 2023 08.jpg|sličica|Na komemoraciji v [[Dražgoše|Dražgošah]] (2023)]]
Odnosi med predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so bili večkrat označeni za slabe in hladne, celo konfliktne. Ena prvih potez, ki je v javnosti nakazala na nekoliko ohlajen odnos med funkcionarjema, je bilo imenovanje Tatjane Bobnar v predsedničin kabinet, in sicer nedolgo za tem, ko je odstopila z mesta notranje ministrice zaradi domnevnega Golobovega vmešavanja v delo policije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI|archive-date=2024-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20241226105823/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Tradicionalni sprejem za diplomatski zbor ob začetku novega leta. (54268251000).jpg|sličica|Pirc Musar in nekadnji premier Golob s partnerjema (januar 2025)|levo]]
Ob nastopu funkcije predsednice sta se Pirc Musar in Golob dogovorila, da se bosta mesečno sestajala na delovnih zajtrkih, a je sta namero kasneje celo za več mesecev prekinila; v takšni obliki se nista najdlje sestala osem mesecev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar in Golob sta imela zadnji delovni sestanek marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-in-golob-sta-imela-zadnji-delovni-sestanek-marca/726255|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=Nastja Stopar, TV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ohlajeni zajtrki predsednice države Pirc Musar in premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ohlajeni-zajtrki-predsednice-drzave-pirc-musar-in-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-11-10|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Marko|last=Valadžija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo ima prav – Nataša Pirc Musar ali Robert Golob?|url=https://www.planet-tv.si/clanek/kdo-ima-prav-natasa-pirc-musar-ali-robert-golob/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po dolgem času sestanek premierja in predsednice. Želita si okrepljenega sodelovanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-dolgem-casu-sestanek-premierja-in-predsednice-zelita-si-okrepljenega-sodelovanja/727149|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;  Med glavnimi in medijsko najbolj izpostavljenimi točkami spora je bilo več dogodkov v jeseni leta 2024. Med drugim vabilo k obisku v Sloveniji, ki ga je Pirc Musar predala kitajskemu predsedniku [[Ši Džinping|Ši Džinpingu]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=LD;GD 170 - Vojna zakoncev [vstavi]|url=https://metinalista.si/ldgd-170-vojna-zakoncev-vstavi/|website=Metina lista|date=2024-12-13|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI|first=Metina|last=lista}}&lt;/ref&gt; To je razburilo Golobov kabinet, saj da predsednica vabila voditelju velesile ni uskladila z ostalimi državnimi institucijami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar s povabilom kitajskemu predsedniku razburila vladne vrste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-s-povabilom-kitajskemu-predsedniku-razburila-vladne-vrste/|website=N1|date=2024-11-06|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI|first=L.|last=M}}&lt;/ref&gt; Urad predsednice je potezo označil kot avtonomno odločitev, vabilo pa da je bilo poslano preko Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Urad predsednice: Vlada nima pristojnosti, da bi predsednici določala, koga lahko povabi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urad-predsednice-vlada-nima-pristojnosti-da-bi-predsednici-dolocala-koga-lahko-povabi/726737|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Odnos med predsednico in države in predsednikom vlade je zaostrilo tudi mnenje predsednice, da bi moral Golob odstopiti, če bo v postopku [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] zoper njega razpoznala kršitev integritete. Nesoglasja so bila dosežena tudi glede kadrovskih vprašanj; pri izbiri novega [[Guverner Banke Slovenije|guvernerja Banke Slovenije]] je koalicija (GS, SD, Levica) svojo podporo izrazila državni sekretarki na ministrstvu za finance [[Saša Jazbec|Saši Jazbec]], a je Nataša Pirc Musar v parlament izmed prispelih kandidatur poslala predlog za imenovanje [[Anton Rop|Antona Ropa]], saj da je izmed vseh kandidatov najbolj ustrezal razpisnim pogojem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar presenetila Golobove|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bo-predsednica-republike-uslisala-koalicijo-in-za-guvernerko-predlagala-saso-jazbec-2698854/|website=www.dnevnik.si|date=2024-10-23|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; V državnem zboru Rop nato ni prejel zadostnega števila glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anton-rop-ne-bo-guverner-banke-slovenije-v-dz-ju-ni-prejel-zadostne-podpore/728137|website=rtvslo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednica se je nato odločila, da ne bo ponovila razpisa, prav tako na mesto guvernerja ne bo predlagala nobenega od prijavljenih kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar ne bo ponovila razpisa za guvernerja Banke Slovenije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pirc-musar-ne-bo-ponovila-razpisa-za-guvernerja-banke-slovenije/|website=N1|date=2024-12-09|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI|last=N1}}&lt;/ref&gt; Po srečanju Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada aprila 2025, ki je potekalo v času finančnih pretresov ob napovedi dodatnih ameriških carin, je finančni minister [[Klemen Boštjančič]] ponovil svojo podporo Saši Jazbec, ki da je najbolj usposobljena kandidatka, in izrazil obžalovanje, &quot;Da saga o imenovanju traja toliko časa.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Boštjančič še vedno podpira Sašo Jazbec pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-se-vedno-podpira-saso-jazbec-pri-kandidaturi-za-guvernerko-banke-slovenije/743941|website=rtvslo.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minister Boštjančič vztraja pri podpori Saši Jazbec za položaj guvernerke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-bostjancic-vztraja-pri-podpori-sasi-jazbec-za-polozaj-guvernerke/|website=N1|date=2025-04-25|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Februarja 2026 je bil na položaj guvernerja imenovan [[Primož Dolenc]].&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ imenoval varuhinjo človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in nove ustavne sodnike |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-varuhinjo-clovekovih-pravic-guvernerja-banke-slovenije-in-nove-ustavne-sodnike/772217 |access-date=2026-08-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:31 FW visits Andraž for Dark Eyes Memorial (8403255).jpg|sličica|Nagovor ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva v [[Andraž nad Polzelo|Andražu nad Polzelo]]]]
16. decembra 2024 je Nataša Pirc Musar na lastno željo nagovorila poslance v Državnem zboru Republike Slovenije.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike v nagovoru poslancem: &quot;Zaupanje v pravno državo in skupnost morata biti naša prioriteta&quot;|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-republike-v-nagovoru-poslancem-zaupanje-v-pravno-drzavo-in-skupnost-mora-biti-nasa-prioriteta|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2024-12-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Govor je potekal ob neudeležbi [[15. vlada Republike Slovenije|Golobove vladne ekipe]] in [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanske skupine Slovenske demokratske stranke]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musarjeva nagovorila DZ, v dvorani ne vlade ne SDS {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirc-musarjeva-bo-na-lastno-pobudo-nagovorila-poslance.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednica je med drugim okrcala ''&quot;odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države&quot;'' s strani najvišjih državnih predstavnikov, s čimer se je navezovala na nedavne predsednika vlade Roberta Goloba in prvaka SDS [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike ostro nad spodkopavanje pravne države|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/predsednica-republike-bo-nagovorila-drzavni-zbor|website=www.delo.si|accessdate=2024-12-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Med drugim je opozorila tudi na vse več nasilja med mladostniki, nujnost reforme zdravstva, podnebne izzive ter kadriranje političnih kandidatov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Naslednjič je državni zbor nagovorila 3. novembra 2025 po [[Smrt Aleša Šutarja|umoru Aleša Šutarja]] v Novem mestu.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: &quot;Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-represija-naj-se-ohrani-za-primere-ko-drugi-ukrepi-niso-bili-uspesni/762729|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl}}&lt;/ref&gt; Poudarila je, da mora država odločno in premišljeno ukrepati proti nasilju, ne glede na narodnost povzročiteljev, hkrati pa razumeti strah prebivalcev. Opozorila je na pomen učinkovitega delovanja državnih organov in dosledne uporabe obstoječih zakonov ter dejala, da »represija povečuje nevarnost, da se svoboda zmanjša za vse.« Čezmernih posegov v človekove pravice si po njenem mnenju družba ne sme privoščiti. Vlado je pozvala, naj ne sprejema zakonov »le z mislijo na Rome«, romsko skupnost pa k aktivni udeležbi pri reševanju problemov.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Nagovor so obstruirali v SDS, saj da predsednica ob nagovoru ni omogočila razprave.&lt;ref name=&quot;:162&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: &quot;Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-represija-naj-se-ohrani-za-primere-ko-drugi-ukrepi-niso-bili-uspesni/762729|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|title='Ne sprejemajte zakonov le z mislijo na Rome, zakoni bodo veljali za vse'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-nizom-razprav-o-zagotavljanju-varnosti-pirc-musarjeva-v-nagovor-poslancev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=Ti., T., STA|last=Š., H.}}&lt;/ref&gt; Pred tem je predsednica 1. novembra obiskala Novo mesto in pred nočnim klubom, kjer se je zgodil napad, prižgala svečo v spomin Šutarju.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Aktivacija 37. člena zakona o obrambi? Pirc Musar: Uporaba vojske mora biti zadnji in ne prvi ukrep.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aktivacija-37-clena-zakona-o-obrambi-pirc-musar-uporaba-vojske-mora-biti-zadnji-in-ne-prvi-ukrep/762469|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

25. septembra 2025 sta bila na predlog predsednice v državnem zboru potrjena nova ustavna sodnika [[Nina Betetto]] in [[Primož Gorkič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Potrjena nova ustavna sodnika: Nina Betetto in Primož Gorkič že prisegla pred poslanci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrjena-nova-ustavna-sodnika-nina-betetto-in-primoz-gorkic-ze-prisegla-pred-poslanci/758696|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-08|language=sl|first=T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; 24. novembra 2025 je objavila svoj izbor možnih kandidatov za tri ustavne sodnike, ki bi mandat nastopili v letu 2026; to so bili [[Tamara Kek]], [[Barbara Kresal]], [[Marko Novak]], [[Tatjana Steinman]] in [[Marko Starman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike je poslanskim skupinam poslala pet predlogov za tri nove ustavne sodnike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-je-poslanskim-skupinam-poslala-pet-predlogov-za-tri-nove-ustavne-sodnike/765088|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; 3. februarja so bili v državnem zboru izvoljeni Tamara Kek, Marko Starman in Barbara Kresal. Na tej seji so bili potrjeni tudi kandidat za guvernerja Banke Slovenije [[Primož Dolenc]] in varuhinja človekovih pravic [[Simona Drenik Bavdek|Simono Drenik Bavdek]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Predsednica je 1. decembra 2025 potrdila, da bo na mesto namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenovala takrat novinarja Radia Slovenija [[Aleš Kocjan|Aleša Kocjana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aleš Kocjan bo namestnik predsednika KPK|url=https://vecer.com/slovenija/ales-kocjan-bo-namestnik-predsednika-kpk-10398876|website=Večer|date=2025-12-01|accessdate=2025-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica še ni sprejela odločitve o novem vodji KPK-ja. Namestnik predsednika KPK Aleš Kocjan.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-se-ni-sprejela-odlocitve-o-novem-vodji-kpk-ja-namestnik-predsednika-kpk-ales-kocjan/765854|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-04|language=sl}}&lt;/ref&gt; Razpis za predsednika KPK pa se je odločila ponoviti, da bi k temu povabila širši krog zainteresiranih. Odhajajoči predsednik komisije [[Robert Šumi]], ki je napovedal, da se na ponovljen razpis ne bo prijavil, je namignil, da bi lahko bila odločitev o njegovem neimenovanju politična.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Pirc Musar bo ponovila razpis za predsednika KPK|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-pirc-musar-bo-ponovila-razpis-za-predsednika-kpk/|website=N1|date=2025-12-02|accessdate=2025-12-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica si želi močnejšega šefa KPK, Šumi namignil na politično ozadje|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/predsednica-si-zeli-mocnejsega-sefa-kpk-sumi-namiguje-da-je-politicna-zrtev-2771135/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-03|accessdate=2025-12-04|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 18. februarja 2026 je predsednica podpisala odlok, s katerim je na mesto predsednice KPK imenovala [[Katarina Bervar Sternad|Katarino Bervar Sternad]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova predsednica KPK-ja Katarina Bervar Sternad bo mandat prevzela 1. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-predsednica-kpk-ja-katarina-bervar-sternad-bo-mandat-prevzela-1-aprila/773833|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl}}&lt;/ref&gt; Imenovanje je sprožilo kritike v delu javnosti, saj sta Pirc Musarjeva in Bervar Sternadova osebi prijateljici, ki sta v preteklosti tudi poslovno sodelovalo, kar da vzbuja dvom v neodvisnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova šefinja KPK: prijateljstvo s Pirc Musarjevo vzbuja dvom v neodvisnost|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ime-tedna-katarina-bervar-sternad-1881580|website=Reporter|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koga bo Pirc Musar izbrala za novega šefa KPK? Vse bo ostalo med prijatelji|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/natasa-pirc-musar-kpk-predsednik-katarina-bervar-sternad-denis-stroligo-1878894|website=Necenzurirano.si|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je pravnica Katarina Bervar Sternad, ki bo gledala pod prste politikom? - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/slovenija/kdo-je-katarina-bervar-sternad-predsednica-kpk-protikorupcijska-komisija-1880967|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;

8. decembra 2025 je Nataša Pirc Musar izrazila zadržanost do postavitve štirih kandidatov na veleposlaniška mesta ter da bo vlada odločanje o njih umaknila s seje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica s sporočilom o kandidatih za veleposlanike razburila premierjev kabinet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-s-sporocilom-o-zadrzkih-do-stirih-kandidatov-za-veleposlanike-razburila-premierjev-kabinet/|website=N1|date=2025-12-08|accessdate=2025-12-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba so se naslednji dan odzvali, da postopka zaradi tajnosti ne bodo komentirali, da pa je predsednica s tem nedopustno posegla v javni postopek izbire.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spor predsednice republike in predsednika vlade okoli imenovanja veleposlanikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/spor-predsednice-republike-in-predsednika-vlade-okoli-imenovanja-veleposlanikov/766604|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Zunanja ministrica Fajon v varnostnem svetu Združenih narodov poudarila pomen ozemeljske celovitosti Ukrajine|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175180903|accessdate=2025-12-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Novinar Peter Pahor je zapisal, da spori Pirc Musarjeve in Goloba blokirajo institucije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od spodletelega poskusa psihoterapije Janeza Janše do družinskega nasilja|url=https://siol.net/novice/slovenija/dva-ministra-odstopila-resnica-pa-se-vedno-ni-jasna-680321|website=siol.net|accessdate=2025-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Okrcala je ureditev v Sloveniji, ki da ne ureja ustrezno statusa bivših predsednikov in jih »prepušča trgu«. Pri tem se je med drugim sklicevala na Boruta Pahorja, ki je prvi primer, da predsednik po mandatu še ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, pri konkretnem primeru pa da so se pokazale »vse slabosti tega« ter da s tem najbolj trpi ugled države, Borutu Pahorju pa da je pri tem »čisto vseeno«.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Intervju s predsednico države Natašo Pirc Musar|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/175185037|accessdate=2025-12-28|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Pri tem se je sklicevala na nekatere promocijske aktivnosti, ki jih je izvajal po predsedniškem mandatu.
[[Slika:Srečanje predsednika vlade RS in predsednice države RS ter sprejem; 17. 6. 2026.jpg|sličica|Predsednica je 17. junija 2026 sprejela novega premierja Janeza Janšo]]
[[Slika:14 - 15.09.2026 - Vizita de lucru a Președintelui Parlamentului, Igor Grosu, în Slovenia - 55530265241.png|sličica|Pirc Musarjeva in predsednik moldavskega parlamenta [[Igor Grosu]]]]
Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je parlamentarne stranke povabila na pogovor o možnosti [[16. vlada Republike Slovenije|oblikovanja nove vlade]]. Pred tem je napovedala, da bo mandat za sestavo vlade podelila tistemu, ki ji bo prinesel najmanj 46 podpisov, potrebnih za večino v državnem zboru. Po prvem krogu pogovorov je ocenila, da takšna večina še ne obstaja, in sprva napovedala nadaljevanje pogovorov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; nato pa se 25. aprila odločila, da svojega kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike zaključuje posvete o kandidatu za mandatarja prihodnje vlade in v prvem krogu kandidata ne bo predlagala|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-republike-zakljucuje-posvete-o-kandidatu-za-mandatarja-prihodnje-vlade-in-v-prvem-krogu-kandidata-ne-bo-predlagala|website=Predsednica Republike Slovenije|date=2026-04-25|accessdate=2026-05-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica ne bo predlagala bodočega mandatarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednica-bo-podala-izjavo-glede-bodocega-mandatarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj sledi po odločitvi predsednice države, da po prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-sledi-po-odlocitvi-predsednice-drzave-da-po-prvem-krogu-ne-predlaga-kandidata-za-mandatarja/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; S tem je odprla korak v drugi krog, ko lahko mandatarja predlagajo poslanci. Zaradi hitrega zaključka prvega kroga brez globljega iskanja kandidata je bila predsednica deležna nekaterih kritik, tudi iz ustavnih krogov, sama pa je dejala, da to ni precedens v politiki. Iz kasnejše njene korespondence na omrežju X izhaja, da je mandatarstvo ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku Gibanja Svobode Robertu Golobu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar zavrača očitke: Ni prvič, da v prvem krogu ni bil predlagan kandidat za mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zavraca-ocitke-ni-prvic-da-v-prvem-krogu-ni-bil-predlagan-kandidat-za-mandatarja/780578|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu je nato več kot potrebnih 46 glasov zbral predsednik SDS [[Janez Janša]] in bil 22. maja 2026 izvoljen na položaj predsednika vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; Tik pred tem je Golob v državnem zboru razkril, da ga je Pirc Musarjeva skupaj z Janšo teden prej povabila na pogovor o možnem poenotenju o tehničnem mandatarju, ki bi vodil vlado do predčasnih volitev. Golob se je s predlogom strinjal, Janša pa je nadaljeval oblikovanje koalicije, saj da je imela predsednica možnost predlagati svojega kandidata v prvem krogu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša in Golob sta se sestala s predsednico: bo Pirc Musar predlagala kandidata za tehničnega mandatarja?|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-naklonjena-ideji-o-tehnicnem-mandatarju-ki-bi-ga-predlagala-predsednica-republike/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša in Golob sta se sešla s predsednico. Svoboda pripravljena podpreti tehničnega mandatarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-in-golob-sta-se-sesla-s-predsednico-svoboda-pripravljena-podpreti-tehnicnega-mandatarja/782555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 17. junija 2026 je v Predsedniški palača sprejela novoimenovano [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Moč politike se ne meri po tem, koliko nasprotnikov utišaš, ampak po tem, koliko različnih ljudi znaš poslušati in povezati|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/sprejem-novoimenovana-vlada|website=Predsednica Republike Slovenije|date=2026-06-17|accessdate=2026-06-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Prometna nesreča in prijateljstvo z Viktorijo Kruvolucko ====
31. julija 2026 je bil konvoj vozil predsednice udeležen v prometni nesreči v predoru Kastelec na [[Avtocesta A1|primorski avtocesti]]. Na poti z dopusta na Hrvaškem na dogodek Pogi Challenge v Komendi je službeno kombinirano vozilo, v katerem so bili Nataša Pirc Musar, dva varnostnika in dve nejavni osebi, zaradi neprimerne varnostne razdalje trčilo v spremno policijsko vozilo pred sabo.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Pojasnilo Urada predsednice Republike Slovenije glede prometne nesreče |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/press-release |access-date=2026-08-04 |website=Predsednica Republike Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predsedničino vozilo je ob tem odbilo v steno [[Predor|predora]]. Predsednico so lažje poškodovano odpeljali v [[Splošna bolnišnica Izola|Splošno bolnišnico Izola]], imela je zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], dan kasneje so jo iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo. Še ena nejavna oseba je dobila hude poškodbe, a ni bila v smrtni nevarnosti. Štiri dni po nesreči je Pirc Musarjeva podala dodatna pojasnila o dogodku in priznala, da med vožnjo ni bila pripeta z varnostnim pasom, kar da je bila napaka. Pojasnila je še, da sta bili z njo v vozilu tudi zasebni prijateljici, a da skladno s posvetom z varnostnimi službami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |author1=G. C. |first2=Nejc |last2=Furlan |title=Predsednica Pirc Musar: Nisem bila pripeta in to je bila velika napaka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-pirc-musar-nisem-bila-pripeta-in-to-je-bila-velika-napaka/789984 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-04 |title=Predsednica republike spregovorila prvič po nesreči: Velika napaka, nisem bila pripeta |url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-republike-spregovorila-prvic-po-nesreci-velika-napaka-nisem-bila-pripeta/ |access-date=2026-08-04 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Čez nekaj dni se je potrdila še identiteta sopotnic, to sta bili [[Urška Repovž]] in [[Viktorija Krivolucka]], [[Rusi|Rusinja]], ki je kasneje pridobila tudi slovensko državljanstvo, Pirc Musarjeva pa jo je večkrat označila kot svojo najboljšo prijateljico. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča [[Peter Jambrek]] je za medije komentiral, da ''&quot;Prijateljsko druženje predsednice z osebami, ki so državljani države, ki hudo krši mednarodno pravo in zunanjepolitične zaveze EU, in za katere obstaja utemeljen sum, da so dokazljivo povezane z interesi tako te tuje države kot tudi z neposrednimi poslovnimi interesi njene ožje družine, na sum, da vse okoliščine v svoji celoviti povezanosti dajejo v javnosti videz domnevne kršitve njenega ustavnega položaja upoštevaje določbe 102., 104. in 105. člena ustave v luči njene ustavne odgovornosti skladno s 109. členom ustave.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-05 |title=Peter Jambrek zanika, da bi pisal ustavno obtožbo proti predsednici |url=https://n1info.si/novice/slovenija/ker-se-druzi-z-rusi-naj-bi-predsednico-nataso-pirc-musar-doletela-ustavna-obtozba/ |access-date=2026-08-20 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Jambrek pravi, da sam ustavne obtožbe proti predsednici republike ne pripravlja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jambrek-pravi-da-sam-ustavne-obtozbe-proti-predsednici-republike-ne-pripravlja/790165 |access-date=2026-08-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Urad predsednice je zatrdil, da je bila Krivolutska, ki je leta 2016 državljanstvo dobila z izredno naturalizacijo vrhunske športnice, varnostno preverjana, [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] pa pri tem ni zaznala posebnih tveganj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Sova pri preverjanju Krivolucke leta 2016 ni ugotovila posebnosti |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sova-pri-preverjanju-krivolucke-leta-2016-ni-ugotovila-posebnosti/791223 |access-date=2026-08-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Sova predsednice ni obvestila o tveganjih; Krivolucka: Prizadeta sem |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sova-urada-predsednice-ni-obvestila-o-varnostnih-tveganjih |access-date=2026-08-20 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Avstrijska tiskovna agencija]] sta čez nekaj dni objavila preiskovalno zgodbo o preteklosti Viktorije Krivolucke.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-17 |title=(RAZKRIVAMO) Ruska naveza, ki seže vse do afere JBTZ |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/razkrivamo-ruska-naveza-ki-seze-vse-do-afere-jbtz-2821585/ |access-date=2026-08-20 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Med drugim sta navedla, da je bila leta 2009 v [[Sibirija|sibirskem]] [[Krasnojarsk|Krasnojarsku]] prijavljena v istem stanovanju kot [[Roman Jeglič]], ki je bil med letoma 1991 in 1993 namestnik direktorja slovenske Varnostno-informativne službe (VIS, kasneje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija]]). Jeglič je kot načelnik službe za zatiranje kriminalitete UNZ Ljubljana leta 1988 podpisal ovadbo v [[Proces proti četverici|aferi JBTZ]], po koncu mandata na VIS pa zaradi vpletenosti v piramidno shemo ''[[Catch the cash]]'' pobegnil v [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-19 |title=Afera Jeglič: luknjavi demantiji in neznanke o Viktoriji Krivolucki |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-jeglic-luknjavi-demantiji-in-neznanke-o-viktoriji-krivolucki-2822242/ |access-date=2026-08-20 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Krivolucka je kasneje potrdila, da sta bila z Jegličem par, a da se že več let nista videla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Intervju z najboljšo prijateljico predsednice republike |url=https://www.mladina.si/250511/ekskluzivno-intervju-z-najboljso-prijateljico-predsednice-republike/ |access-date=2026-08-20 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Jeglič sam je za medije zatrdil, da živi v [[Bohinj|Bohinju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Nekdanji namestnik direktorja VIS-a Roman Jeglič zdaj živi v Bohinju. Dogajanja ne želi komentirati. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-namestnik-direktorja-vis-a-roman-jeglic-zdaj-zivi-v-bohinju-dogajanja-ne-zeli-komentirati/791283 |access-date=2026-08-20 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Omenjena slovenski in avstrijski medij sta navedla tudi, da je Nataša Pirc Musar med letoma 2015 in 2022 skupaj s Krivolucko vsaj sedemkrat potovala v Rusijo. Med drugim sta tam skupaj praznovali vstop v leto 2022, kar je bilo dobra dva meseca pred začetkom [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]].&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Iz urada predsednice so sporočili, da so bila potovanja v Rusijo zasebne narave. Krivolucka se je kasneje (domnevno po razhodu z Jegličem preselila v Slovenijo, kjer je začela tudi poslovno sodelovati s podjetji v lasti moža Nataše Pirc Musar [[Aleš Musar|Aleša Musarja]], ki pa naj bi bil v nekaterih poslih povezan z ljudmi, ki spadajo v krog visokih ruskih političnih predstavnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-20 |title=Od Pirc Musarjeve do Putina: Peter Jambrek o funkciji in odgovornosti predsednice republike |url=https://www.zanima.me/od-pirc-musarjeve-do-putina-peter-jambrek-o-funkciji-in-odgovornosti-predsednice-republike/ |access-date=2026-08-20 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

Poslanec SDS [[Žan Mahnič|Žan Mahnič j]]&lt;nowiki/&gt;e na [[Vlada Republike Slovenije|Vlado Republike Slovenije]] naslovil pobudo, da se Pirc Musarjevi do razjasnitve okoliščin glede povezav z rusko vohunsko mrežo odvzame dostop do tajnih podatkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Mahnič predlaga ustavitev poročil predsednici, urad očitke zanika {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mahnic-pirc-musarjevo-naj-prenehajo-obvescati-o-varnostnih-zadevah.html |access-date=2026-08-20 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Urad predsednice republike je v odzivu ostro zanikal povezave Nataše Pirc Musar z ruskimi vohuni in navedel, da se tudi nikoli ni srečala z Romanom Jegličem. Ob tem je urad zapisal, da bi pričakoval, da bi dostop do tajnih podatkov odzveli tudi vpletenim v [[Afera Black Cube|afero Black Cube]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-18 |title=Predsednica vrača žogico SDS: Pričakovali bi, da tajnih podatkov ne bodo dobivali vpleteni v afero Black Cube |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-uradu-pirc-musar-zbodli-sds-pricakovali-bi-da-tajnih-podatkov-ne-bodo-dobivali-vpleteni-v-afero-black-cube/ |access-date=2026-08-20 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zaradi navedb je predsednik opozicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob premierja Janeza Janšo pozval k sklicu Sveta za nacionalno varnost z razjasnitvijo domnevnega vmešavanja tretjih držav, predvsem Izraela in Rusije, v varnost Slovenije, saj da nedokazane obtožbe spodkopavajo najvišje politične funkcije v državi.&lt;ref&gt;{{Citat |last=Radio Slovenija |first=I. program |title=Ekstremno vreme vpliva tudi na zvišanje zavarovalnih premij |editor-last=Bratina |editor-first=Špela |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175243717 |access-date=2026-08-20 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Zunanja politika ===
[[Slika:Sergio Mattarella con Nataša Pirc Musar in visita ufficiale 19 maggio 2023 03.jpg|sličica|Z italijanskim predsednikom [[Sergio Mattarella|Sergiom Mattarello]] (maj 2023)]]
[[Slika:Daiga Mieriņa tiekas ar Slovēnijas prezidenti (53406287475).jpg|sličica|V latvijskem parlamentu med uradnim obiskom (2023)]]
Nataša Pirc Musar je podprla Ukrajino v času [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije]] in 28. in 29. junija 2024 tudi obiskala Kijev, kjer se je med drugim srečala s predsednikom [[Volodimir Zelenski|Volodimirjem Zelenskim]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Republike Slovenije na obisku v Ukrajini: krepitev dvostranskih odnosov in podpora v težkih časih|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-republike-slovenije-na-obisku-v-ukrajini-krepitev-dvostranskih-odnosov-in-podpora-v-tezkih-casih|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2025-03-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 28. februarja 2025 je po sporu med Zelenskim in ameriškim predsednikom [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v [[Bela hiša|Beli hiši]] Nataša Pirc Musar izrekla podporo Zelenskemu in zapisala, da je spor, ki spodkopava skupne vrednote, pokazal nespoštovanje do človeka, do predsednika države, ki se je pripravljen pogajati, ter da Slovenija ne bo pristala, da bi se bila Ukrajina prisiljena predati. Na njen zapis se je odzval Trumpov odposlanec za posebne misije [[Richard Grenell]], ki je Sloveniji očital neizpolnjene obljube glede dviga obrambnih izdatkov ter da ''&quot;Nič ne spodkopava Nata bolj kot neplačilo poštenega deleža.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija poudarja enotnost EU-ja; Trumpov odposlanec komentiral zapis Pirc Musar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-poudarja-enotnost-eu-ja-trumpov-odposlanec-komentiral-zapis-pirc-musar/738092|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trumpov posebni odposlanec okrcal Slovenijo, ker nameni premalo denarja za obrambo|url=https://svet24.si/clanek/novice/slovenija/67c3671b8b9f9/natasa-pirc-musar-richard-grenell-izdatki-vojska-obramba|website=Novice Svet24|accessdate=2025-03-02|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Pogrebna slovesnost ob smrti papeža Frančišča v Vatikanu.jpg|sličica|220x220_pik|Pogrebna slovesnost ob smrti papeža Frančiška v Vatikanu]]
26. aprila 2025 se je v Vatikanu udeležila pogreba [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica republike se je udeležila pogreba papeža Frančiška|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-republike-se-je-udelezila-pogreba-papeza-franciska|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2025-05-10|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Med obiskom pri ustanovah [[Evropska unija|Evropske unije]], 21. maja 2025, je v Bruslju med nagovorom v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] vojaško operacijo [[Izrael|Izraela]] v [[Gaza|Gazi]] označila za [[genocid]].{{efn|V govoru je omenila [[Zahodni breg]], kar je bil lapsus}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stoječe ovacije za Natašo Pirc Musar v Bruslju: &quot;Gledamo genocid in smo tiho&quot;|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stojece-ovacije-za-nataso-pirc-musar-v-bruslju-gledamo-genocid-in-smo-tiho/|website=N1|date=2025-05-21|accessdate=2025-05-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Predsednica v Evropskem parlamentu požela stoječe ovacije: &quot;Gledamo genocid in smo tiho&quot; |work=MMC RTV-SLO |date=2025-05-21 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-v-evropskem-parlamentu-pozela-stojece-ovacije-gledamo-genocid-in-smo-tiho/746416 |access-date=2025-06-11}}&lt;/ref&gt; Vnovič pa tudi v nagovoru na 80. splošni razpravi Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 23. septembra.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Predsednica Pirc Musar v Generalni skupščini Združenih narodov za končanje genocida v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175161478|accessdate=2025-09-25|language=sl|publisher=Radio Slovenija}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
* {{flagicon|Slovaška|variant=|size=}} Spominska plošča Drevesa miru ([[Slovaščina]]: ''Pamätná plaketa Stromu pokoja''), najvišjo nagrado slovaške nevladne in neprofitne organizacije [[Servare et Manere]], predstavil [[Marek Sobola]], generalni sekretar organizacije, 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plečnik je bil vizionar, čigar mojstrovine so zaznamovale celotno srednjeevropsko območje|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/plecnik-je-bil-vizionar-cigar-mojstrovine-so-zaznamovale-celotno-srednjeevropsko-obmocje|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2025-10-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenian President receives highest Servare et Manere award|url=https://www.tofp.eu/natasa-pirc-musar/|website=Tree of peace / Strom pokoja|date=2025-10-02|accessdate=2025-10-02|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Poročena je s podjetnikom [[Aleš Musar|Alešem Musarjem]], s katerim ima sina Maksa rojenega leta 2001. Živijo v [[Radomlje|Radomljah]], v vili iz leta 1933.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citat|title=Na obisku pri Nataši Pirc Musar|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZarmdUn9F08|accessdate=2023-01-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Je zbirateljica podob sov, v lastni zbirki jih ima 2.500.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Z možem sta lastnika [[Ruska dača, Ljubljana|Ruske dače]],&lt;ref name=&quot;delo1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/ruska-daca-ne-bo-vec-propadala.html|title=Ruska dača ne bo več propadala|accessdate=16.7.2019|date=21.12.2017|format=|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|archive-date=2019-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190716084348/https://www.delo.si/novice/ljubljana/ruska-daca-ne-bo-vec-propadala.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;novice1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/potovanja/ruska-daca-je-dolgo-propadala-po-dveh-letih-prenove-pa-spet-zivi-foto-499325|title=Ruska dača je dolgo propadala, po dveh letih prenove pa spet živi|accessdate=16.7.2019|date=4.6.2019|format=|work=[[SiOL.net]]}}&lt;/ref&gt; v svoji lasti pa imata med drugim tudi limuzino [[Rolls Royce]] Phantom VI, ki jo je leta 1971 naročila princesa Aleksandra, sestrična britanske [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rolls Royce {{!}} Najem limuzine Ruska dača {{!}} Kraljevski Rolls Royce|url=https://www.ruska-daca.si/limuzine/rolls-royce/|website=Ruska dača|accessdate=2022-08-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V prostem času igra [[bovling]], večkrat je bila tudi državna prvakinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nataša Pirc Musar postala državna prvakinja|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/natasa-pirc-musar-postala-drzavna-prvakinja-287196|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; V mladosti je osem let trenirala rokomet, in sicer pri [[Rokometni klub Kamnik|Rokometnem klubu Kamnik]] ter [[Rokometni klub Olimpija|ljubljanski Olimpiji]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tega zagotovo niste vedeli! Nataša Pirc Musar je profesionalno trenirala TA šport|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/tega-zagotovo-niste-vedeli-natasa-pirc-musar-je-profesionalno-trenirala-ta-sport/|website=Metropolitan.si|date=2022-07-29|accessdate=2023-01-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Prakticira tudi adrenalinske športe.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Njena sestra je [[Tanja Pirc]], kuharica, prepoznavna iz televizijskih kuharskih oddaj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preden jo je zaprosil za roko, so njena sinova oblile solze|url=https://www.planet-tv.si/clanek/preden-jo-je-zaprosil-za-roko-so-njena-sinova-oblile-solze/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam obiskov predsednice republike Nataše Pirc Musar]]

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* [https://pirc-musar.si/ekipa/natasa-pirc-musar/ Profil na strani odvetniške družbe]
* [https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nocni-obisk/2847501/175014896 Nataša Pirc Musar in Aleš Musar]. Nočni obisk (13. januar 2024). RTV Slovenija.

{{Predsedniki Slovenije}}
{{Kandidati predsedniških volitev v Sloveniji}}
{{Vodje držav članic Evropske unije}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pirc Musar, Nataša}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]]
[[Kategorija:Predsedniki Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nataša Pirc Musar| ]]</text>
      <sha1>f79pr1m6b1rrsnh97o5d52lk9kkeh42</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vovk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>182884</id>
    <revision>
      <id>6762882</id>
      <parentid>6633232</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:56:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2622" sha1="p717amkdjkztht0tbjfz2lywmmo3ne0" xml:space="preserve">'''Vovk''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|115. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.237 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.234 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 113. mesto.
*[[Ana Marija Vovk]] (*1998), odbojkarica
*[[Ana Vovk Korže]] (*1967), geografinja, ddr., univ. profesorica, ekologinja
*[[Ana Vovk Pezdir]] (*1949), baletka, plesna pedagoginja, koreografka
*[[Anton Vovk]] (1900—1963), ljubljanski nadškof
*[[Aleš Vovk]], častnik
*[[Aleš Vovk - Raay]] (*1984), pevec in producent
*[[Bogdan Vovk]] (1902—1988), agronom, pedolog, univerzitetni profesor
*[[Božo Vovk]] (1933—2026), igralec, lutkar
*[[Branko Vovk]], častnik
*[[Franc Vovk]], župan Dolenjskih Toplic
*[[Gregor Vovk Petrovski]] (*1962), politolog, ekolog, gastronom, publicist
*[[Herman Vovk]] (1919—2001), agronom
*[[Irena Vovk]] (*1965), kemičarka
*[[Janez Vovk]] (1931—?), arhitekt in urbanist
*[[Joža Vovk]] (1911—1957), duhovnik in pisatelj
*[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]], biologinja, ihtiologinja
*[[Jože Vovk]] (1909—1998), duhovnik, prevajalec
*[[Marija Vovk|Marija &quot;Duda&quot; Vovk]] (*1931), arhitektka, urbanistka
*[[Marjetka Vovk]] (duo [[Maraaya]]) (*1984), pop-pevka
*[[Martina Vovk]] (*1976), umetnostna zgodovinarka, kustosinja 
*[[Matej Vovk]], operni pevec, tenorist
*[[Melita Vovk]] (1928—2020), slikarka, ilustratorka, scenografka, kostumografka
*[[Mira Vovk Avšič]], tehniška bibliotekarka (dr. strojništva)
*[[Nick Vovk]], humanitarni delavec (v Gazi)
*[[Robi Vovk]], plavalec
*[[Samo Vovk]], pevec, kitarist, aranžer, producent; vodja različnih glasbenih zasedb
*[[Sašo Vovk]], arhitekt
*[[Savo Vovk]] (1921—2000), agronom, gospodarstvenik in politični delavec
*[[Stanislav Vovk]] (*1945), novinar, urednik, časnikar, fotograf, organizator
*[[Taja Vovk Čepič|Taja Vovk ''van Gaal'']] (*1955), muzeologinja, kuratorka (muzealka)
*[[Tara Vovk]] (*2000), plavalka
*[[Tomaž Vovk]] (*1972), farmacevt, prof. FFA
*[[Tomaž Vovk]], arhitekt
*[[Urban Vovk]] (*1971), literarni kritik, urednik
*[[Viktor Vovk]] (1893—1968), pravnik in planinski pisec, toponomast...
*[[Vinko Vovk]] (1919—1970), matematik, šolnik, ekonomist in podjetnik

== Glej tudi == 
*priimek [[Volk (priimek)|Volk]]
*priimek [[Vouk]]
*priimek [[Vovko]]
*priimek [[Vuk]]
*priimki [[Volf]], [[Wolf]], [[Wulf]] itd.
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Vovk}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>p717amkdjkztht0tbjfz2lywmmo3ne0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>185857</id>
    <revision>
      <id>6762678</id>
      <parentid>6197879</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:41:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Stavbe</comment>
      <origin>6762678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3498" sha1="01p8z2y9fjfr2ud96k9ggge3bdbwch5" xml:space="preserve">[[Slika:Berlin, Mitte, Hausvogteiplatz 3-4, Geschäftshaus Am Bullenwinkel 02.jpg|sličica|250px|Poslopje veleposlaništva v [[Berlin]]u]]
'''Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji''' (uradni naziv '''Veleposlaništvo Republike Slovenije Berlin, Nemčija''') je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo]] ([[veleposlaništvo Republike Slovenije|veleposlaništvo]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[Berlin]]u ([[Nemčija]]).

Trenutna [[veleposlanik Republike Slovenije|veleposlanica]] je [[Ana Polak Petrič]].

== O veleposlaništvu ==
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu deluje v zgodovinski stavbi Geschäftshaus Am Bullenwinkel. Stavba je bila med letoma 1892 in 1893 zgrajena kot veleblagovnica. Načrtoval jo je arhitekturni biro Alterthum &amp; Zadek. Stavba je bila nekoliko preurejena ob popravilu po drugi svetovni vojni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Liste, Karte, Datenbank / Senatsverwaltung für Stadtentwicklung und Umwelt - Berlin |url=https://denkmaldatenbank.berlin.de/daobj.php?obj_dok_nr=09030004 |access-date=2026-10-09 |website=denkmaldatenbank.berlin.de |language=de}}&lt;/ref&gt; Poleg slovenskega veleposlaništva so v objektu še nekateri drugi poslovni prostori.

== Rezidenca ==
[[Slika:Thielallee 22 Berlin-Dahlem.jpg|sličica|Rezidenca veleposlanika]]
Rezidenca slovenskega veleposlanika v Nemčiji se nahaja na ulici Thielallee 22. Gre za leta 1926 postavljeno enodružinsko hišo, ki sta jo načrtovala arhitekta [[Erich Rosenwald]] in [[Richard Hübne]]. Hiša je bila sprva v lasti  judovskega lastnika Maxa Levija, kasneje je v njej delovala ameriška vojska. 

Od leta 1999 je rezidenca slovenskih veleposlanikov, zasluge za to je imela med drugim Slovenka Marjanca Gruhl.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-18 |title=Zgodovina, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-18-zgodovina-ki-povezuje-preteklost-sedanjost-in-prihodnost/ |access-date=2026-10-09 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; Republika Slovenija je stavbo tudi obnovila in leta 2026 izdala brošuro ob stoletnici stavbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-18 |title=Zgodovina, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-18-zgodovina-ki-povezuje-preteklost-sedanjost-in-prihodnost/ |access-date=2026-10-09 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; Od leta 2016 v njej deluje tudi slovenski kulturni center SKICA Berlin.

==Veleposlaniki==
* [[Ana Polak Petrič]] (2022-danes)
* [[Franc But]] (2017-2022)
* [[Marta Kos Marko]] (2012-2017)
* [[Mitja Drobnič]] (2008-2012)
* [[Dragoljuba Benčina]] (2004-2008)
* [[Ivo Vajgl]] (2002-2004)
* [[Alfonz Naberžnik]] (1997-2002)
* [[Boris Frlec]] (1992-1997)

== Glej tudi ==
* [[Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu]]
* [[Konzulat Republike Slovenije v Hamburgu]]
* [[Konzulat Republike Slovenije v Potsdamu]]
* [[seznam veleposlaništev Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://berlin.embassy.si/}}
* [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=543 Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071129225327/http://www.mzz.gov.si/index.php?id=543 |date=2007-11-29 }}
{{-}}
{{Veleposlanistva Slovenije}}
{{diplomacy-stub}}

[[Kategorija:Veleposlaništva Republike Slovenije|Nemčija]]
[[Kategorija:Veleposlaništva v Nemčiji|Slovenija]]
[[Kategorija:Ustanove v Berlinu]]
[[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva, ustanovljena leta 1992]]</text>
      <sha1>01p8z2y9fjfr2ud96k9ggge3bdbwch5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762685</id>
      <parentid>6762678</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:51:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>zgodovina poslopja</comment>
      <origin>6762685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3965" sha1="17ms4zpbqd2pzu40t457n2froiavvz7" xml:space="preserve">[[Slika:Berlin, Mitte, Hausvogteiplatz 3-4, Geschäftshaus Am Bullenwinkel 02.jpg|sličica|250px|Poslopje veleposlaništva v [[Berlin]]u]]
'''Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji''' (uradni naziv '''Veleposlaništvo Republike Slovenije Berlin, Nemčija''') je [[diplomatsko-konzularno predstavništvo]] ([[veleposlaništvo Republike Slovenije|veleposlaništvo]]) [[Slovenija|Republike Slovenije]] s sedežem v [[Berlin]]u ([[Nemčija]]).

Trenutna [[veleposlanik Republike Slovenije|veleposlanica]] je [[Ana Polak Petrič]].

== O veleposlaništvu ==
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu deluje v zgodovinski stavbi Geschäftshaus Am Bullenwinkel. Stavba je bila med letoma 1892 in 1893 zgrajena kot veleblagovnica. Načrtoval jo je arhitekturni biro Alterthum &amp; Zadek. 

Stavba je bila nekoliko preurejena ob popravilu po drugi svetovni vojni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Liste, Karte, Datenbank / Senatsverwaltung für Stadtentwicklung und Umwelt - Berlin |url=https://denkmaldatenbank.berlin.de/daobj.php?obj_dok_nr=09030004 |access-date=2026-10-09 |website=denkmaldatenbank.berlin.de |language=de}}&lt;/ref&gt; Bogato okrašena secesijska stavba je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dvignjena z dodatkom nadstreška, s čimer se je skupno število nadstropij povečalo na pet. Devetdelna poslovna stavba ima osrednji portal z okroglim lokom, nad katerim je na vrhu loka glava bika. Nad njim je napis &quot;Am Bullenwinkel&quot;, ki ga obdaja pet majhnih okroglih niš s kiparsko ornamentiko. Kovano železna dvokrilna vrata se zaključijo s kartušo, ki prikazuje zobnik.

Poleg slovenskega veleposlaništva so v objektu še nekateri drugi poslovni prostori.

== Rezidenca ==
[[Slika:Thielallee 22 Berlin-Dahlem.jpg|sličica|Rezidenca veleposlanika]]
Rezidenca slovenskega veleposlanika v Nemčiji se nahaja na ulici Thielallee 22. Gre za leta 1926 postavljeno enodružinsko hišo, ki sta jo načrtovala arhitekta [[Erich Rosenwald]] in [[Richard Hübne]]. Hiša je bila sprva v lasti  judovskega lastnika Maxa Levija, kasneje je v njej delovala ameriška vojska. 

Od leta 1999 je rezidenca slovenskih veleposlanikov, zasluge za to je imela med drugim Slovenka Marjanca Gruhl.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-18 |title=Zgodovina, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-18-zgodovina-ki-povezuje-preteklost-sedanjost-in-prihodnost/ |access-date=2026-10-09 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; Republika Slovenija je stavbo tudi obnovila in leta 2026 izdala brošuro ob stoletnici stavbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-18 |title=Zgodovina, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-09-18-zgodovina-ki-povezuje-preteklost-sedanjost-in-prihodnost/ |access-date=2026-10-09 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; Od leta 2016 v njej deluje tudi slovenski kulturni center SKICA Berlin.

==Veleposlaniki==
* [[Ana Polak Petrič]] (2022-danes)
* [[Franc But]] (2017-2022)
* [[Marta Kos Marko]] (2012-2017)
* [[Mitja Drobnič]] (2008-2012)
* [[Dragoljuba Benčina]] (2004-2008)
* [[Ivo Vajgl]] (2002-2004)
* [[Alfonz Naberžnik]] (1997-2002)
* [[Boris Frlec]] (1992-1997)

== Glej tudi ==
* [[Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu]]
* [[Konzulat Republike Slovenije v Hamburgu]]
* [[Konzulat Republike Slovenije v Potsdamu]]
* [[seznam veleposlaništev Republike Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://berlin.embassy.si/}}
* [http://www.mzz.gov.si/index.php?id=543 Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071129225327/http://www.mzz.gov.si/index.php?id=543 |date=2007-11-29 }}
{{-}}
{{Veleposlanistva Slovenije}}
{{diplomacy-stub}}

[[Kategorija:Veleposlaništva Republike Slovenije|Nemčija]]
[[Kategorija:Veleposlaništva v Nemčiji|Slovenija]]
[[Kategorija:Ustanove v Berlinu]]
[[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva, ustanovljena leta 1992]]</text>
      <sha1>17ms4zpbqd2pzu40t457n2froiavvz7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nejc Gazvoda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221124</id>
    <revision>
      <id>6762835</id>
      <parentid>6585356</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:21:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54458-77</username>
        <id>267098</id>
      </contributor>
      <comment>Ireleavantno</comment>
      <origin>6762835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4676" sha1="0whoxbv9d8xpt33tvbapm7vdmefn3ba" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Nejc Gazvoda''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[režiser]] in [[scenarist]], * [[5. junij]] [[1985]], [[Novo mesto]].

== Življenje ==
Gimnazijo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Diplomiral je iz [[film|filmske]] [[režija|režije]] na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]].

Od začetka sezone 2019/20 je zaposlen kot dramaturg pri [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]].

== Delo ==
Že v osmem razredu je veliko objavljal v šolskem glasilu ''Najča''. Kot gimnazijec je napisal zbirko kratkih zgodb ''[[Vevericam nič ne uide]]'', ki je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec. Zanjo je prejel nagrado [[zlata ptica (nagrada)|zlata ptica liberalne akademije]] 2005 in nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnikovo]]'' [[fabula (nagrada)|fabulo]] 2006. Nato je leta 2006 izdal [[roman]] ''[[Camera obscura (roman)|Camera obscura]]'', ki je bil nominiran za nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši roman, za njim pa še zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom ''Fasunga''. Leta 2008 je izšel njegov drugi roman z naslovom ''[[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]]'', leta 2009 pa še roman ''[[V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta]]''. Druge literarne izdelke objavlja v literarni reviji [[Rast (revija)|Rast]].

Je diplomant filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njegov študentski film je ''[[Bordo rdeča]]'' (2007), diplomski film pa ''[[Skrbnik]]'' (2008). Pri TV režiji je režiral študijsko TV dramo ''[[Kot dva polža]]'' (2007) in diplomsko TV dramo ''[[Merica sreče]]'' (2008), za katero je prejel akademijsko [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Njegov dramski tekst ''Gugalnica'' je na oder postavil režiser [[Janez Lapajne]] (pri njegovem filmu ''[[Osebna prtljaga]]'' je bil Gazvoda soscenarist). Istoimenska predstava je bila sprejeta v spremljevalni program tedna slovenske drame, sam pa je režiral lutkovno predstavo ''Železna gora'', ki je bila sprejeta na festival [[Bober (festival)|Bober]]. Sodeluje s komponistko [[Nina Šenk|Nino Šenk]], ki po njegovem libretu piše mladinsko opero. Za scenarij za kratek film z naslovom ''[[Čisto lahko]]'' je prejel [[Grossmanova nagrada|Grossmanovo nagrado]]. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec ''[[Izlet (film)|Izlet]]''.

Gazvoda spada med najmlajše predstavnike sodobnega slovenskega pripovedništva. V svojih delih se na prvoosebni način ukvarja z vsakdanjo bivanjsko problematiko svojih vrstnikov.

== Literarna dela ==

=== Proza ===
* ''[[Vevericam nič ne uide]]'' (2004)
* ''[[Camera obscura (roman)|Camera obscura]]'' (2006)
* ''[[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]]'' (2007)
* ''[[Fasunga]]'' (2007)
* ''[[V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta]]'' (2009)

=== Dramatika ===
* ''Gugalnica'' (2007)
* ''Divjad'' (2013)
* ''Menjava straže'' (2014)
* ''Vranja vrata'' (2016)
* ''Čakalnica'' (2018)
* ''Tih vdih'' (2018)
* ''Mostovi in bogovi'' (2019) - po motivih zgodb [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]]

== Filmografija ==
* ''[[Kot ptič]]'', kratki dokumentarec (2006) - scenarist in režiser
* ''[[Bordo rdeča]]'', kratki igrani film (2007) - scenarist in režiser
* ''[[Skrbnik (film)|Skrbnik]]'', diplomski kratki igrani film (2008) - scenarist in režiser
* ''[[Osebna prtljaga]]'', celovečerni film (2009) - soscenarist
* ''[[Smehljaji]]'', srednje-metražni igrani film (2010) - scenarist
* ''[[Izlet (film)|Izlet]]'', celovečerni igrani prvenec (2011) - scenarist, scenograf, montažer in režiser
* ''[[Dvojina (film)|Dvojina]]'', celovečerni film (2013) - režiser in soscenarist (z [[Janez Lapajne|Janezom Lapajnetom]])
* ''[[Vzornik (film)|Vzornik]]'', celovečerni film (2023) - režiser

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Almanah [http://www.centerslo.net/files/File/stu/almanah/uvodnidel.pdf Svetovni dnevi slovenske literature]; Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2006 
* Nejc Gazvoda, Fasunga, založba GOGA, Novo mesto, 2007 {{COBISS|ID=234918144}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivir-avtor}}
* [http://gazvoda.blog.siol.net Osebni blog]
{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gazvoda, Nejc}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Nejc Gazvoda|*]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>0whoxbv9d8xpt33tvbapm7vdmefn3ba</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brizgalna brizga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225706</id>
    <revision>
      <id>6762822</id>
      <parentid>5739824</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2704" sha1="8oykpjecgt43b4uw3zu4x7up925kyx6" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni singl 
| Name = Brizgalna brizga
| Cover = Brizgalna brizga-album ovitek.png
| Artist = skupine [[Atomik Harmonik]] 
| Album = [[Brizgaaaaj! (album)|Brizgaaaaj!]]
| Format = maxi single, zgoščenka
| Released = 22. november 2004
| Recorded = Studio Freiton &lt;small&gt;([[Šmarje - Sap]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Studio Darwinn &lt;small&gt;([[Idrija]])&lt;/small&gt;
| Genre = [[turbo folk]]
| Length = 3:49
| Label = [[Menart Records]]
| Music = Dare Kaurič
| Lyrics = Dare Kaurič
| Producer = Martin Štibernik
| Last single = 
| This single = »'''Brizgalna brizga'''«&lt;br&gt;(2004)
| Next single = »[[Na seniku]]«&lt;br&gt;(2005)
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|HFhf67yNp-o|»Brizgalna brizga«}}}}
}}

»'''Brizgalna brizga'''« je skladba in prvi singel skupine [[Atomik Harmonik]] iz leta 2004. Avtor glasbe in besedila je Dare Kaurič, videospot pa je režiral Jani Pavec.

== Snemanje ==
Producent je bil Martin Štibernik, snemanje je potekalo v studiih Darwinn in Freiton. Skladba je izšla na njihovem debitanstkem studijskem albumu ''[[Brizgaaaaj! (album)|Brizgaaaaj!]]'' pri založbi [[Menart Records]] na zgoščenki in kaseti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Atomik-Harmonik-Brizgalna-Brizga/release/9370315|title=Brigalna brizga (single, zgoščenka, 2004)|date=21. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Atomik-Harmonik-Brizgaaaaj/release/16553568|title=Brizgaaaaj! (album, zgoščenka, 2004)|date=21. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Melodije morja in sonca 2004 ==
15. julija 2004, na prvem polfinalnem večeru [[Melodije morja in sonca 2004|MMS '04]], so Atomiki z 28 točkami zasedli drugo mesto in se uvrstili v veliki finale, kjer so dva dni kasneje zmagali na tem festivalu.

== Zasedba ==
=== Produkcija ===
*Dare Kaurič – [[glasba]], [[besedilo]] 
*Aleš Čadež – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*Martin Štibernik – tonski snemalec, [[Glasbeni producent|producent]]

=== Studijska izvedba ===
*[[Špela Grošelj]] – vokal
*[[Špela Pavlin|Špela Kleinercher]] – vokal
*Jani Pavec – vokal
*[[Dejan Čelik]] – harmonika

== Maxi single ==
'''Zgoščenka''' 
# »Brizgalna Brizga« – 3:49
# »Brizgalna Brizga« (remix by DJ Rumek) – 3:52
# »Brizgalna Brizga« (karaoke) – 3:49
# »Brizgalna Brizga« (video) – 3:43

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/atomik-harmonik/brizgalna-brizga »Brizgalna brizga«] besedilo

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pesmi leta 2004]]
[[Kategorija:Singli leta 2004]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Atomik Harmonik]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>8oykpjecgt43b4uw3zu4x7up925kyx6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>JoJo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236409</id>
    <revision>
      <id>6762871</id>
      <parentid>6754819</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="76152" sha1="ajacs67zphx2esf4k60fycgqsdki3ue" xml:space="preserve">{{For|istoimensko R&amp;B pevko|K-Ci in JoJo}}
{{About|igralki in pevki|njen album|JoJo (album)}}

{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = JoJo
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background = solo_singer
| birth_name = Joanna Noëlle Levesque
| alias = Joanna Levesque
| origin = [[Boston, Massachusetts|Boston]], [[Massachusetts]], Združene države Amerike
| genre = [[R&amp;B]], [[Hip Hop]], [[pop glasba|pop]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| instrument =
| years_active = 1998–danes
| label = DaFamily (2003–2009)&lt;br /&gt; [[Blackground Records|Blackground]] (2003–danes)&lt;br /&gt; [[Interscope Records|Interscope]] (2009–danes)
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Joanna Noëlle Levesque'''&lt;ref&gt;During a fanquiz on the podcast [https://soundcloud.com/shaneandfriends/episode-122-jojo#t=55:05 Shane and Friends] JoJo says her real Name is Joanna Noëlle Levesque and is mad about the false Wikipedia informations.&lt;/ref&gt;, bolj znana pod svojim umetniškim imenom '''JoJo''', [[Američani|ameriška]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[filmska igralka|filmska]], [[gledališka igralka|gledališka]] in [[televizijska igralka|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[20. december]] [[1990]], [[Brattleboro, Vermont|Brattleboro]], [[Vermont]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Po tekmovanju v televizijski oddaji ''[[America's Most Talented Kids]]'' jo je opazil producent raznih založb, Vincent Herbert in jo vprašal, če bi odšla na avdicijo za založbo [[Blackground Records]].

V začetku svoje glasbene kariere je izdala glasbeni album, ki ga je naslovila kot ''[[JoJo (album)|JoJo]]'', ki je na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] dosegel četrto mesto z 95.000 prodanimi kopijami v prvem tednu prodajanja. Vsega skupaj je album prodal več kot 3 milijone izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1000556892 |title=Jadakiss Cruises prvič doseže prvo mesto na lestvici ''Billboard'' 200 |accessdate=30.12.2008 |last=Whitmire |first=Margo |date=30. junij 2004 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024073952/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1000556892 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvi singl z albuma, »[[Leave (Get Out)]]«, je izšel v februarju 2004. Zasedel je dvanajsto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=379&amp;cfgn=Singles&amp;cfn=The+Billboard+Hot+100&amp;ci=3054747&amp;cdi=8186001&amp;cid=07%2F31%2F2004 {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in kasneje prejel zlato certifikacijo s strani organizacije [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://riaa.org/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-02 |archive-date=2010-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100820142502/http://riaa.org/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Singl se je pet tednov obdržal na vrhu ''[[Billboard (revija)|Billboardove]]'' lestvice [[Top 40 Mainstream]], s čimer si je Joanna Levesque prislužila naslov najmlajše samostojne izvajalke, ki je imela svoj singl na prvem mestu na tej lestvici v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;http://www.imdb.com/name/nm1685658/bio&lt;/ref&gt; Njen drugi glasbeni album, ''[[The High Road]]'', je izšel 17. oktobra 2006 in dosegel tretje mesto na lestvici Billboard 200, saj je v prvem tednu od izida prodal že 108.000 kopij, do danes pa je prodal že več kot 2 milijona kopij po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003314423 |title=Diddy po devetih letih spet zasede prvo mesto na glasbeni lestvici s svojim novim albumom |accessdate=30.12.2008 |last=Hasty |first=Katie |date=25. oktober 2006 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024070410/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003314423 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prvi singl z albuma, »[[Too Little Too Late]]«, je izšel že v avgustu tistega leta in dosegel tretje mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100. Singl je kasneje prejel platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA.&lt;ref name=&quot;AskBillboard March 09, 2007&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/ask_bb/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |title=AskBillboard. 9. marec 2007 |accessdate=2007-09-29 |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929135902/http://www.billboard.com/bbcom/ask_bb/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Pevkina prva zgoščenka z remixi, imenovana ''[[Can't Take That Away from Me]]'', je izšla preko ''[[Rap-Up]]a'' ekskluzivno 7. septembra 2010. Zgoščenka z remixi je uvod v njen prihajajoči tretji glasbeni album, imenovan ''[[All I Want Is Everything (album)|All I Want Is Everything]]'', ki ga bosta založbi [[Blackground Records]] in [[Interscope Records]] po načrtih izdali zgodaj leta 2011.&lt;ref name=&quot;mixprodinfo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2010/08/23/jojo-experiments-with-new-sounds-on-mixtape/ |title=JoJo eksperimentira z novimi zvoki na zgoščenki z remixi |author= |date=25.8.2010 |work=[[Rap-Up]] |publisher= |accessdate=18.9.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100826234432/http://www.rap-up.com/2010/08/23/jojo-experiments-with-new-sounds-on-mixtape |archive-date=2010-08-26 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

JoJo ima tudi uspešno igralsko kariero. Prvič se je na malih televizijskih ekranih pojavila v televizijski oddaji ''[[The Bernie Mac Show]]''. Leta 2006 je dobila vlogo v [[film]]u ''[[Aquamarine (film)|Aquamarine]]'', svojem prvem filmskem pojavu, in v filmu ''[[RV (film)|RV]]''.&lt;ref&gt;http://www.imdb.com/name/nm1685658/&lt;/ref&gt; Gostila je prireditev ''Ultimate Prom''&lt;ref name=&quot;news3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.fanpop.com/spots/jojo-levesque/articles/3214|title=JoJo gosti ''Ultimate Prom''!}}&lt;/ref&gt; in se pojavila v filmu ''True Confessions of a Hollywood Starlet'', ki ji je prislužil nominacijo za nagrado Poptastic Award.

== Zgodnje življenje ==
Joanna Noëlle Blagden Levesque se je rodila v [[Brattleboro, Vermont|Brattleboru]], [[Vermont]], [[Združene države Amerike]] očetu Joelu Levesqueju in mami Diani Blagden. Pri rojstvu so ji najprej nadeli samo mamin priimek, »Blagden«, kasneje pa so temu dodali še očetovega. Odraščala je v [[Keene, New Hampshire|Keeneu]], [[New Hampshire]] in [[Foxborough, Massachusetts|Foxboroughu]], [[Massachusetts]]. Ima [[Angleži|angleške]], [[Irci|irske]], [[Poljaki|poljske]], [[Francozi|francoske]], [[ameriški staroselci|staroselske]] in [[Škoti|škotske]] korenine.&lt;ref&gt;http://twitter.com/JoJoistheway/status/5467842310&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://twitter.com/JoJoistheway/status/5468775040&lt;/ref&gt; Odrasla je v enosobnem stanovanju v Foxboroughu, v družini, ki je imela zelo nizke dohodke. Njen oče za hobij poje, njena mama pa je bila članica katoliškega cerkvenega zbora in se usposabljala v glasbenem teatru. Njena starša sta se ločila, ko je imela tri leta. Njeno odersko ime izvira iz vzdevka, ki so ji ga nadeli kot otroku.&lt;ref name=&quot;nickname&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.movieweb.com/news/49/12249.php |title=Joanna »JoJo« Levesque govori o filmu ''RV'' |accessdate=25.4.2006 |work=MovieWeb |date=24.4.2006 |archive-date=2006-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060503083219/http://www.movieweb.com/news/49/12249.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Med otroštvom je JoJo pogosto poslušala svojo mamo, kako vadi [[hvalnica|hvalnice]] za razne nastope, sama pa jo je začela posnemati, ko je bila stara dve leti in tri mesece. Pela je vse, od otroških rim do [[R&amp;B]]ja, [[jazz]]a in [[soul (glasba)|soula]]. Na [[A&amp;E Network|A&amp;E-jevi]] oddaji ''Child Stars III: Teen Rockers'' je njena mama trdila, da je imela JoJo kot otrok intiligenčni kvocient, ki je bil skoraj tako visok, kot intiligenčni kvocient mnogih genijev. Kot otrok je z veseljem obiskovala nativo-ameriške festivale in igrala v lokalnih in poklicnih gledališčih.&lt;ref name=&quot;acting1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1525003/story.jhtml |title=Zvezdnica filma ''Aquamarine'', JoJo, je pomagala pri njenem pljusku na televizijskih ekranih |accessdate=12.3.2006 |work=MTV Movie News |date=28.2.2006 |archive-date=2008-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230185824/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1525003/story.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V starosti sedem let se je JoJo pojavila v oddaji ''[[Otroci ne lažejo]]'' z igralcem in komedijantom [[Bill Cosby|Billom Cosbyjem]], kjer je pela pesem pevke [[Cher (ustvarjalka)|Cher]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=KSz-Fm-66yE&amp;feature=related|title=JoJo na ''Otroci ne lažejo'' - 1. del |work=[[Youtube]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=Gl67Kdmq8_M&amp;feature=related|title=JoJo na ''Otroci ne lažejo'' - 2. del |work=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=J3K28e_ItO0&amp;feature=related|title=JoJo na ''Otroci ne lažejo'' - 3. del |work=[[Youtube]]}}&lt;/ref&gt; Ko je odšla na avdicijo za televizijsko oddajo ''Destination Stardom'', je pela uspešnici [[Aretha Franklin|Arethe Franklin]] iz leta 1967, »[[Respect (pesem)|Respect]]« in »[[Chain of Fools (pesem)|Chain of Fools]]«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=yd-QZjlY_oI&amp;feature=related|title=JoJo pri osmih letih nastopa s pesmijo »Respect« Arethe Franklin v oddaji ''Destination Stardom'' |accessdate=12.2.2006 |date=12.2.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=SpguE2P-VEg&amp;feature=related|title=Joanna Levesque, v starosti osmih let, nastopi s pesmijo Arethe Franklins' »Chain of Fools« v oddaji ''Destination Stardom'' |accessdate=12.2.2006 |date=12.2.2006}}&lt;/ref&gt; Kmalu za tem jo je [[Oprah Winfrey]] povabila v svojo oddajo, ''[[Oprah (oddaja)|Oprah]]'', kjer je spet nastopala s petjem. Potem se je pojavila v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''Maury'', natančneje v eni izmed epizod, kjer so nastopali otroci s talenti.&lt;ref name=&quot;early&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.grabow.biz/Contemporary/JoJo.htm |title=JoJo |accessdate=12.3.2006 |work=Grabow |archive-date=2006-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060427102027/http://www.grabow.biz/Contemporary/JoJo.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Sama pravi, da »ko je prišlo do nastopa, se nikoli nisem bala ali občutila treme.«

== Glasbena kariera ==
=== 2001–2005: Odkritje in ''JoJo'' ===
{{glavni|JoJo (album)}}

V starosti šest let je že dobila razne pogodbe, vendar je njena mama zavrnila vse, saj je menila, da je njena hčerka še premlada za ustvarjanje glasbene kariere. Ko se je pojavila v [[talk-show]]u, kjer je nastopala s pesmijo [[Whitney Houston]], »I Believe In You and Me«, je tudi tekmovala v resničnostnem šovu ''America's Most Talented Kids'', vendar na njem ni zmagala, saj jo je premagala [[Diana DeGarmo]]. Producent raznih glasbenih založb, Vincent Herbert, jo je prepričal v to, da je odšla na avdicijo za založbo [[Blackground Records]]. Med avdicijo z Barryjem Hankersonom, ji je slednji povedal, da jo je k njemu pripeljal duh njegove nečakinje, kasneje slavne pevke [[Aaliyah]]. Podpisala je pogodbo z založbo in začela snemati s slavnimi producenti, kot so [[The Underdogs (duet)|The Underdogs]] in [[Soulshock &amp; Karlin]].

Njen [[demo posnetek]], ''Joanna Levesque'', je izšel leta 2001 skupaj z ostalimi R&amp;B in soul pesmimi, vključno s singlom [[Wilson Pickett|Wilsona Picketta]] iz leta 1966, »[[Mustang Sally (pesem)|Mustang Sally]]«, singlom [[Etta James|Ette Jamesa]] iz leta 1989, »It Ain't Always What You Do (It's Who You Let See You Do It)«, singloma Arethe Franklin iz leta 1968, »Chain of Fools« in iz leta 1969, »[[This Is the House That Jack Built|The House That Jack Built]]«, singlom glasbene skupine [[The Moonglows]] iz leta 1956, »See Saw«, singlom [[Stevie Wonder]] iz leta 1972, »[[Superstition (pesem)|Superstition]]« ter singlom glasbene skupine [[The Temptations]] iz leta 1975, »Shakey Ground«.

Leta 2003 je JoJo v starosti dvanajst let podpisala pogodbo z založbo [[Blackground Records]] in založbo Da Family in skupaj s producenti začela delati na svojem prvem [[glasbeni album|glasbenem albumu]]. Njen prvi singl, nagrajen s platinastim certifikatom,&lt;ref name=riaa&gt;{{navedi splet |url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH |title=RIAA – iskalna baza |accessdate=10.9.2008 |work=[[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]]}}&lt;/ref&gt; »[[Leave (Get Out)]]«, je izšel leta 2004. Pred izidom albuma se je JoJo lotila svoje prve turneje, imenovane Cingular Buddy Bash, kjer je nastopala skupaj z [[Fefe Dobson]], [[Young Gunz]]om in [[Zebrahead]]om. S turnejo je obiskala devet nakupovalnih centrov, začela je z [[Northlake Mall]]om v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]] in končala s centrom [[South Shore Plaza]]. Ko je njen [[singl]] dosegel prvo mesto na lestvici [[Top 40 Mainstream]], je v starosti trinajst let postala najmlajša izvajalka v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kar jih je kdaj doseglo to mesto. Njen prvi singl je bil leta 2004 nominiran za nagrado [[MTV Video Music Award]] v kategoriji za »najboljšega novega izvajalca«, s čimer je postala najmlajša oseba, nominirana za nagrado MTV Video Music Award. Njen prvi glasbeni album, ki je kasneje prejel platinasto certifikacijo zaradi uspešne prodaje,&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt; imenovan ''[[JoJo (album)|JoJo]]'', je dosegel četrto mesto na lestvici [[Billboard 200]] in deseto mesto na lestvici najboljših R&amp;B/Hip-Hop albumov, s pribljižno 107.000 prodanimi kopijami. JoJo je soavtorica dveh pesmi v albumu in soproducentka enega singla na njem. V decembru 2004 je bila na podelitvi nagrad [[Billboard Music Awards]] nominirana za »novo žensko ustvarjalko leta« in »singl leta, ki je pristal na lestvici Mainstream Top 40«. Je tudi najmlajša ustvarjalka, kar jih je bilo kdaj nominiranih za nagrado Billboard Music Awards.

Njen drugi singl, »[[Baby It's You (pesem, JoJo)|Baby It's You]]« - v katerem je pela skupaj z [[raper]]jem [[Bow Wow]]om — je dosegel dvaindvajseto mesto v ZDA in osmo mesto v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Zadnji singl iz albuma ''JoJo'', »[[Not That Kinda Girl]]«, je izšel v letu 2005 in v [[Nemčija|Nemčiji]] dosegel največ petinosemdeseto mesto. V sredini leta 2005 jo je, skupaj z drugimi popularnimi najstniki v tistem času, raper [[Eminem]] omenil v eni izmed svojih pesmi, »[[Ass Like That]]«.

Leta 2004 je JoJo sodelovala pri singlu »[[Come Together Now]]«, dobrodelnem singlu, ki je bil namenjen žrtvam [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|indijskega tsunamija tistega leta]] in [[Orkan Katrina|orkana Katrine]]. Tistega leta jo je [[prva dama Združenih držav Amerike|prva dama]] [[Laura Bush]] prosila, da bi za [[božič]] 2004 nastopala v Washingtonovi posebni izdaji skupaj z [[Phil McGraw|Dr. Philom]] in njegovo ženo Robin McGraw.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gospelcity.com/dynamic/news-articles/gospel_news/136 |title=Božič v Washingtonu skupaj z Rubenom Studdarjem na oddaji TNT |accessdate=13.5.2007 |work=GospelCity.com |date=15.12.2004 |archive-date=2005-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051124031448/http://www.gospelcity.com/dynamic/news-articles/gospel_news/136 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da takrat ni nastopala nikjer drugje, je povabilo zavrnila in dejala, da »se ne strinjam s stvarmi, ki jih je [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik]] [[George W. Bush]] naredil pisarni. Ostala bom pri tem.« JoJo je gostila in nastopala na koncertu Hope Rocks leta 2005 in sogostila podeitev [[Grammy]] nagrad leta 2006.

=== 2006–2007: ''The High Road'' ===
{{glavni|The High Road}}

Njen drugi glasbeni album, naslovljen kot ''[[The High Road]]'', je izšel 17. oktobra 2006. Dosegel je tretje mesto na lestvici ''Billboard'' 200. Album so producirali [[Scott Storch]], [[Swizz Beatz]], [[J. R. Rotem]], [[Latif|Corey Williams]], [[Soulshock &amp; Karlin]] in [[Ryan Leslie]]. Dobil je veliko pohval, JoJo pa je dejala, da njen album zares pokaže, da je odrasla v svoji glasbi in da se zaradi tega počuti veliko bolj samozavestno v svojem petju in stvareh, ki jih poje.&lt;ref name=&quot;news1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.voanews.com/english/archive/2006-07/2006-07-31-voa53.cfm|title=Najstniška pevska zvezdnica JoJo bo izdala nov glasbeni album|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060911212502/http://www.voanews.com/english/archive/2006-07/2006-07-31-voa53.cfm|archivedate=2006-09-11|accessdate=2010-03-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V poletju leta 2006 je na radio postajah izšel glavni singl njenega drugega albuma, imenovan »[[Too Little Too Late]]«. »Too Little Too Late« je podrl rekord za najvišji skok med najboljše uvrščene tri pesmi na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], saj se je samo v enem tednu iz šestinšestdesetega mesta uvrstil na tretje mesto; rekord si je prej lastila [[Mariah Carey]] s svojo uspešnico »[[Loverboy (pesem, Mariah Carey)|Loverboy]]« iz leta 2001, ki se je iz šestdesetega mesta uvrstila na drugo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003154972 |title=Vsi Timberlakeovi, vseh časov na lestvicah revije ''Billboard'' |accessdate=19.6.2009 |last=Cohen |first=Jonathan |date=21. september 2006 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929204543/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003154972 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/song/jojo/leave-get-out/8439240#/news/little-women-1003254949.story |title='Majhna' ženska |accessdate=19.6.2009 |last=Cohen |first=Jonathan |date=15. oktober 2006 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |archiveurl=https://archive.today/20120731021612/http://www.billboard.com/song/jojo/leave-get-out/8439240%23/news/little-women-1003254949.story#/news/little-women-1003254949.story |archivedate=2012-07-31 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Drugi uradni singl albuma, »[[How to Touch a Girl]]«, je dosegel najmanjši uspeh, samo sedeminšestdeseto mesto na lestvici ''Billboard'' [[Pop 100]]. Ta singl je eden izmed njenih najljubših iz albuma ''The High Road'' in napisala ga je sama. 16. marca 2007 se je na ''The Second JammX Kids All Star Dance Special'' prvič predvajal njen singl »[[Anything (pesem, JoJo)|Anything]]«, ki je bil vzorec pesmi [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Toto (glasbena skupina)|Toto]] iz leta 1982, naslovljene kot »[[Africa (pesem, Toto)|Africa]]«, vendar zanj JoJo ni izdala [[videospot]]a.&lt;ref name=&quot;anything&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ukmix.org/reviews/release.php?release_id=11151|title=JoJo - &quot;Anything&quot; |work=UKMIX |accessdate=2010-03-02|archive-date=2012-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120222024003/http://www.ukmix.org/reviews/release.php?release_id=11151|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Album je, odkar je bil prodan v 550.000 izvodih, nagrajen z zlatim certifikatom [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]].

20. julija 2007 je JoJo odgovorila »[[Beautiful Girls (pesem, Sean Kingston)|Beautiful Girls]]«, pesmi [[Sean Kingston|Seana Kingstona]] preko [[internet]]a s pesmijo, imenovano »Beautiful Girls Reply«.&lt;ref name=&quot;news2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://concreteloop.com/2007/07/who-sang-it-better-jojo-vs-sean-kingston|title=KDO POJE BOLJE? JOJO ALI SEAN KINGSTON|accessdate=2010-03-02|archive-date=2007-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20070912002124/http://concreteloop.com/2007/07/who-sang-it-better-jojo-vs-sean-kingston|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Mesec pozneje je pesem dosegla devetintrideseto mesto na lestvici ''Billboard'' Rhythmic Top 40 chart.&lt;ref name=&quot;reply&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mariah-charts.com/chartdata/PJoJo.htm|title=Chart Data: JoJo |work=Mariah Charts |date=2007-09-04}}&lt;/ref&gt; JoJo je pustila sporočilo, v katerem je napisala, da želi, da ji pri odločanju med naslovi za njen naslednji singl (v mislih je imela naslove »Coming for You« in »Let It Rain«) pomagajo njeni oboževalci, vendar je čez nekaj časa prošnjo preklicala. Kasneje je povedala, da se pripravlja na turnejo, ki bo potekala v poletju 2007 turnejo v [[Evropa|Evropi]] in Združenih državah Amerike za promocijo albuma ''The High Road''.

Ker turneje na koncu ni bilo, je kot del nočnega koncerta Six Flags Starburst Thursday v poletju 2007 nastopala z bandom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sixflags.com/national/footerNav/starburstconcerts.aspx/|title=Pripeljite svojo družino in se pripravite na rock… Ko glasbena skupina Six Flags začne s serijo koncertov ''STARBURST Thursday'' na četrtkovo noč, ki jo predstavljata organizaciji got2b &amp; CampusDoor|accessdate=19.6.2007 |date=19.6.2007 }}&lt;/ref&gt; Med nekatere izmed teh nastopov je vključila tudi pesmi ustvarjalcev, kot so [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]] (»[[Déjà Vu (pesem, Beyoncé Knowles)|Déjà Vu]]«), [[Kelly Clarkson]] (»[[Since U Been Gone]]«), [[SWV]], [[Gnarls Barkley]], [[Jackson 5]], [[Justin Timberlake]] (»[[My Love (pesem, Justin Timberlake)|My Love]]«), [[Maroon 5]], [[Usher (ustvarjalec)|Usher]], [[Carlos Santana]], [[Jill Scott]], [[Michael Jackson]], [[George Benson]], [[Musiq Soulchild]] in [[Amy Winehouse]] (»[[Rehab (pesem, Amy Winehouse)|Rehab]]«, ki jo je kasneje nadomestil naslov »Boston«).&lt;ref name=&quot;Youtube1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=Nub0x7gzVsE|title=JoJo - »My Love« |accessdate=4.9.2009 |date=4.9.2009 |work=[[Youtube]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youtube2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=OAN5HxIgSiw|title=JoJo - »Deja Vu« (v živo) |accessdate=4.9.2009 |date=4.9.2009 |work=[[Youtube]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youtube3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=9Cp3FjQAkZ4|title=JoJo - »Since U Been Gone« |accessdate=4.9.2009 |date=4.9.2009 |work=[[Youtube]]}}&lt;/ref&gt; V novembru 2007 je bila del turneje Live Pop Rock Brasil v [[Brazilija|Braziliji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://musica.terra.com.br/interna/0,,OI2084939-EI1267,00.html|title=Pop Rock Brasil: Jojo mostra calcinha em 1º show no Brasil|accessdate=10.11.2007 |date=10.11.2007 }}&lt;/ref&gt;

1. decembra 2007 je JoJo dobila nagrado [[Boston Music Award]] za »mednarodno žensko pevko leta«, za kar je bila v glavnem zaslužena njena pesem »Too Little Too Late«, ki jo je na podelitvi kasneje tudi zapela.&lt;ref name=&quot;BMA1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=nev08rTX45k |title=JoJo prejme nagrado na podelitvi nagrad Boston Music Awards |accessdate=2.12.2008 |date=2.12.2008 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://bostonist.com/2007/12/01/quick_hit_your.php|title=Hitra uspešnica: Vaši zmagovalci na podelitvi nagrad BMA Awards leta 2007 |accessdate=28.2.2008 |date=1.12.2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2007/11/10/jojo_is_a_girl_who_thinks_she_is_a_winner/ |title=JoJo je dekle, ki meni, da je zmagovalka |accessdate=10.11.2007 |date=10.11.2007 |archive-date=2008-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081122133118/http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2007/11/10/jojo_is_a_girl_who_thinks_she_is_a_winner |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Pozno leta 2007 je JoJo povedala, da je za svoj tretji album sama napisala nekaj pesmi ter da bo album sam izšel, ko bo dopolnila osemnajst let.&lt;ref name=&quot;Album&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://concreteloop.com/2008/02/music-news-danity-kane-info-jojo-working-on-3rd-album-amerie-to-sign-with-def-jam |title=JoJo dela na svojem tretjem glasbenem albumu |accessdate=14.2.2008 |date=14.2.2008 |archive-date=2008-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080217133506/http://concreteloop.com/2008/02/music-news-danity-kane-info-jojo-working-on-3rd-album-amerie-to-sign-with-def-jam |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://concreteloop.com/2008/02/music-news-danity-kane-info-jojo-working-on-3rd-album-amerie-to-sign-with-def-jam|title=GLASBENE NOVICE: NASLOVNICA GLASBENEGA ALBUMA DANITYJA KANEA / JOJO DELA NA NOVEM GLASBENEM ALBUMU / AMERIE &amp; DEF JAM?|accessdate=14.2.2008|date=14.2.2008|archive-date=2008-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080217133506/http://concreteloop.com/2008/02/music-news-danity-kane-info-jojo-working-on-3rd-album-amerie-to-sign-with-def-jam|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Želela je, da njeni oboževalci vidijo njeno duhovno rast v glasbi. Iskala je založbo, ki bi ji omogočala petje lastnih pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sheknows.com/articles/804278.htm |title=JoJo začne delati na svojem novem glasbenem albumu |accessdate=14.2.2008 |date=14.2.2008 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612100941/http://www.sheknows.com/articles/804278.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== 2008–danes: Konflikti z založbo in ''Can't Take That Away from Me'' ===
V [[intervju]]ju 8. aprila 2008 v [[Hearst Tower (New York City)|Hearst Towerju]] na prireditvi »Ultimate Prom«&lt;ref name=&quot;prom&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mypromstyle.com/publics/ultimate_prom|title=Obleke za maturantski ples, frizure, nasveti glede čevljev in ličil za maturantski ples - MyPromStyle.com|accessdate=2010-03-02|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703002620/http://www.mypromstyle.com/publics/ultimate_prom/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; je JoJo povedala, da trenutno piše in producira album v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]] in [[Boston, Massachusetts|Boston]]u. Soproducenti albuma naj bi bili tudi [[Tank (ameriški pevec)|Tank]], [[DJ Toomp]], [[J. Moss]], [[Toby Gad]], [[The Underdogs (duo)|The Underdogs]], [[Danja (glasbenik)|Danja]], [[J.R. Rotem]],  [[Billy Steinberg]], [[Bryan-Michael Cox]], [[Marsha Ambrosius]], Madd Scientist, Tony Dixon, Eric Dawkins in J. Gatsby.&lt;ref name=&quot;Rap-Up&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/?p=6851 |title=JoJo želi »vse« za svoj tretji glasbeni album |accessdate=8.7.2008 |date=8.7.2008 |archive-date=2008-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221203457/http://www.rap-up.com/?p=6851 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od treh četrtin že dokončanega gradiva za album je sama napisala samo eno pesem.&lt;ref name=&quot;nationalledger&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=27&amp;num=21366 |title=Joanna Levesque: Jo Jo bo izdala svoj najosebnejši glasbeni album, ''All I Want is Everything'' |accessdate=3.7.2008 |date=3.7.2008 |archive-date=2009-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090329055305/http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=27&amp;num=21366 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Dejala je, da bo to njen »najbolj osebni album«, saj ga je navdihnil njen romantični razhod in iskanje nove ljubezni ter občutek samozavesti in privlačnosti v njenem razvoju od dekleta do ženske. Pesem, ki jo je napisala sama, je opisana kot motivacijski singl.&lt;ref name=&quot;nationalledger&quot;/&gt; 30. avgusta 2008 je JoJo zapela svojo verzijo pesmi »[[Can't Believe It]]«, ki jo v originalu poje [[T-Pain]]. 1. septembra tistega leta je povedala tudi, da bo album izšel zgodaj leta 2009. Leta 2008 je R&amp;B pevec [[Ne-Yo]] zapel verzijo njenega drugega singla, »Baby It's You«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=BzfqIN_5dk8|title=Ne-Yo skupaj z JoJo - gospodična neodvisna (maRekkk 2oo8 Remix)}}&lt;/ref&gt;

14. oktobra 2008 je pred četrto igro na ALCS-ju zapela državno himno v [[Fenway Park]]u v [[Boston, Massachusetts|Boston]]u, [[Massachusetts]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jojolevesque.net/jojo-news/jojo-sings-at-fenway|title=JoJo poje na Fenwayju|accessdate=2010-03-02|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328211743/http://jojolevesque.net/jojo-news/jojo-sings-at-fenway|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 9. decembra 2008 je bila še enkrat nominirana za nagrado Boston Music Awards, tokrat v kategoriji za »izstopajočo Pop/R&amp;B izvajalko leta«, vendar je to nagrado na koncu dobila glasbena skupina [[Jada (glasbena skupina)|Jada]].&lt;ref name=&quot;BMA3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.bostonmusicspotlight.com/article.php?id=1708 |title=Izbirčen izbor bostonske najslavnejše glasbe za podelitev nagrad Boston Music Awards leta 2008 |accessdate=31.1.2009 |date=31.1.2009 |archive-date=2008-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221031518/http://www.bostonmusicspotlight.com/article.php?id=1708 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BMA2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://blastmagazine.com/the-magazine/entertainment/2008/12/boston-music-awards-winners/|title=Zmagovalci na podelitvi nagrad Boston Music Awards|accessdate=31.1.2009|date=31.1.2009|archive-date=2009-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090328142056/http://blastmagazine.com/the-magazine/entertainment/2008/12/boston-music-awards-winners/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V januarju 2009 je JoJo na [[MySpace]]u povedala, da sodeluje s producenti [[Chad Hugo]], [[Jim Beanz]] &amp; [[Kenna]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://theneptunes.org/chad-hugo-kenna-are-working-with-jojo/|title=Chad Hugo &amp; Kenna sodelujeta z JoJo|accessdate=28.2.2009 |date=28.2.2009 }}&lt;/ref&gt; in da trenutno zavzeto delajo na njenem tretjem, novem albumu. Dejala je, da so imeli veliko težav z založbo, ki jo je iz Blackgrounda na koncu zamenjala v [[Interscope Records]].

V aprilu 2009 je na MySpaceu povedala, da njena pogodba z založbo [[Blackground Records|Blackground]] še vedno velja.&lt;ref name=&quot;blogs.myspace.com&quot;&gt;http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&amp;friendId=63557350&amp;blogId=486373381&lt;/ref&gt; Pevec in tekstopisec Jovan Dais je v nekem intervjuju povedal, da bo skupaj z [[DJ Toomp]]om sodeloval pri prihodnjem albumu, ki ga bo JoJo izdala. Povedal je: »Sem zelo selektiven pri tem, s kom bom delal, saj me ne zanima delo z ogromno različnimi ljudmi. Ampak JoJo mi je zares všeč. Rad imam njeno glasbo, rad imam njen glas in verjamem, da je resnično talentirana. Dobili bomo enkraten rezultat.«&lt;ref name=&quot;singersroom&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.singersroom.com/interview/artist-v-143.asp |title=Jovan Dais - zamenja 4 Anotha Dais |accessdate=31.1.2009 |date=31.1.2009 |archive-date=2009-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090201150614/http://singersroom.com/interview/artist-v-143.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://viewmorepics.myspace.com/index.cfm?fuseaction=viewImage&amp;friendID=63557350&amp;albumID=2009169&amp;imageID=28044305|title=JoJo skupaj z Jovanom Daisom v studiju |accessdate=28.2.2009 |date=28.2.2009 }}&lt;/ref&gt; Na MySpaceu je v istem mesecu potrdila tudi, da se bo šolala na univerzi [[Northeastern University]]&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;http://blogs.myspace.com/jojoonline&lt;/ref&gt; in kasneje nadaljevala s svojo glasbeno kariero. Trenutno čaka, da bo z založbo [[Blackground Records]] sklenila novo pogodbo in za tem izdala svoj novi album.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt;

Njena pesem »[[Note to God]]« iz drugega albuma, ''The High Road'', je sicer verzija pesmi [[Filipini|filipinske]] pevke [[Charice Pempengco|Charice]].&lt;ref name=&quot;top40.about.com&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://top40.about.com/b/2009/05/19/charice-releases-note-to-god-can-oprah-make-a-pop-star.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-02 |archive-date=2009-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525191949/http://top40.about.com/b/2009/05/19/charice-releases-note-to-god-can-oprah-make-a-pop-star.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;charice&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.nowpublic.com/culture/charice-pempengco-sings-if-i-wrote-note-god-oprah |title=Charice Pempengco poje »If I Wrote a Note To God« v oddaji ''The Oprah Winfrey Show'' |accessdate=21.5.2009 |date=21.5.2009 |archive-date=2009-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090521183019/http://www.nowpublic.com/culture/charice-pempengco-sings-if-i-wrote-note-god-oprah |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

3. junija 2009 je JoJo na [[YouTube]]u potrdila, da bo z založbo [[Blackground Records]] sklenila novo pogodbo in za tem izdala svoj novi album, ki ga je sicer že dokončala.&lt;ref name=&quot;RecordDrama&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=H8wEraBOImw|title=GOVORIMO O DRAMI V ZVEZI Z ZALOŽBAMI |accessdate=3.6.2009 |date=3.6.2009 }}&lt;/ref&gt; 10. junija tistega leta je vzorec njenih pesmi »Fearless«, »Touch Down« in »Underneath«, ki jih je napisal [[Toby Gad]], objavila tudi na internetu.&lt;ref name=&quot;top40.about.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;charice1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://thatnewspark.blogs.linkbucks.com/2009/06/jojo-gets-her-leak-on/ |title=Jojo dobi ponovno pogodbo z založbo |accessdate=27.7.2009 |date=27.7.2009 |archive-date=2009-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090617015311/http://thatnewspark.blogs.linkbucks.com/2009/06/jojo-gets-her-leak-on/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na MySpaceu je napisala: »Te pesmi niso del mojega tretjega albuma niti ne predstavljajo smeri slednjega.«&lt;ref name=&quot;MyspaceBlogSampler&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&amp;friendId=63557350&amp;blogId=494023899|title=Ni izdajalca albuma |accessdate=10.6.2009 |date=10.6.2009 |work=[[Myspace]]}}&lt;/ref&gt; V sredini julija tistega leta je na MySpaceu napisala, da piše pesmi tako zase kot za druge izvajalce in da trenutno sodeluje z nekaj nadarjenimi producenti v [[Los Angeles]]u.&lt;ref name=&quot;Working&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&amp;friendID=63557350&amp;blogID=500607677|title=Delo v Los Angelesu!!! |accessdate=17.7.2009 |date=17.7.2009 |work=[[Myspace]]}}&lt;/ref&gt;

V oktobru 2009 je založba [[Blackground Records]] izdala pogodbo, po kateri je JoJo izdala svoj tretji album v sodelovanju z založbo [[Interscope Records]]. To je potrdila tudi na [[Twitter]]ju.&lt;ref&gt;http://twitter.com/JoJoistheway/status/4826607020&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;popmusicscene&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.popmusicscene.com/jojo-has-finally-reached-a-distribution-deal-with-interscope/ |title=JoJo je končno dosegla glasbeno pogodbo z založbo Interscope Records |accessdate=16.10.2009 |date=16.10.2009 |archive-date=2009-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091017220953/http://www.popmusicscene.com/jojo-has-finally-reached-a-distribution-deal-with-interscope/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thatgrapejuice&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://thatgrapejuice.net/2009/10/jojo-resolves-label-issue-interscope-to-release-lp.html |title=JoJo razkrije podrobnosti pogodbe z založbo; Interscope Records bo izdal LP |accessdate=16.10.2009 |date=16.10.2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019221314/http://thatgrapejuice.net/2009/10/jojo-resolves-label-issue-interscope-to-release-lp.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po šestih letih sodelovanja je založbo Da Family Entertainment zapustila in se priključila k založbi Interscope. Njena nova založba trenutno ureja nekaj pravnih stvari in njen tretji album bo izšel v letu 2010.&lt;ref&gt;http://www.youtube.com/watch?v=KKFvsMGtEdQ&lt;/ref&gt;

Pozno leta 2009 se je JoJo pojavila v [[Timbaland]]ovem albumu ''[[Timbaland Presents Shock Value II|Shock Value II]]'' v pesmi »Lose Control«, kar je njena prva pesem na albumu po dveh letih. V intervjuju novembra tistega leta je dejala, da je zelo vznemerjena, ker sodeluje z njim. Pojavila se je še v pesmi »Timothy Where You Been«, ki jo je izvajala [[Avstralci|avstralska]] glasbena skupina imenovana [[Jet (glasbena skupina)|Jet]] in sicer kot spremljevalna pevka.&lt;ref name=&quot;Youtube2x&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=20RjIwvrtWA|title=JoJo na prireditvi Pop Goes The World |accessdate=1.12.2009 |date=1.12.2009 |work=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thetimbalandbuzz&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.thetimbalandbuzz.com/2009/11/shock-value-2-tracklisting.html |title=''Shock Value 2'' - seznam pesmi [dopolnjeno] |accessdate=1.12.2009 |date=1.12.2009 |archive-date=2012-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222102349/http://www.thetimbalandbuzz.com/2009/11/shock-value-2-tracklisting.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V intervjuju z [[Rap-Up]]om je JoJo o svojem novem albumu povedala: »Želim si, da bi bilo to nekaj takšnega, kar bi bilo ljudem všeč, da bi rekli: 'Uau, to dekle pa je res prehodilo dolgo pot in zdaj je prevzelo vajeti!' Želim si, da bi ljudje dobili občutek, kdo sem.« Povedala je še, da so pri albumu med drugim sodelovali tudi [[Timbaland]], [[Jim Beanz]], [[The Messengers]], [[Kenna]], [[Chad Hugo]] in [[Pharell Williams]] ter da je januarja 2010 album še nekoliko izboljšala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2009/12/21/rap-up-tv-jojo-returns-to-music-part-1/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-02 |archive-date=2013-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020203838/http://www.rap-up.com/2009/12/21/rap-up-tv-jojo-returns-to-music-part-1/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2009/12/22/rap-up-tv-jojo-reveals-new-album-details-part-2/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-02 |archive-date=2014-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140309124301/http://www.rap-up.com/2009/12/22/rap-up-tv-jojo-reveals-new-album-details-part-2/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ob koncu leta 2009 je JoJo potrdila, da sodeluje tudi z [[Clinton Sparks|Clintonom Sparksom]] in [[Chester French|Chesterjem Frenchom]] na svoji prvi zgoščenki z remixi, ki bo izšla leta 2010.&lt;ref name=&quot;RapUp2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=JZXZUISHLwA|title=JoJo razkrije podrobnosti novega glasbenega albuma (2. del) |accessdate=22.12.2009 |date=22.12.2009 |work=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt; Julija leta 2010 je v intervjuju s Samom E. Goldbergom potrdila, da bo zgoščenko z remixi izdala že naslednji mesec, pred izidom albuma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://urbanbackground.com/defglam/?p=7412|title=RnB/Pop pevka Jojo bo izdala zgoščenko z remixi |accessdate=23.7.2010 |date=23.7.2010 }}&lt;/ref&gt; Preko Twitterja je potrdila, da bo zgoščenka z remixi nosila naslov ''[[Can't Take That Away from Me]]'' in da bo prvi singl, imenovan »In the Dark«, produciral Jordan Gatsby.&lt;ref&gt;http://twitter.com/JoJoistheway/status/19011896709&lt;/ref&gt; Avgusta tistega leta je v intervjuju z [[Rap-Up]]om podala še več informacij v zvezi z zgoščenko z remixi, ki je izšla 7. septembra 2010. Pevka je o zgoščenki z remixi povedala: »Ta zgoščenka z remixi je poskusna, imela sem možnost s polno paro raziskovati stvari, ki me zanimajo in navdihujejo glasbeno. Ob albumu sem si želela posneti tudi nekaj pop projektov in radijskih uspešnic in stvari, ki me zadovoljujejo, vendar je večinoma za album ''[[All I Want Is Everything (album)|All I Want Is Everything]]'', ki je bolj neprekinjeno delo teles.« Dodala je, da je zgoščenka z remixi drugačna od njenega prihajajočega albuma, ''All I Want Is Everything''.&lt;ref&gt;http://twitter.com/JoJoistheway/status/22563788053&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rap-Up2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2010/08/23/jojo-experiments-with-new-sounds-on-mixtape/ |title=JoJo eksperimentira z novimi zvoki na zgoščenki z remixi |accessdate=23.7.2010 |date=23.7.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100826234432/http://www.rap-up.com/2010/08/23/jojo-experiments-with-new-sounds-on-mixtape |archive-date=2010-08-26 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvi singl, »In the Dark«, je drugačen od vsega, kar so slišali od nje. O pesmi »In The Dark« je JoJo povedala: »Je zelo čutna pesem in tudi pod podtonom žalosti je nekaj.«&lt;ref name=&quot;Rap-Up3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2010/08/30/new-music-jojo-in-the-dark/ |title=Nova glasba: JoJo – »In the Dark« |accessdate=27.7.2010 |date=27.7.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607052124/https://www.rap-up.com/2010/08/30/new-music-jojo-in-the-dark/ |archive-date=2023-06-07 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Igralska kariera ==
JoJo se z igranjem ukvarja od četrtega leta dalje, ko je začela z igranjem v [[teater|teatru]], na [[radio|radiu]] in v [[reklama]]h. V televizijskih oddajah nastopa že od sedmega leta dalje. Njen prvi profesionalni nastop je bil v gledališki igri [[Shakespeare]]ove drame ''[[Sen kresne noči]]'', ki so ga izvajali v teatru Huntington Theater, ko je imela osem let. Pri desetih letih je prejela prvo uradno karto organizacije American Federation of Television &amp; Radio Artists (AFTRA).

Leta 2005 so ji ponudili vlogo Zoe Stewart v [[Walt Disney Television|Disneyjevi]] televizijski seriji ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', vendar je ni sprejela, saj je delo v televizijski seriji ni zares zanimalo. Bila je bolj osredotočena na svojo glasbeno kariero in ni se videla v filmski industriji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.popcrunch.com/jojo-hannah-montana-offer-i-turned-down-hannah-montana-role/|title=JoJo glede ponudbe za igranje v seriji ''Hannah Montana'': »Zavrnila sem vlogo Hannah Montane!«|accessdate=2010-03-02|archive-date=2010-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100822175225/http://www.popcrunch.com/jojo-hannah-montana-offer-i-turned-down-hannah-montana-role/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.disneysociety.com/2008/02/20/the-truth-about-jojo-and-hannah-montana-tv-series/|title=Resnica o JoJo in televizijski seriji ''Hannah Montana''|accessdate=2010-03-02|archive-date=2009-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20090416233609/http://www.disneysociety.com/2008/02/20/the-truth-about-jojo-and-hannah-montana-tv-series/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/08/08/2008-08-08_jo_jo_said_no_no_to_hannah_montana_role.html|title=Jo Jo je rekla ne ne, ko so ji ponudili vlogo v televizijski seriji ''Hannah Montana''|accessdate=2010-03-02|archive-date=2009-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090415162701/http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/08/08/2008-08-08_jo_jo_said_no_no_to_hannah_montana_role.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://extratv.warnerbros.com/2008/08/jojo.php|title=JoJo -- Hannah Montana?}}&lt;/ref&gt; Kasneje so lik »Zoe Stewart« spremenili v »Miley Stewart« in vlogo dodelili igralki [[Miley Cyrus]].

Po nastopih v televizijski oddaji ''The Bernie Mac Show'' in [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Ameriški sen]]'' je JoJo dobila vlogo v [[film]]u ''[[Aquamarine (film)|Aquamarine]]'' poleg [[Sara Paxton|Sare Paxton]] in [[Emma Roberts|Emme Roberts]], kjer je igrala Hailey. Film je premiero doživel 3. marca 2006 in zaslužil 7,5 milijonov [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]].&lt;ref name=&quot;aqua&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1525423/story.jhtml |title=Babica Madea pretepe Brucea Willisa, najbolje prodajani film |accessdate=12.3.2006 |work=MTV Movie News |date=6.3.2006 |archive-date=2009-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090328171722/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1525423/story.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Njen drugi pomembnejši film, ''[[RV (film)|RV]]'', [[komedija]], v kateri je med drugim igral tudi [[Robin Williams]], je izšel 28. aprila 2006. Zaslužil je 69,7 milijonov dolarjev. Na avdicijo je morala JoJo oditi petkrat, nazadnje pa je nadomestila igralko, ki je bila prvotno izbrana za to vlogo, vendar je ni sprejela.

JoJo je povedala, da »nihče ni najel učitelja igranja zame, ko sem igrala v filmu ''Aquamarine''.« Potrdila je, da jo bodo v filmih navajali kot »Joanno 'JoJo' Levesque«, vendar da bo v svoji glasbeni karieri še naprej uporabljala preprosti vzdevek »JoJo«.

28. avgusta 2007 je v intervjuju za BOP and Tiger Beat online povedala, da dela na svojem novem filmu. 10. septmebra je povedala, da bo potovala v [[Toronto]], [[Kanada]], kjer bo posnela manjši prizor iz filmske upodobitve televizijske serije Lole Douglas, ''[[True Confessions of a Hollywood Starlet]]'', kjer igra Morgan Carter. Njena sodelavca sta med drugim tudi z [[zlati globus|zlatim globusom]] nagrajena [[Valerie Bertinelli]] in zvezdnik televizijske serije ''[[90210]]'', [[Shenae Grimes]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/08/08/2008-08-08_true_confessions_of_a_hollywood_starlet_.html |title=Film ''True Confessions of a Hollywood Starlet'' je nerealističen, vendar zabaven |accessdate=28.2.2009 |date=28.2.2009 |archive-date=2009-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090417041518/http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2008/08/08/2008-08-08_true_confessions_of_a_hollywood_starlet_.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Film je izšel 9. avgusta 2008 na programu [[Lifetime Television]], na [[DVD]] izdaji pa 3. marca 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/Confessions-Hollywood-Starlet-Valerie-Bertinelli/dp/B001MEJTU0/ref=pd_bbs_sr_1?ie=UTF8&amp;s=dvd&amp;qid=1235831795&amp;sr=8-1|title=Amazon.com: ''True Confessions of a Hollywood Starlet'': Valerie Bertinelli, Justin Louis, Lynda Boyd, Ian Nelson, Joanna »Jojo« Levesque, Shenae Grimes, David Herrington, David Schwartz, Tim Matheson, Barbara Lieberman, Chalres Bornstein: Movies &amp;amp; TV&quot;}}&lt;/ref&gt;

Po govoricah naj bi JoJo dobila ponudbo za vlogo Jeanette Miller v filmu ''[[Alvin in veverički (film)|Alvin in veverički]]'' poleg [[Drew Barrymore]] in [[Miley Cyrus]], vendar so bile te govorice v letu 2009 zanikane. Vlogo je dobila igralka [[Christina Applegate]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://moviesblog.mtv.com/2009/05/19/exclusive-anna-faris-christina-applegate-to-voice-chipettes-in-alvin-and-the-chipmunks-the-squeakquel/ |title=EKSKLUZIVNO: Anna Faris in Christina Applegate bosta posodili glasove veveričkam v nadaljevanju filma ''Alvin in veverički'' |accessdate=30.11.2004 |archive-date=2009-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090522132559/http://moviesblog.mtv.com/2009/05/19/exclusive-anna-faris-christina-applegate-to-voice-chipettes-in-alvin-and-the-chipmunks-the-squeakquel |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
JoJo skupaj s svojo mamo prebiva v [[New Jersey]]ju, njen [[snemalni studio]] pa stoji v [[Manhattan]]u, [[New York]]. Tri leta se je šolala doma, sama pa pravi, da je »bila šola zagotovo velik del mojega življenja«. V šoli je bila vedno uspešna in večinoma dobivala samo najvišje ocene.&lt;ref&gt;{{navedi novice | date=12.1.2005 | url=http://www.thesuperficial.com/archives/000577.html/ | title=JoJo opusti šolanje | accessdate=12.1.2005 | archive-date=2009-03-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090308042906/http://www.thesuperficial.com/archives/000577.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

JoJo je nekaj časa hodila z ameriških igralcem [[nogomet]]a, [[Freddy Adu|Freddyjem Adujem]] od maja 2005 do septembra 2006.&lt;ref&gt;{{navedi novice | date=2.6.2006 | url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/06/01/AR2006060102250.html | title=Freddy Adu praznuje sladkih sedemnajst let | publisher=[[Washington Post]] | author = Argetsinger A, Roberts R | page = C03 | accessdate=6.11.2009 }}&lt;/ref&gt; Par se je spoznal na [[MTV]]-jevi seriji ''Fake ID Club'', medtem, ko jo je ona gostila. Njun razhod je prva objavila revija ''Washington Post'', ki je napisala, da se je par po več kot letu dni prijateljevanja razšel. V intervjuju za revijo ''[[American Top 40]]'' z [[Ryan Seacrest|Ryanom Seacrestom]] je JoJo omenila, da sta z Adujem še vedno dobra prijatelja.

18. oktobra 2006 je JoJo v televizijski seriji ''Live with [[Regis and Kelly]]'' povedala, da je trenutno samska. V oktobru tistega leta je za revijo ''Teen People'' tudi potrdila, da sta se s Freddyjem Adujem razšla. Dejala je: »Trenutno sem samska in to je dobro. Sem še zelo mlada. V decembru bom dopolnila šestnajst let in trenutno sem zelo zaposlena. Težko je, če želim tudi sama hoditi z nekom, ki ima toliko dela, kot jaz; oba, jaz in Freddy, sva bila prezaposlena s svojim delom ...«

Od leta 2006 je JoJo zelo dobra prijateljica s soigralkama iz filma ''[[Aquamarine (film)|Aquamarine]]'', [[Emma Roberts|Emmo Roberts]] in [[Sara Paxton|Saro Paxton]] ter s hčerko [[Robin Williams|Robina Williamsa]] soigralca iz filma ''[[RV (film)|RV]]'', [[Zelda Williams|Zeldo Williams]]. Skupaj s svojim očetom se je pojavila »za sceno« na snemanju [[videospot]]a za svojo [[skladba|pesem]], »[[Too Little Too Late]]«.

28. februarja 2007 je bila uvrščena na deseto mesto lestvice ''Forbes'', na katero so uvrščene osebe pod petindvajsetim letom z najvišjim zaslužkom. Sama je imela tistega leta najvišji zaslužek 1 milijon dolarjev.

Preko [[MySpace]]a je JoJo potrdila, da se bo šolala na univerzi [[Northeastern University]],&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; vendar njena kariera zaradi tega ne bo v zastoju in bo nadaljevala z glasbo. Avgusta 2009 je potrdila, da je končala srednjo šolo in da se bo sedaj osredotočila na prihajajoče projekte.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.ustream.tv/recorded/1946987 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-02 |archive-date=2010-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100307065908/http://www.ustream.tv/recorded/1946987 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V juliju 2009 je bila uvrščena na peto mesto ''Complex.com''-ove lestvice »Barely Legal: 10 najprivlačnejših deklet, rojenih v devetdesetih«, takoj za [[Emma Roberts|Emmo Roberts]] in [[Willa Holland|Willo Holland]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | date=18.7.2009 | url=http://www.complex.com/blogs/2009/07/14/barely-legal-the-10-hottest-90s-babies/6/ | title=Barely Legal: 10 najprivlačnejših deklet, rojenih v devetdesetih | accessdate=18.7.2009 | archive-date=2010-02-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100220023221/http://www.complex.com/blogs/2009/07/14/barely-legal-the-10-hottest-90s-babies/6/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Tožba ==
V avgustu 2009 je bilo potrjeno, da je JoJo v [[New York]]u vložila tožbo proti založbi Da Family Entertainment, ker jo je slednja postavila v negotovost. Založba ji namreč ni pustila ne prekiniti pogodbe z njimi, ne izdati svojega novega glasbenega albuma. Zahtevala je 500.000 $ zaradi težav in preklic pogodbe.&lt;ref&gt;http://www.tmz.com/2009/08/21/jojo-record-co-wont-let-me-get-out/&lt;/ref&gt; Pogodbo so preklicali v oktobru 2009 in JoJo je podpisala novo pogodbo z založbo [[Interscope Records]], svojo distribucijsko založbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.singersroom.com/news/4609/JoJo-Lands-New-Distribution-Agreement|title = JoJo dobi novo pogodbo z glasbeno založbo |accessdate=27.12.2009 |date=17.10.2009 }}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
{{glavni|JoJo diskografija}}
=== Albumi ===
==== Studijski albumi ====
{|class=&quot;wikitable&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot;| Detajli albuma
!colspan=&quot;9&quot;| Dosežki
!rowspan=&quot;2&quot;|Certifikacije
|-
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&amp;model.vnuArtistId=599670&amp;model.vnuAlbumId=814445|title=Zgodovina dosežkov na lestvicah posameznega ustvarjalca - JoJo - Albumi|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media|accessdate=14.5.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121109103236/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&amp;model.vnuArtistId=599670&amp;model.vnuAlbumId=814445|archivedate=2012-11-09|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Top R&amp;B/Hip-Hop Albums|Združene države Amerike&lt;br&gt;R&amp;B]]&lt;/small&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref name=&quot;Chart Stats&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=260|title=Lestvica se začne - JoJo|work=Chart Stats|accessdate=14.5.2009|archiveurl=https://archive.today/20130102085636/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=260|archivedate=2013-01-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref name =&quot;MC&quot;&gt;
{{navedi splet | title=Glasbena lestvica: JoJo | work=Mariah-Charts.com | url=http://www.mariah-charts.com/chartdata/PJoJo.htm | accessdate=14.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref name=&quot;NZ charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Diskografija JoJo|work=charts.org.nz|accessdate=14.5.2009|archive-date=2012-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120312035038/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=JoJo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20041020-0000/ISSUE758.pdf |title=Najboljših 100 albumov lestvice ARIA – Zaključek tedna 6. septembra 2004 |accessdate=30.12.2008 |format=PDF |work=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JoJo/?type=longplay|title=Chartverfolgung - JoJo - Longplay|work=musicline.de|accessdate=14.5.2009|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021142203/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JoJo/?type=longplay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Swiss Music Charts|Švica]]&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;&lt;ref name=&quot;Swiss Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Discographie JoJo|work=hitparade.ch|language=de|accessdate=14.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Oricon|Japonska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.oricon.co.jp/music/release/d/567037/1/ |title=JoJo – Oricon |accessdate=30.12.2008 |work=[[Oricon]] |language=ja}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2004
| align=&quot;left&quot;| '''''[[JoJo (album)|JoJo]]'''''
* Izid: 22. junij 2004
* Založba: [[Blackground Records|Blackground]], [[Universal Records|Universal]]
* Formati: [[zgoščenka|CD]], [[gramofonska plošča]], [[digitalno]]
| 4 ||  10 ||  22  || 23 ||  36 ||  86 ||  54 ||  30 ||  30 ||
* [[Recording Industry Association of America|Združene države Amerike]]: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt;
*[[British Phonographic Industry|Velika Britanija]]: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bpi.co.uk/platinum/platinumright.asp?rq=search_plat&amp;r_id=31798 |title=BPI Certified Awards – JoJo |accessdate=2008-12-30 |date=5. november 2004 |work=[[British Phonographic Industry|BPI]] }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=Oktober 2010|bot=H3llBot}}&lt;/ref&gt;
* [[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/1204_g.php |title=CRIA: Zlata &amp; Platinasta – December 2004 |accessdate=30.12.2008 |date=15. december 2004 |work=[[Canadian Recording Industry Association|CRIA]] |archive-date=2012-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407095519/http://www.cria.ca/gold/1204_g.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|
* Združene države Amerike: 1.300.000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.allbusiness.com/services/amusement-recreation-services/4744164-1.html |title=JoJo odraste |accessdate=16.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2006
| align=&quot;left&quot;| '''''[[The High Road]]'''''
* Izid: 17. oktober 2006
* Založba: Blackground, Universal
* Formati: [[zgoščenka|CD]], [[gramofonska plošča]], [[digitalno]]
| 3 ||  3 ||  24  || 12 ||  — ||  — ||  — ||  96 ||  45 ||
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref name=&quot;riaa&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bpi.co.uk/platinum/platinumright.asp?rq=search_plat&amp;r_id=32933 |title=BPI Certified Awards – ''The High Road'' |accessdate=30.12.2008 |date=8. junij 2007 |work=BPI |archive-date=2008-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080220133205/http://www.bpi.co.uk/platinum/platinumRight.asp?rq=search_plat |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Kanada: Zlata&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/0107_g.php |title=CRIA: Zlata &amp; Platininasta – Januar 2007 |accessdate=2008-07-25 |date=17. januar 2007 |work=CRIA}}&lt;/ref&gt;
|
* Združene države Amerike: 538.000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |title=Vprašajte na Billboardu – Konec 'poti'? |accessdate=4.2.2009 |last=Caulfield |first=Keith |date=9. marec 2007 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]] |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024070517/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2011
| align=&quot;left&quot;| '''''[[All I Want Is Everything (album)|All I Want Is Everything]]'''''
* Izid: Zgodnje leto 2011
* Založba: Blackground, [[Interscope Records|Interscope]]
* Formati: [[zgoščenka|CD]], [[gramofonska plošča]], [[digitalno]]
| — ||  — ||  —  || — ||  — ||  — ||  — ||  — ||  — ||
&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;
|}

==== Zgoščenke z remixi ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;1&quot;| Leto
! rowspan=&quot;1&quot;| Album details
|-
|2010
|align=&quot;left&quot;|'''''[[Can't Take That Away from Me]] ''''' &lt;small&gt;(Gostila [[Clinton Sparks]] in [[Chester French]])&lt;/small&gt;'''
* Izid: 7. september 2010
* Založba: Blackground, Interscope
* Formati: Digitalno
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Leto
! width=&quot;180&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Pesem
! colspan=&quot;12&quot;| Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;100&quot;| Certifikacije
! width=&quot;130&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
! width=&quot;180&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Nielsen Business Media&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=599670&amp;model.vnuAlbumId=814445|title=Zgodovina dosežkov posameznega ustvarjalca na glasbenih lestvicah - JoJo - Singli|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media|accessdate=14.6.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121109103241/http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.vnuArtistId=599670&amp;model.vnuAlbumId=814445|archivedate=2012-11-09|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Chart Stats&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australian-Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://austrlian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Diskografija JoJo|work=Australian-Charts|accessdate=14.5.2009}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Chartverfolgung - JoJo - Single&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JoJo/single|title=Lestvica se začne - JoJo - Singli|work=musicline.de|accessdate=14.5.2009|archive-date=2011-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110823150124/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/JoJo/single|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;JoJo and Bow Wow - Baby It's You&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/596 |title=JoJo in Bow Wow - »Baby It's You«}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Syndicat national de l'édition phonographique|Francija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Les Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Diskografija JoJo|work=Les Charts|accessdate=14.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Ultratop 50|Belgija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swiss Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Federation of the Italian Music Industry|Italija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Les Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Dutch Top 40|Nizozemska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Dutch Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Diskografija JoJo|work=Dutch Charts|accessdate=14.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Swiss Music Charts|Švica]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swiss Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Sverigetopplistan|Švedska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swedish Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=JoJo|title=Diskografija JoJo|work=Swedish Charts|accessdate=14.5.2009 }}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Irish Singles Chart|Irska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Irish Charts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/search/placement|title=Irske glasbene lestvice|work=Irish Charts|accessdate=14.5.2009|archive-date=2015-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151107043329/http://www.irishcharts.ie/search/placement|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Recording Industry Association of New Zealand|Nizozemska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ charts&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2004
|align=&quot;left&quot;|»[[Leave (Get Out)]]«
|align=&quot;center&quot;|12
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|9
|align=&quot;center&quot;|12
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|9
|align=&quot;center&quot;|4
|align=&quot;center&quot;|5
|align=&quot;center&quot;|30
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|2
|align=left|
* Združene države Amerike: Zlata&lt;ref&gt;[http://www.rockonthenet.com/artists-j/jojo.htm Rock na internetu: JoJo]&lt;/ref&gt;
|align=&quot;center&quot;|3.700.000
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;3&quot;|''JoJo''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Baby It's You (pesem, JoJo)|Baby It's You]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Bow Wow]]om)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|22
|align=&quot;center&quot;|8
|align=&quot;center&quot;|16
|align=&quot;center&quot;|15
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|34
|align=&quot;center&quot;|14
|align=&quot;center&quot;|50
|align=&quot;center&quot;|13
|align=&quot;center&quot;|3
|align=left|
* Združene države Amerike: Zlata
* Avstralija: Zlata
|align=&quot;center&quot;|1.500.000
|-
|align=&quot;center&quot;| 2005
|align=&quot;left&quot;|»[[Not That Kinda Girl]]«
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|52
|align=&quot;center&quot;|85
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot;|200.000
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2006
|align=&quot;left&quot;|»[[Too Little Too Late]]«
|align=&quot;center&quot;|3
|align=&quot;center&quot;|4
|align=&quot;center&quot;|10
|align=&quot;center&quot;|30
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|11
|align=&quot;center&quot;|7
|align=&quot;center&quot;|53
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|2
|align=&quot;center&quot;|5
|align=left|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/ask_bb/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |title=AskBillboard 9. marec 2007 |accessdate=2007-09-29 |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929135902/http://www.billboard.com/bbcom/ask_bb/article_display.jsp?vnu_content_id=1003556553 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref&gt;http://aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Singles.htm&lt;/ref&gt;
|align=&quot;center&quot;|4.200.000
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;3&quot;|''The High Road''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[How to Touch a Girl]]«
|align=&quot;center&quot;|104
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot;|150.000
|-
|align=&quot;center&quot;|2007
|align=&quot;left&quot;|»[[Anything (pesem, JoJo)|Anything]]«
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|21
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|18
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot;|278.000
|-
|}

==== V duetu ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot;|Leto
! width=&quot;180&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Pesem
! colspan=&quot;12&quot;| Dosežki
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;100&quot;| Certifikacija
! width=&quot;180&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Nielsen Business Media&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Chart Stats&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Australian-Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Chartverfolgung - JoJo - Single&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;JoJo and Bow Wow - Baby It's You&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Syndicat national de l'édition phonographique|Francija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Les Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Ultratop 50|Belgija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swiss Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Federation of the Italian Music Industry|Italija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Les Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Dutch Top 40|Nizozemska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Dutch Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Swiss Music Charts|Švica]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swiss Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Sverigetopplistan|Švedska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Swedish Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Irish Singles Chart|Irska]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Irish Charts&quot;/&gt;
!width=&quot;30&quot;|&lt;small&gt;[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZ charts&quot;/&gt;
|-align=&quot;left&quot;|»Slow It Down«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Romeo Miller]] skupaj z JoJo)&lt;/small&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2010
|align=&quot;left&quot;|»Lose Control«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Timbaland]] skupaj z JoJo)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;|''Timbaland Presents Shock Value II''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Timothy Where You Been«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Timbaland]] skupaj z glasbeno skupino [[Jet (glasbena skupina)|Jet]] in JoJo)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|-
|align=&quot;left&quot;|&quot;Sux2BU&quot; &lt;small&gt;([[Clinton Sparks]] skupaj z [[LMFAO]] in JoJo)&lt;/small&gt;
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|—
|align=&quot;center&quot;|
|align=&quot;center&quot; |''TBA''
|-
|}

==== Ostali singli ====
* 2005: »[[Come Together Now]]«
* 2010: »(I Only Know Him) In The Dark«

=== Soundtracki ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot;|Pesem
!align=&quot;center&quot;|Film
|-
|align=&quot;center&quot;| 2004
|align=&quot;left&quot;|»Secret Love«
|align=&quot;left&quot;|''[[Kraljestvo morskega psa]]''
|-
|align=&quot;center&quot;| 2009
|align=&quot;left&quot;|»If You Dream« &lt;small&gt;(skupaj z [[Tank (ameriški pevec)|Tankom]], [[Toni Braxton|Tonijem Braxtonom]], [[Faith Evans]], [[Jordin Sparks]], [[Charlie Wilson (glasbenik)|Charliejem Wilsonom]], [[Tyrese]]jem in [[Omarion]]om)&lt;/small&gt;
|align=&quot;left&quot;|''More Than a Game''
|}

=== Krajše pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot;|Pesem
!align=&quot;center&quot;|Dolžina
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;13&quot;|2009
|align=&quot;left&quot;|»Forever in My Life«
|align=&quot;center&quot;|''3:26''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Wrong Man for the Job« 
|align=&quot;center&quot;|''3:21''
|-
|align=&quot;left&quot;|»25 to Life« 
|align=&quot;center&quot;|''3:50''
|-
|align=&quot;left&quot;|»All Around the World« 
|align=&quot;center&quot;|''3:48''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Keep On Forgetting (To Forget About You)« 
|align=&quot;center&quot;|''4:04''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Doorway To My Dreams (Fly Away)« 
|align=&quot;center&quot;|''3:35''
|-
|align=&quot;left&quot;|»I Hate Love« 
|align=&quot;center&quot;|''4:03''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Impossible to Love« 
|align=&quot;center&quot;|''4:04''
|-
|align=&quot;left&quot;|»How You Did It« 
|align=&quot;center&quot;|''3:57''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Something in the Water« 
|align=&quot;center&quot;|''3:45''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Back Words« 
|align=&quot;center&quot;|''3:27''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Safe with Me« 
|align=&quot;center&quot;|''3:28''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Hooked On You« 
|align=&quot;center&quot;|''3:48''
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;14&quot;| 2010
|align=&quot;left&quot;|»Can't Take That Away from Me« 
|align=&quot;center&quot; |''3:02''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Don't Call Here No More« 
|align=&quot;center&quot;|''3:45''
|-
|align=&quot;left&quot;|»No More Tears« 
|align=&quot;center&quot;|''4:12''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Take It Back« 
|align=&quot;center&quot;|''3:54''
|-
|align=&quot;left&quot;|&quot;Underneath&quot; 
|align=&quot;center&quot;|''4:58''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Uncharted« (skupaj z Ray J-jem)
|align=&quot;center&quot;|''3:35''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Sweat« 
|align=&quot;center&quot;|''2:04''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Numbers« 
|align=&quot;center&quot;|''3:16''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Fearless« 
|align=&quot;center&quot;|''4:00''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Riot« 
|align=&quot;center&quot;|''2:30''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Before We Take It There« 
|align=&quot;center&quot;|''3:49''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Kinda Shy« 
|align=&quot;center&quot;|''3:54''
|-
|align=&quot;left&quot;|»What You Do« 
|align=&quot;center&quot;|''3:24''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Beautiful Distraction« 
|align=&quot;center&quot;|''3:24''
|}

=== Strani B ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot;|Pesem
!align=&quot;center&quot;|Stran A
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2007
|align=&quot;left&quot;|»Do Whatcha Gotta Do«
|align=&quot;left&quot; rowspan=&quot;2&quot;|»[[Anything (pesem, JoJo)|Anything]]«
|-
|align=&quot;left&quot;|»Get It Poppin'«
|}

=== Druge verzije ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot;|Pesem
!align=&quot;center&quot;|Originalni izvajalec
|-
|align=&quot;center&quot;| 2004
|align=&quot;left&quot;|»[[Weak (pesem, SWV)|Weak]]«
|align=&quot;left&quot;|[[SWV]]
|-
|align=&quot;center&quot;| 2007
|align=&quot;left&quot;|»[[Beautiful Girls (pesem, Sean Kingston)|Beautiful Girls Reply]]«
|align=&quot;left&quot;|[[Sean Kingston]]
|-
|align=&quot;center&quot;| 2008
|align=&quot;left&quot;|»[[Can't Believe It]]«
|align=&quot;left&quot;|[[T-Pain]] featuring [[Lil Wayne]]
|-
|align=&quot;center&quot;| 2009
|align=&quot;left&quot;|»Houstatlantavegas«
|align=&quot;left&quot;|[[Drake (ustvarjalec)|Drake]]
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot;|Naslov
!align=&quot;center&quot;|Režiser
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2004
|align=&quot;left&quot;|»[[Leave (Get Out)]]«
|align=&quot;left&quot; rowspan=&quot;2&quot;|[[Erik White]]
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Baby It's You (pesem, JoJo)|Baby It's You]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Bow Wow]]om)&lt;/small&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 2005
|align=&quot;left&quot;|»[[Not That Kinda Girl]]«
|align=&quot;left&quot;|Fat Cats
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2006
|align=&quot;left&quot;|»[[Too Little Too Late]]«
|align=&quot;left&quot;|[[Chris Robinson (režiser)|Chris Robinson]]
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[How to Touch a Girl]]«
|align=&quot;left&quot;|Syndrome
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010
|align=&quot;left&quot;|»(I Only Know Him) In The Dark«
|align=&quot;left&quot;|Nicole Ehrlich in Clarence Fuller
|-
|}

=== Turneje ===
* 2004: Stranski glasbeni akt na [[Usher (ustvarjalec)|Usherjevi]] turneji Truth Tour
* 2007 – 2008: [[The High Road|The High Road Tour]]
* 2010: [[Shock Value II Tour]]
* 2010: ''Prihajajoča svetovna turneja''

== Filmografija ==
{| border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;|Filmi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;center&quot;| Leto
! width=&quot;170&quot;| Naslov
! width=&quot;150&quot;| Vloga
! Opombe
|-
| 2002 || ''Developing Sheldon'' || Mlada Elizabeth  || Kot ''Joanna Levesque''
|-
| 2004 || ''[[Kraljestvo morskega psa]]'' || Ona || Kot ''Joanna »JoJo« Levesque''
|-
| rowspan=2 | 2006 ||''[[Aquamarine (film)|Aquamarine]]'' || Hailey Rogers || Glavna vloga
|-
| ''[[RV (film)|RV]]'' || Cassie Munroe  || Glavna vloga
|-
| 2011 || ''W.I.T.C.H.: The Movie'' || Irma || Kot ''Joanna &quot;JoJo&quot; Levesque''
|-
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;| Televizijski filmi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
|-
| 2008 ||''True Confessions of a Hollywood Starlet'' || Morgan Carter / Claudia Miller || [[Televizijski film]] ([[Lifetime Television]]), glavna vloga
|-
| 2010 || ''More Confessions of a Hollywood Starlet'' || Morgan Carter ||
|-
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! colspan=&quot;4&quot; style=&quot;background: LightSteelBlue;&quot;| Manjši televizijski pojavi
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot; align=&quot;center&quot;
! Leto
! Naslov
! Vloga
! Opombe
|-
| 1998 || ''[[Otroci ne lažejo]]'' || Tekmovalka || Kot ''Joanna Levesque''
|-
| 1999 – 2000 || ''Destination Stardom'' || Tekmovalka || Kot ''Joanna Levesque''
|-
| 2002 || ''The Bernie Mac Show'' || Michelle || 1 epizoda
|-
| 2003 || ''America's Most Talented Kid'' || Ona — nastopajoča || 1 epizoda
|-
| 2004 || ''[[Ameriški sen]]'' || Mlada [[Linda Ronstadt]] || 1 epizoda
|-
| 2005 || ''Hope Rocks: The Concert with a Cause''|| Sogostiteljica || [[Fox Television]]
|-
| 2006 || ''Romeo!'' || Ona || 1 epizoda
|-
| 2007 || ''Punk'd'' || Ona || Sezona 8 - Epizoda 6
|-
| 2010 || ''House of Glam'' || Ona || Sezona 1 - Epizoda 4 - »La La Land«
|}

== Nagrade in nominacije ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Leto
!Nagrada
!Kategorija in delo
!Osvojila?
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| 2004
|[[MTV Video Music Award]]||Najboljši novi izvajalec za '''Leave (Get Out)'''||Ne
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|[[Billboard Music Awards]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/article_display.jsp?vnu_content_id=1000728095 |title=Finalisti podelitve nagrad Billboard Music Awards leta 2004 |accessdate=30.11.2004 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.philbrodieband.com/muso_2004_billboard_music_awards.htm|title=Billboard Music Awards |accessdate=28.3.2009 |date=28.3.2009 }}&lt;/ref&gt;
|Nova ženska izvajalka leta||Ne
|-
|Singl leta, uvrščen na prvo mesto lestvice Mainstream Top 40 za '''Leave (Get Out)'''||Ne
|-
! 2006
|[[Teen Choice Award]] ||Najboljši preboj za '''Aquamarine'''||Ne
|-
!rowspan=&quot;3&quot;| 2007
|[[Boston Music Awards]]||Mednarodna ženska ustvarjalka leta za '''Too Little, Too Late'''||{{award-won |align=left}}
|-
|Hollywood Life 9th Annual Young Hollywood Awards||Najboljši preboj||{{award-won |align=left}}
|-
|[[Young Artist Awards]]||Najboljši nastop v filmu za '''Aquamarine'''||Ne
|-
!rowspan=&quot;2&quot;| 2008
|Yahoo Music Awards||Za več kot 10.000.000 nalaganj za '''Too Little, Too Late'''||{{award-won |align=left}}
|-
|Boston Music Awards||Izstopajoči Pop/R&amp;B ustvarjalec leta||Ne
|-
!rowspan=&quot;2&quot;| 2009
|Poptastic Award&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blog.80millionmoviesfree.com/celebrity/popstar-announces-the-8th-annual-poptastic-awards|title=Popstar! potrdi osmo podelitev nagrad Poptastic Awards|accessdate=28.3.2009|date=28.3.2009|archive-date=2011-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707070003/http://blog.80millionmoviesfree.com/celebrity/popstar-announces-the-8th-annual-poptastic-awards|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;||Najboljši televizijski film za '''True Confessions of a Hollywood Starlet'''||''Nominirana''
|-
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (J)]]

== Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.jojoonline.com Uradna spletna stran JoJo]
* [http://www.myspace.com/jojoonline JoJo] na [[MySpace]]u
* [http://www.twitter.com/JoJoistheway JoJo] na [[Twitter]]ju
* [http://www.youtube.com/user/JoJoOnlineOfficial JoJo] na [[YouTube]]u
* [http://www.allmusic.com/artist/jojo-p644941 JoJo] na [[AllMusic]]
* {{imdb name|id=1685658|name=JoJo}}

{{JoJo}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:JoJo}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški R&amp;B pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški hip hop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški Američani]]
[[Kategorija:Irski Američani]]
[[Kategorija:Poljski Američani]]
[[Kategorija:Francoski Američani]]
[[Kategorija:Škotski Američani]]</text>
      <sha1>ajacs67zphx2esf4k60fycgqsdki3ue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260080</id>
    <revision>
      <id>6762526</id>
      <parentid>6273980</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja]] na [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]: po pravopisu</comment>
      <origin>6273980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5892" sha1="cr5kfi2eq854c0dedi81aeenv660rqc" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=ruski priimek je treba ustrezno sloveniti}}

{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja
|image=&lt;!--wikidata--&gt;
|caption=&lt;!--wikidata--&gt;
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!--wikidata--&gt;
|placeofdeath=&lt;!--wikidata--&gt;
|allegiance={{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska zveza]]
|branch=[[Sovjetski partizani]]
|serviceyears=[[1941]]
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Heroj Sovjetske zveze]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja''' ({{lang-ru|Зо́я Анато́льевна Космодемья́нская}}), [[Rusi|ruska]] [[partizan]]ka, * [[13. september]] [[1923]], † [[29. november]] [[1941]].

Bila je sovjetska partizanka,&lt;ref&gt;Pravda.ru [http://english.pravda.ru/photo/report/russian_women_heroes-1796 Russian women heroes of the Great Patriotic War]&lt;/ref&gt; ki je bila posmrtno odlikovana z redom [[heroj Sovjetske zveze|heroja Sovjetske zveze]].&lt;ref&gt;[http://sun.tsu.ru/mminfo/2020/000462771/1942/1942_007.pdf Указ Президиума Верховного Совета СССР «О присвоении звания Героя Советского Союза т. т. Гурьянову М. А., Космодемьянской З. А., Кузину И. Н., особо отличившимся в партизанской борьбы в тылу против немецких захватчиков» от 16 февраля 1942 года] // Ведомости Верховного Совета Союза Советских Социалистических Республик : газета. — 1942. — 10 марта (№ 7 (166)). — С. 1.&lt;/ref&gt;&lt;ref name='cottam'&gt;Kazimiera J. Cottam: ''Women in War and Resistance: Selected Biographies of Soviet Women Soldiers'', ISBN 0-9682702-2-0, 297.&lt;/ref&gt; Med sovjetskim obdobjem je bila ena najbolj slavnih mučenikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vor.ru/English/Victory/vict_20.html |title=Vor.ru - The Voice of Russia: Road to Victory |accessdate=2010-09-06 |archive-date=2005-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050406100247/http://www.vor.ru/English/Victory/vict_20.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Rodila se je v družini, iz katere so od 17. stoletja izhajali duhovniku [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Njen stari oče, sveti [[Pjotr Kosmodemjanski]], je bil leta 1918 umorjen zaradi nasprotovanja bogokletnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mir.voskres.ru/mirbo07/a22.html |title=Voskres.ru |accessdate=2010-09-06 |archive-date=2008-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020094524/http://mir.voskres.ru/mirbo07/a22.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Rodila se je leta 1923 v vasi [[Osino-Guj]] v bližini mesta [[Tambov]]. Njen oče, Anatolij, je študiral na teološkem semenišču, a ni diplomiral in je delal kot knjižničar. Njena mati, Ljubov (rojena Čurikova), je bila učiteljica. Leta 1925 se je družini rodil še [[Aleksander Anatoljevič Kosmodemjanski|Aleksander]], ki je tudi posmrtno postal heroj Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;[http://persona.rin.ru/view/f/0/30622/kosmodemjanskij-aleksandr-anatolevich КОСМОДЕМЬЯНСКИЙ Александр Анатольевич]&lt;/ref&gt; Leta 1929 se je družina preselila v Sibirijo zaradi strau pred preganjanjem in naslednje leto v Moskvo.

Leta 1938 se je pridružila [[Komsomol]]u. Oktobra 1941 se je kot dijakinja prostovoljno pridružila partizanom; dodeljena je bila partizanski enoti 9903 pri štabu [[Zahodna fronta (Sovjetska zveza)|Zahodne fronte]]. 27. novembra 1941 je Zoja dobila nalogo, da požge vas [[Petričevo]], kjer je bil nastanjen nemški konjeniški polk. Med požiganjem hlevov so jo ujeli, nato mučili in zjutraj obesili.

Potem, ko je bila janurja 1942 zgodba o njeni smrti objavljena v ''[[Pravda|Pravdi]]'', je bila februarja odlikovana z redom heroja Sovjetske zveze.&lt;ref name=Gorinov&gt;Mikhail Gorinov, [http://vivovoco.rsl.ru/VV/JOURNAL/RUHIST/ZOYA.HTM Zoya Kosmodemyanskaya (1923-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527151227/http://vivovoco.rsl.ru/VV/JOURNAL/RUHIST/ZOYA.HTM |date=2011-05-27 }}, ''Otechestvennaya istoriia'', №1, 2003, {{ISSN|0869-5687}}&lt;/ref&gt;

Po njem so poimenovali številne ceste, [[kolhoz]]e in [[pionirji|pionirske organizacije]]. Leta 1944 so posneli tudi ''[[Zoja (film)|film Zoja]]'' po njeni zgodbi. Prav tako so po njen poimenovali 4108 m visoko goro v [[Trans-Ili Alatau]] in asteroid [[1793 Zoja]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Schmadel | first = Lutz D. | title = Dictionary of Minor Planet Names | edition = 5th  | year = 2003 | publisher = Springer Verlag | location = New York | url = http://books.google.com/books?q=1793+zoya+DW | isbn = 3540002383 | page = 143}}&lt;/ref&gt;

Pokopana je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]].

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Lyubov Kosmodemyanskaya:''Story of Zoya and Shura'', Foreign Languages Publishing House: Moscow, 1953 (»Shura« is a nickname for »Alexander«, the author is Zoya's mother). English translation of the book is available online from [http://www.greeklish.org/features/zoya/story-zoya-shura/index.htm Greeklish.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927123623/http://www.greeklish.org/features/zoya/story-zoya-shura/index.htm |date=2011-09-27 }}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam herojev Sovjetske zveze]]
* [[Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva]]

{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kosmodemjanskaja, Zoja}}
[[Kategorija:Ruski partizani]]
[[Kategorija:Obešeni ljudje]]
[[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali goro]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]</text>
      <sha1>cr5kfi2eq854c0dedi81aeenv660rqc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762531</id>
      <parentid>6762526</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:54:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6762531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5864" sha1="6oucnxg1am4dzxaq7t3ey1mjdgpznx7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska
|image=&lt;!--wikidata--&gt;
|caption=&lt;!--wikidata--&gt;
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!--wikidata--&gt;
|placeofdeath=&lt;!--wikidata--&gt;
|allegiance={{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sovjetska zveza]]
|branch=[[Sovjetski partizani]]
|serviceyears=[[1941]]
|rank=
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Heroj Sovjetske zveze]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska''' ({{lang-ru|Зо́я Анато́льевна Космодемья́нская}}, ''Zoja Anatol'evna Kosmodem'janskaja''), [[Rusi|ruska]] [[partizan]]ka, * [[13. september]] [[1923]], † [[29. november]] [[1941]].

Bila je sovjetska partizanka,&lt;ref&gt;Pravda.ru [http://english.pravda.ru/photo/report/russian_women_heroes-1796 Russian women heroes of the Great Patriotic War]&lt;/ref&gt; ki je bila posmrtno odlikovana z redom [[heroj Sovjetske zveze|heroja Sovjetske zveze]].&lt;ref&gt;[http://sun.tsu.ru/mminfo/2020/000462771/1942/1942_007.pdf Указ Президиума Верховного Совета СССР «О присвоении звания Героя Советского Союза т. т. Гурьянову М. А., Космодемьянской З. А., Кузину И. Н., особо отличившимся в партизанской борьбы в тылу против немецких захватчиков» от 16 февраля 1942 года] // Ведомости Верховного Совета Союза Советских Социалистических Республик : газета. — 1942. — 10 марта (№ 7 (166)). — С. 1.&lt;/ref&gt;&lt;ref name='cottam'&gt;Kazimiera J. Cottam: ''Women in War and Resistance: Selected Biographies of Soviet Women Soldiers'', ISBN 0-9682702-2-0, 297.&lt;/ref&gt; Med sovjetskim obdobjem je bila ena najbolj slavnih mučenikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vor.ru/English/Victory/vict_20.html |title=Vor.ru - The Voice of Russia: Road to Victory |accessdate=2010-09-06 |archive-date=2005-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050406100247/http://www.vor.ru/English/Victory/vict_20.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Rodila se je v družini, iz katere so od 17. stoletja izhajali duhovniku [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Njen stari oče, sveti [[Pjotr Kosmodemjanski]], je bil leta 1918 umorjen zaradi nasprotovanja bogokletnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mir.voskres.ru/mirbo07/a22.html |title=Voskres.ru |accessdate=2010-09-06 |archive-date=2008-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020094524/http://mir.voskres.ru/mirbo07/a22.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Rodila se je leta 1923 v vasi [[Osino-Guj]] v bližini mesta [[Tambov]]. Njen oče, Anatolij, je študiral na teološkem semenišču, a ni diplomiral in je delal kot knjižničar. Njena mati, Ljubov (rojena Čurikova), je bila učiteljica. Leta 1925 se je družini rodil še [[Aleksander Anatoljevič Kosmodemjanski|Aleksander]], ki je tudi posmrtno postal heroj Sovjetske zveze.&lt;ref&gt;[http://persona.rin.ru/view/f/0/30622/kosmodemjanskij-aleksandr-anatolevich КОСМОДЕМЬЯНСКИЙ Александр Анатольевич]&lt;/ref&gt; Leta 1929 se je družina preselila v Sibirijo zaradi strau pred preganjanjem in naslednje leto v Moskvo.

Leta 1938 se je pridružila [[Komsomol]]u. Oktobra 1941 se je kot dijakinja prostovoljno pridružila partizanom; dodeljena je bila partizanski enoti 9903 pri štabu [[Zahodna fronta (Sovjetska zveza)|Zahodne fronte]]. 27. novembra 1941 je Zoja dobila nalogo, da požge vas [[Petričevo]], kjer je bil nastanjen nemški konjeniški polk. Med požiganjem hlevov so jo ujeli, nato mučili in zjutraj obesili.

Potem, ko je bila janurja 1942 zgodba o njeni smrti objavljena v ''[[Pravda|Pravdi]]'', je bila februarja odlikovana z redom heroja Sovjetske zveze.&lt;ref name=Gorinov&gt;Mikhail Gorinov, [http://vivovoco.rsl.ru/VV/JOURNAL/RUHIST/ZOYA.HTM Zoya Kosmodemyanskaya (1923-1941)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110527151227/http://vivovoco.rsl.ru/VV/JOURNAL/RUHIST/ZOYA.HTM |date=2011-05-27 }}, ''Otechestvennaya istoriia'', №1, 2003, {{ISSN|0869-5687}}&lt;/ref&gt;

Po njem so poimenovali številne ceste, [[kolhoz]]e in [[pionirji|pionirske organizacije]]. Leta 1944 so posneli tudi ''[[Zoja (film)|film Zoja]]'' po njeni zgodbi. Prav tako so po njen poimenovali 4108 m visoko goro v [[Trans-Ili Alatau]] in asteroid [[1793 Zoja]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Schmadel | first = Lutz D. | title = Dictionary of Minor Planet Names | edition = 5th  | year = 2003 | publisher = Springer Verlag | location = New York | url = http://books.google.com/books?q=1793+zoya+DW | isbn = 3540002383 | page = 143}}&lt;/ref&gt;

Pokopana je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]].

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*Lyubov Kosmodemyanskaya:''Story of Zoya and Shura'', Foreign Languages Publishing House: Moscow, 1953 (»Shura« is a nickname for »Alexander«, the author is Zoya's mother). English translation of the book is available online from [http://www.greeklish.org/features/zoya/story-zoya-shura/index.htm Greeklish.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927123623/http://www.greeklish.org/features/zoya/story-zoya-shura/index.htm |date=2011-09-27 }}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam herojev Sovjetske zveze]]
* [[Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva]]

{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Kosmodemjanska, Zoja}}
[[Kategorija:Ruski partizani]]
[[Kategorija:Obešeni ljudje]]
[[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali goro]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]]</text>
      <sha1>6oucnxg1am4dzxaq7t3ey1mjdgpznx7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoja Kosmodemjanskaja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260096</id>
    <redirect title="Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska" />
    <revision>
      <id>6762767</id>
      <parentid>2476760</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</comment>
      <origin>6762767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</text>
      <sha1>ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska</title>
    <ns>1</ns>
    <id>260693</id>
    <revision>
      <id>6762528</id>
      <parentid>2522918</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja]] na [[Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]: po pravopisu</comment>
      <origin>2522918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1257" sha1="n5phop0o5cl1eanbtbazav6hvz4zssh" xml:space="preserve">{{DYK|13. september|2010|entry= ... so na '''[[Pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]]''' med drugimi '''[[Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva|pokopani]]''' tudi: '''[[Ivan Ivanovič Agajnc|obveščevalec Agajnc]]''', '''[[Georgij Timofejevič Beregovoj|kozmonavt Beregovoj]]''', '''[[Nikolaj Nilovič Burdenko|kirurg Burdenko]]''', '''[[Vladimir Nikolajevič Čelomej|inženir Čelomej]]''', '''[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|testni pilot Kokkinaki]]''', '''[[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja|partizanka Kosmodemjanskaja]]''', '''[[Aleksander Ivanovič Lebed|guverner Lebed]]''', '''[[Aleksej Petrovič Maresjev|letalski as Maresjev]]''', '''[[Vasilij Vasilijevič Ulrih|vojaški sodnik Ulrih]]''', '''[[Andrej Nikolajevič Tupoljev|konstruktor Tupoljev]]''', '''[[Dmitrij Trofimovič Šepilov|minister Šepilov]]''', '''[[Otto Juljevič Schmidt|raziskovalec Schmidt]]''' in '''[[Pjotr Nikolajevič Pospelov|akademik Pospelov]]'''?}}

== Priimek ==

Ruske ženske priimke z osebnim obrazilom »-а(я)« slovenimo z »-a«, tako da je pravilno zapisan priimek [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|v slovenščini]] Kosmodemjanska. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 10:33, 14. september 2010 (CEST)</text>
      <sha1>n5phop0o5cl1eanbtbazav6hvz4zssh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762532</id>
      <parentid>6762528</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:54:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priimek */ odgovor</comment>
      <origin>6762532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1374" sha1="7ps1fq3ccref78okqwgk3jr6valdrgc" xml:space="preserve">{{DYK|13. september|2010|entry= ... so na '''[[Pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]]''' med drugimi '''[[Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva|pokopani]]''' tudi: '''[[Ivan Ivanovič Agajnc|obveščevalec Agajnc]]''', '''[[Georgij Timofejevič Beregovoj|kozmonavt Beregovoj]]''', '''[[Nikolaj Nilovič Burdenko|kirurg Burdenko]]''', '''[[Vladimir Nikolajevič Čelomej|inženir Čelomej]]''', '''[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|testni pilot Kokkinaki]]''', '''[[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja|partizanka Kosmodemjanskaja]]''', '''[[Aleksander Ivanovič Lebed|guverner Lebed]]''', '''[[Aleksej Petrovič Maresjev|letalski as Maresjev]]''', '''[[Vasilij Vasilijevič Ulrih|vojaški sodnik Ulrih]]''', '''[[Andrej Nikolajevič Tupoljev|konstruktor Tupoljev]]''', '''[[Dmitrij Trofimovič Šepilov|minister Šepilov]]''', '''[[Otto Juljevič Schmidt|raziskovalec Schmidt]]''' in '''[[Pjotr Nikolajevič Pospelov|akademik Pospelov]]'''?}}

== Priimek ==

Ruske ženske priimke z osebnim obrazilom »-а(я)« slovenimo z »-a«, tako da je pravilno zapisan priimek [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen|v slovenščini]] Kosmodemjanska. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 10:33, 14. september 2010 (CEST)

Popravljeno ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:54, 9. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>7ps1fq3ccref78okqwgk3jr6valdrgc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Domjan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265308</id>
    <revision>
      <id>6762656</id>
      <parentid>6597320</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>izgovor, razsatve</comment>
      <origin>6762656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1220" sha1="eo58h5meaycjwygjytwu0jdjljp61au" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Jože (Ljubo) Domjan''' [jóže dómjan], [[Slovenci|slovenski]] [[oblikovalec]], * [[11. maj]] [[1952]], [[Celje]].

[[Diploma|Diplomiral]] je 1985 na [[Dunaj|dunajski]] Visoki šoli za uporabno in likovno umetnost in tu nadaljeval tudi podiplomski študij. Od 1987 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1995 je v [[Petrovče|Petrovčah]] ustanovil Studio za vizualne komunikacije Triartes. Najprej se je uveljavil kot ustvarjalec [[plakat]]ov, posebej gledaliških, enako uspešno pa je oblikoval tudi knjige, koledarje in celostne grafične podobe.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Številne njegove umetnine so bile razstavljene v številnih tujih državah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Jože (Ljubo) DOMJAN |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/joze-ljubo-domjan/ |access-date=2026-10-09 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Njegova žena je umetnostna zgodovinarka in kuratorka [[Alenka Domjan]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

{{likovnik-stub}} 

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Domjan, Jože}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1952]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]]</text>
      <sha1>eo58h5meaycjwygjytwu0jdjljp61au</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jennifer Lopez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266938</id>
    <revision>
      <id>6762864</id>
      <parentid>6754775</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:32:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139494" sha1="8q9qnl57rezn83j77epdlzxm5zrpxxt" xml:space="preserve">{{Redirect|J.Lo|album|J.Lo (album)}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name         = Jennifer Lopez
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background   = person
| birth_name   = Jennifer Lynn Lopez
| alias        = J.Lo
| origin       = [[Castle Hill, Bronx|Castle Hill]], [[The Bronx]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]
| genre        = [[pop glasba|pop]], [[R&amp;B]], [[hip hop]], [[dance-pop]], [[latinski pop]], [[salsa]]
| occupation   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 1993–danes
| label        = [[Epic Records|Epic]] (1998–2010)&lt;br /&gt; [[Def Jam Recordings|Def Jam]] (2010–danes)
| associated_acts = [[Marc Anthony]], [[Steven Tyler]]
| website      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Jennifer Lynn Muñiz Lopez''', pogosto imenovana tudi '''J.Lo''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijka]]  [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pevka]], [[tekstopiska]], [[glasbeni producent|glasbena producentka]], [[ples]]alka, [[modna oblikovalka]], [[televizijski producent|televizijska producentka]], [[fotomodel]], [[koreograf]]inja, [[podjetnica]] in televizijska osebnost, * [[24. julij]] [[1969]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.courttv.com/trials/puffy/docs/duty-caps_3.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080209202541/http://www.courttv.com/trials/puffy/docs/duty-caps_3.html |archivedate=2008-02-09 |title=Dolžno poročilo kapitana |accessdate=29.10.2006 |work=[[Court TV]] |date=17. januar 2001 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Castle Hill, Bronx|Castle Hill]], [[The Bronx]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]].

Po podatkih revije ''[[Forbes]]'' je najbogatejša oseba z latinsko-ameriškimi koreninami v [[Hollywood]]u, po lestvici revije ''[[People en Español]]'', »100 najvplivnejših špancev«, najvplivnejša glasbenica s [[Španci|španskimi]] koreninami v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/peopleNews/idUSN0417833620070105|title=J.Lo na vrhu seznama najvplivnejših špancev |accessdate=12.2.2007 |work=[[Reuters]]|date=4. januar 2007 }}&lt;/ref&gt; Svojo vplivnost v javnosti je še bolj utrdila, ko je oblikovala mnoge dišave in modne linije, ki jih je kasneje tudi oglaševala. Poleg svojega dela v zabavni industriji, Jennifer Lopez zagovarja pravice ljudi, cepljenje ter podpira organizacijo [[Children's Hospital Los Angeles]].

Jennifer Lopez je s svojo kariero pričela kot plesalka na [[humor]]istični [[televizijska oddaja|televizijski oddaji]] ''In Living Color''. Kasneje je zaslovela, ko je leta 1995 zaigrala v [[akcija|akcijskem]] [[triler]]ju ''[[Zmeda na poštnem vlaku]]''. Prvič je zaigrala v glavni vlogi, ko je odigrala vlogo pevke [[Selena (pevka)|Selene]] v [[biografija|biografskem]] [[film]]u ''[[Selena (film)|Selena]]'' (1997). Za svoj nastop v tem filmu je prejela nagrado [[ALMA Awards|ALMA Award za »izstopajočo igralko«]]. Kasneje si je svojo drugo nagrado ALMA Award prislužila, ko je leta 1998 zaigrala v filmu ''[[Daleč od oči]]''. Kasneje je zaigrala v mnogih [[romantika|romantičnih]] [[komedija]]h, kot sta ''[[Načrtovalka porok]]'' (2001) in ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]'' (2002). Jennifer Lopez je večji komercialni uspeh doživela, ko je zaigrala v filmih ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]'' (2004) in ''[[Tašča, da te kap]]'' (2005).

Leta 1999 je Jennifer Lopez zaigrala svoj prvi [[glasbeni album]], ''[[On the 6]]'', ki je vseboval tudi njeno prvo uspešnico, »[[If You Had My Love]]«. Njen drugi glasbeni album ''[[J.Lo (album)|J.Lo]]'' (2001), je prejel velik komercialni uspeh, saj je po vsem svetu prodal okoli osem milijonov izvodov. Album ''[[J to tha L-O!: The Remixes]]'' (2002) je postal njen drugi zaporedni glasbeni album, ki je prvič, ko se je uvrstil na lestvico, zasedel prvo mesto na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Njen tretji in četrti glasbeni album — ''[[This Is Me... Then]]'' (2002) in ''[[Rebirth (album, Jennifer Lopez)|Rebirth]]'' (2005) — je zasedel drugo mesto na lestvici ''Billboard'' 200. V letu 2007 je Jennifer Lopez izdala dva glasbena albuma, vključno s svojim prvim glasbenim albumom s samimi [[španščina|španskimi]] pesmimi, ''[[Como Ama una Mujer]]'', ter svoj peti glasbeni album v [[angleščina|angleščini]], ''[[Brave (album, Jennifer Lopez)|Brave]]''. Leta 2003 je bila nagrajena z nagrado [[American Music Award]] v kategoriji za »najljubšo pop/rock žensko ustvarjalko«, leta 2007 pa je prejela isto nagrado v kategoriji za »najljubšo latinsko ustvarjalko«. Do danes je Jennifer Lopez po vsem svetu prodala več kot 25 milijonov albumov.&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez is back in business&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2010/04/01/jennifer-lopez-is-back-in-business-i-m-back-and-i-won-t-stop-what-i-m-doing-115875-22152719/|title=Jennifer Lopez je spet na delu: »Prišla sem nazaj in ne bom odnehala s tem, kar delam!« |publisher=[[Daily Mirror]]|accessdate=3.9.2010 |date=4.1.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez - Hold It Don't Drop It Video&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.contactmusic.com/new/home.nsf/webpages/jenniferlopezx19x09x07|title=Jennifer Lopez - Videospot za pesem »Hold It Don't Drop It«|publisher=[[Contactmusic.com]]|accessdate=3.9.2010}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je revija ''[[Billboard]]'' uvrstila na sedemindvajseto mesto njihove lestvice »najuspešnejših ustvarjalcev med letoma 2000 in 2010«.&lt;ref&gt;http://www.billboard.com/#/charts-decade-end/artists-of-the-decade?year=2009&amp;begin=21&amp;order=position&lt;/ref&gt;

V sredi leta 2010 so začele krožiti govorice, da bo Jennifer Lopez postala sodnica v oddaji ''[[Ameriški idol]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://new.music.yahoo.com/blogs/realityrocks/389729/idol-opinion-is-jennifer-lopez-really-worth-12-million/|title=Mnenje ''Ameriškega Idola'': Je Jennifer Lopez RES vredna 12 milijonov $? |last=Parker |first=Lyndsey |date=14.9.2010 |accessdate=15.9.2010 |work=Yahoo! Music}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;billboard2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/news/jennifer-lopez-finalizes-1-year-12-million-1004114483.story#/news/jennifer-lopez-finalizes-1-year-12-million-1004114483.story|title=Jennifer Lopez konča z enoletno, 12 milijonov $ vredno pogodbo ''Ameriškega idola'': Poročilo |last=Reporter |first=Hollywood |date=14.9.2010 |accessdate=15.9.2010 |work=Billboard Magazine}}&lt;/ref&gt; Septembra 2010 so producenti oddaje uradno potrdili, da bo Jennifer Lopez sodelovala pri oddaji.&lt;ref name=&quot;newjudges&quot;&gt;{{navedi novice | title = Jennifer Lopez in Stevena Tylerja oznanijo za nova sodnika oddaje ''Ameriški idol'' | work = People | date = 22. september 2010 | url = http://www.people.com/people/article/0,,20428050,00.html | accessdate = 23. september 2010 | archive-date = 2011-01-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110108011006/http://www.people.com/people/article/0,,20428050,00.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;newjudges2&quot;&gt;{{navedi novice | title = Jennifer Lopez in Steven Tyler sta potrjena kot sodnika v oddaji ''Ameriški idol'' | work = The Spy Report | publisher = Media Spy | date = 23. september 2010 | url = http://www.mediaspy.org/report/2010/09/23/us-lopez-tyler-confirmed-as-judges-on-american-idol/ | accessdate = 23. september 2010 | archive-date = 2011-01-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110111082933/http://www.mediaspy.org/report/2010/09/23/us-lopez-tyler-confirmed-as-judges-on-american-idol/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez bo ena izmed prvih gostov v novi [[CBS]]-jevi [[pogovorna oddaja|pogovorni oddaji]] ''The Talk''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.tvguide.com/News/Talk-Welcomes-Lopez-1024443.aspx= |title=The Talk predstavi Christie Brinkley in Jennifer Lopez kot prvi gostji |publisher=TVGuide.com|accessdate=15. oktober 2010}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Jennifer Lynn Muñiz Lopez se je kot '''Jennifer Lynn Lopez''' rodila in odraščala v [[Castle Hill, Bronx|Castle Hill]], [[The Bronx]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]]. Oba njena starša, mama Guadalupe (rojena Rodríguez), [[vzgojiteljica]] in oče David Lopez, [[računalniški tehnik]], sta se rodila v [[Ponce, Puerto Rico|Ponceju]], [[Puerto Rico]].&lt;ref&gt;[http://www.filmreference.com/film/39/Jennifer-Lopez.html Življenjepis Jennifer Lopez (1970?-)]. ''FilmReference.com''. Pridobljeno dne 16. november 2007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.evancarmichael.com/Famous-Entrepreneurs/619/The-Triple-Threat-Jennifer-Lopez-is-Born.html ''Trojna poslastica: Jennifer Lopez je rojena.'']. Pridobljeno dne 18. maj 2010.&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je bila vzgojena kot pripadnica [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.msnbc.msn.com/id/16441601/|title=J. Lo brani TomKat in scientologijo|publisher=[[MSNBC]]|date=2. junij 2007|accessdate=23.5.2010|first=Jeannette|last=Walls|archive-date=2008-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080626164136/http://www.msnbc.msn.com/id/16441601/|url-status=dead}} :(Komentar; ''»'Jaz, sama, sem katoličanka,' je Jennifer Lopez povedala postaji južne Floride, NBC 6.«'')&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-157734/J-Los-Catholic-wedding-plans-crushed-church-rules.html|title=J-Lo-jine poročne načrte uničijo cerkvena pravila |work=www.dailymail.co.uk | location=London | first=Tania | last=Shakinovsky}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=George Rush, Joanna Molloy|first=Celeste Katz|url=http://www.nydailynews.com/archives/news/2004/06/06/2004-06-06_j_lo_weds_hubby__3___marries.html|title=J.Lo-jini medeni tedni: #3 Poroči se z Marcom Anthonyjem pri svojih losangeleških ambicijah|work=[[Daily News (New York)|Daily News]]|quote=Oba imata korenine v Puertu Ricu in sta pripadnika iste vere.|date=6.6.2004|accessdate=13.9.2010|archive-date=2011-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20111013060522/http://www.nydailynews.com/archives/news/2004/06/06/2004-06-06_j_lo_weds_hubby__3___marries.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ima starejšo sestro[[Lynda Lopez|Leslie]] in mlajšo sestro Lyndo. Jennifer Lopez se je čez svoje celotno akademsko šolanje šolala izključno na rimskokatoliških šolah, nazadnje pa je končala na šoli [[Preston High School (New York City)|Preston High School]] v Bronxu. Pri devetnajstih letih si je sama plačala učne ure petja in plesanja. Potem, ko se je en semester šolala na kolidžu [[Baruch College]], se je morala Jennifer Lopez odločati med notarno javnostjo in uradno pisarno,&lt;ref&gt;''[[E!]] Entertainment Television'' »E! Resnična hollywoodska zgodba«, Jennifer Lopez (oktober 2004)&lt;/ref&gt; učnimi urami plesa in plesnimi nastopi v nočnih klubih v [[Manhattan]]u.&lt;ref&gt;(6. avgust 2008). [http://www.foxnews.com/story/0,2933,194607,00.html »Življenjepis Jennifer Lopez«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110604070805/http://www.foxnews.com/story/0,2933,194607,00.html |date=2011-06-04 }} ''[[Fox news]]''. Pridobljeno dne 22. junij 2009.&lt;/ref&gt; Leta 1987 je imela manjšo vlogo v filmu ''My Little Girl''. Po mesecih avdicij za razne plesne vloge se je Jennifer Lopez pojavila v mnogih [[rap]] [[videospot]]ih, epizodi serije ''[[Yo! MTV Raps]]'' iz devetdesetih ter kot spremljevalna plesalka za skupino [[New Kids on the Block]] na njihovem nastopu s pesmijo »Games« na podelitvi nagrad [[American Music Award]]s leta 1991. Svojo prvo bolje plačano službo je dobila, ko se je kot plesalka »Fly Girl« začela pojavljati v [[humor]]istični [[televizijska oddaja|televizijski oddaji]] ''In Living Color'' med letoma 1991 in 1993. Kmalu zatem je postala spremljevalna plesalka [[Janet Jackson]] in se leta 1993 pojavila v videospotu za njeno pesem, »[[That's the Way Love Goes (pesem, Janet Jackson)|That's the Way Love Goes]]«.

== Glasbena kariera ==
=== 1999–2000: ''On the 6'' ===
Prvi glasbeni album Jennifer Lopez, ''[[On the 6]]'', je izšel 1. junija 1999 in se uvrstil med prvih deset albumov na glasbeni lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Preko albuma je izšla tudi njena velika uspešnica, singl, ki je zasedel prvo mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], »[[If You Had My Love]],« pa tudi singl, ki se je na prejomenjeni lestvici uvrstil med prvih deset pesmi, »[[Waiting for Tonight]]«. Album je vseboval tudi nekaj pesmi v španskem jeziku, latino-pop [[duet]] z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]] (ki je kasneje postal njen mož), »[[No Me Ames]]«. Čeprav pesem »No Me Ames« ni uživala velikega uspeha, se je uvrstila na prvo mesto na lestvici [[Hot Latin Tracks]]. Album ''On the 6'' je vseboval tudi duete Jennifer Lopez z drugimi glasbeniki, kot sta [[Big Pun]] in [[Fat Joe]] na pesmi »[[Feelin' So Good]]«, ki je dosegla velik uspeh na glasbeni lestvici ''Billboard'' Hot 100. Zadnji singl iz albuma, »[[Let's Get Loud (pesem, Jennifer Lopez)|Let's Get Loud]]«, ji je prislužil nominacijo za nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »najboljši dance posnetek«, na podelitvi Grammyjev leta 2001.&lt;ref&gt;[http://www.rockonthenet.com/archive/2001/grammys.htm 43. podelitev Grammyjev - 2001]. ''Rockonthenet.com''. Pridobljeno dne 24. avgust 2007.&lt;/ref&gt; Pesem »Waiting for Tonight« je bila leto prej nominirana za Grammyja v isti kategoriji.&lt;ref&gt;[http://www.rockonthenet.com/archive/2000/grammys.htm 42. Grammy Awards - 2000]. ''Rockonthenet.com''. Pridobljeno dne 24. avgust 2007.&lt;/ref&gt; Pesem »No Me Ames« je leta 2001 prejela dve nominaciji za nagrado [[Latin Grammy Awards]] — v kategoriji za »najboljši pop duet/skupinski posnetek z vokalnim nastopom« in v kategoriji za »najboljši videospot«.

=== 2001–2003: ''J. Lo'', ''J to tha L-O!'' in ''This Is Me... Then'' ===

Drugi glasbeni album Jennifer Lopez, ''[[J.Lo (album)|J.Lo]]'', je izšel 23. januarja 2001 in takoj pristal na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200. Ta album je vseboval več urbanske glasbe, kot album ''On the 6''. Ko je Jennifer Lopez posnela film ''[[Načrtovalka porok]]'', [[film]] v katerem se njen lik zaljubi v ženina na poroki, ki jo načrtuje, je ta kmalu po izidu postal najbolje prodajani film tistega tedna. Tako je Jennifer Lopez postala prva pevka in igralka, ki je v istem tednu izdala tako najbolje prodajani album, kot najbolje prodajani film.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.time.com/time/nation/article/0,8599,1093638,00.html |title=Jennifer Lopez |author=[[Josh Tyrangiel]] |accessdate=13.1.2007 |work=Time |date=13. avgust 2005 |archive-date=2009-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090301064251/http://www.time.com/time/nation/article/0%2C8599%2C1093638%2C00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Glavni singl iz albuma, »[[Love Don't Cost a Thing (pesem)|Love Don't Cost a Thing]],« je bil njen prvi singl, ki je zasedel prvo mesto na glasbeni lestvici v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ter se hkrati uvrstil med prvih pet pesmi na lestvici ''Billboard'' Hot 100 v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Temu je sledila pesem »[[Play (pesem, Jennifer Lopez)|Play]]«, ki se je na lestvici ''Billboard'' Hot 100 uvrstila med prvih dvajset pesmi ter zasedla tretje mesto v Veliki Britaniji. Naslednja dva singla, »[[I'm Real/I'm Real (Murder Remix)|I'm Real]]« in »[[Ain't It Funny]]«, sta se hitro vzpenjala po lestvicah. Da bi zaslužila več denarja, je Jennifer Lopez založbo [[The Inc. Records]] (takrat znano pod imenom Murder Inc.) vprašala, če bi se splačalo posneti še [[remix]] obeh pesmi, na katerem bi sodelovala z [[raper]]jema [[Ja Rule]]om (vključen je bil v remixa obeh pesmi) in Caddillacom Tahom (sodeloval je samo pri remixu pesmi »Ain't It Funny«). Oba remixa sta več tednov ostajala na prvem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100. Na svoj dvaintrideseti rojstni dan je ponovno izdala album ''J. Lo'' z remixom pesmi »I'm Real« kot dodatek. V [[Španija|Španiji]] je izdala tudi pesem »Si Ya Se Acabó«, saj je bila tam že pred tem zelo uspešna njena pesem »Que Ironia«.

Po uspehu ob ponovnem izidu albuma ''J. Lo'' se je Jennifer Lopez odločila, da bo posnela remixe za vse pesmi na albumu in jih kasneje, 5. februarja 2002, tudi izdala pod naslovom ''[[J to tha L-O!: The Remixes]]''. Album je kmalu po izidu pristal na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200 ter tako postal prvi glasbeni album z remixi v zgodovini, ki se je prvič uvrstil na vrh te lestvice.&lt;ref name=&quot;remix album&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.famousqt.com/profile.asp?celeb=38 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312090217/http://www.famousqt.com/profile.asp?celeb=38 |archivedate=2007-03-12 |title=Stran o življenjepisu Jennifer Lopez |accessdate=13.1.2007 |work=FamousQT.com |date= |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Glasbeniki, ki so sodelovali pri albumu ''J to tha L-O!: The Remixes'' so med drugim tudi [[Sean Combs|P. Diddy]], Fat Joe in [[Nas]], album sam pa je vključeval tudi redke [[dance]] in [[hip hop]] remixe prej izdanih pesmi. Album je postal četrti najbolje prodajani glasbeni album z remixi, takoj za albumi ''[[Blood on the Dance Floor: HIStory in the Mix]]'' ([[Michael Jackson]]), ''[[Love (album, The Beatles)|Love]]'' ([[The Beatles]]) in ''[[You Can Dance]]'' ([[Madonna]]).

Jennifer Lopez je svoj tretji glasbeni album, ''[[This Is Me... Then]]'', izdala 26. novembra 2002. Album je zasedel drugo mesto na lestvici ''Billboard'' 200, vseboval pa je štiri single: »[[Jenny from the Block]]« (skupaj z [[Jadakiss]]om in [[Styles P]]-jem), ki je na lestvici ''Billboard'' Hot 100; zasedel tretje mesto, »[[All I Have (pesem)|All I Have]]« (skupaj z [[LL Cool J]]-jem), ki je na prej omenjeni lestvici več tednov ostal na prvem mestu; »[[I'm Glad]]«; in »[[Baby I Love U!]]«. Album je vključeval tudi njeno različico pesmi [[Carly Simon]] iz leta 1978, »You Belong to Me«. [[Videospot]] za pesem »I'm Glad« je vključeval različice scen iz filma ''[[Flashdance]]'' iz leta 1983, zaradi česar so Jennifer Lopez kasneje tožili zaradi [[kršitev avtorskih pravic|kršitve avtorskih pravic]], tožbo pa je sodišče zavrnilo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.fwrv.com/news/article.cfm?id=100757 |title=Življenjska zgodba izide: »Flashdance« in »Chorus Line« |author=Neil J. Rosini |author2=Michael I Rudell |accessdate=12.5.2007 |work=[[New York Law Journal]] |date=27. oktober 2006 |archive-date=2007-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209121310/http://www.fwrv.com/news/article.cfm?id=100757 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporteresq.com/thresq/litigation/article_display.jsp?vnu_content_id=1002651975 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070805150055/http://www.hollywoodreporteresq.com/thresq/litigation/article_display.jsp?vnu_content_id=1002651975 |archivedate=2007-08-05 |title=Zaradi podpore sodišča Jennifer Lopez in studio zmagata v primeru ''Flashdance'' |accessdate=12.5.2007 |author=Leslie Simmons |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=12. junij 2006 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== 2004–2006: ''Rebirth'' ===
[[Slika:JenniferLopez.jpg|thumb|left|upright|Jennifer Lopez, avgust 2004]]

Jennifer Lopez se je za eno leto umaknila iz glasbene scene, nato pa 1. marca 2005 izdala svoj četrti glasbeni album, ''[[Rebirth (album, Jennifer Lopez)|Rebirth]]''. Čeprav je album zasedel drugo mesto na lestvici ''Billboard'' 200, je kmalu izpadel iz lestvice. Vključeval je tudi uspešnico »[[Get Right]],« ki se je uvrstila med prvih petnajst pesmi na glasbeni lestvici v Združenih državah Amerike in postala njen drugi singl s platinasto certifikacijo (po pesmi »If You Had My Love«). Pesem »Get Right« je velik uspeh doživela tudi v Veliki Britaniji, kjer je postala njen drugi singl, ki se je uvrstil na prvo mesto tamkajšnje glasbene lestvice. Drugi singl iz albuma, »[[Hold You Down]]«, pri katerem je sodeloval tudi Fat Joe, je zasedel štiriinšestdeseto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100; v Veliki Britaniji se je uvrstil na četrto mesto, v [[Avstralija|Avstraliji]] pa je pristal med prvimi dvajsetimi pesmimi na lestvici. Naslednja pesem, »Cherry Pie«, naj bi kot videospot izšla pozno leta 2005, vendar načrti z videospotom niso uspeli. Pesem je izšla preko radijev v Španiji. Album ''Rebirth'' je prejel platinasto certifikacijo v Združenih državah Amerike s strani organizacije [[Združenje ameriške glasbene industrije|RIAA]]. Jennifer Lopez je bila nato vključena v singl [[LL Cool J]]-ja, »[[Control Myself]]«, ki je izšel 1. februarja 2006. Zasedel je četrto mesto na lestvici U.S. ''Billboard'' Hot 100 in drugo mesto na lestvici [[UK Singles Chart]]. To je bil prvi singl Jennifer Lopez v treh letih, ki se je uvrstil med prvih deset pesmi na lestvici v Združenih državah Amerike. Album ''Rebirth'' je bil najuspešnejši v Veliki Britaniji, kjer je večina singlov zasedla eno izmed prvih petih mest na lestvici.

=== 2007–2008: ''Como Ama Una Mujer'' in ''Brave'' ===
[[Slika:Kostas Martakis, Jennifer Lopez &amp; Marc Anthony, 2008.jpg|thumb|upright|Jennifer Lopez s svojim možem [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]] (desno) in [[Grčija|grškim]] pevcem [[Kostas Martakis|Kostasom Martakisom]] (levo), ki je septembra 2008 začel s koncertom v [[Atene|Atenah]].]]

Jennifer Lopez je svoj prvi glasbeni album s pesmimi samo v [[španščina|španskem jeziku]], ''[[Como Ama una Mujer]]'', uradno izdala marca 2007. Njen mož, pevec [[Marc Anthony]], je album produciral v sodelovanju z Estefanom, razen pesmi »Qué Hiciste«, ki jo je Marc Anthony produciral skupaj z Juliom Reyesom. Album se je uvrstil med prvih deset pesmi na lestvici ''Billboard'' 200, na prvo mesto na lestvici U.S. Top Latin Albums, kjer je ostal štiri zaporedne tedne ter na prvo mesto lestvice U.S. Latin Pop Albums, kjer je ostal še sedem zaporednih tednov. Album je bil uspešen tudi v [[Evropa|Evropi]], kjer se je na glasbeni lestvici uvrstil na tretje mesto, največji uspeh pa je dosegel v državah, kot so [[Švica]], [[Italija]], [[Španija]], [[Francija]], [[Belgija]], [[Nemčija]], [[Grčija]], [[Avstrija]] in [[Portugalska]]. 24. julija 2007 je revija ''Billboard'' poročala, da bosta Jennifer Lopez in njen mož, Marc Anthony, »sodelovala« pri svetovni turneji, imenovani »[[Juntos en Concierto]]«, ki naj bi se pričela 29. septembra tistega leta v [[New Jersey]]ju.&lt;ref&gt;Jonathan Cohen (24. julij 2007) [http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003615870 Lopez, Anthony Confirm Joint Fall Tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901015917/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003615870 |date=2010-09-01 }} ''[[Billboard (magazine)|Billboard.com]]''. Pridobljeno dne 1. februar 2008.&lt;/ref&gt; Vstopnice so se pričele prodajati 10. avgusta tistega leta. Turneja je bila mešanica njene trenutne glasbe, starejše zvrsti in španske glasbe. Na neki tiskovni konferenci je Jennifer Lopez kasneje oznanila vse detajle turneje. Turneja se je pričela 28. septembra 2007 v areni [[Mark G. Etess Arena]] in končala 7. novembra 2007 v areni [[American Airlines Arena]] v [[Miami]]ju, [[Florida]]. Glavni singl iz njenega glasbenega albuma, »[[Qué Hiciste]]« (špansko za »Kaj si naredil«), je januarja 2007 uradno izšel preko radijskih postaj. Od takrat je zasedel oseminšestdeseto mesto na lestvici U.S. ''Billboard'' Hot 100 in prvo mesto na lestvicah [[Hot Latin Songs]] ter [[Hot Dance Club Play]]. Pristal je tudi med prvimi desetimi pesmimi na glasbeni lestvici v Evropi. Videospot je bil prvi videospot v španščini, ki so ga dnevno predvajali na [[MTV]]-jevem programu ''[[Total Request Live]]''. Drugi singl iz albuma je imenovan »[[Me Haces Falta]],« tretji pa »[[Por Arriesgarnos]].« Jennifer Lopez je leta 2007 prejela nagrado [[American Music Award]] v kategoriji za »najljubšo latino ustvarjalko«. Z albumom ''Como Ama Una Mujer'' je Jennifer Lopez postala ena izmed redkih ustvarjalcev, katerih album z izključno španskimi pesmimi je prvič, ko se je uvrstil na lestvico [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], tam zasedel prvo mesto.

Jennifer Lopez je svoj peti glasbeni album v angleščini (šesti album nasploh), ''[[Brave (album, Jennifer Lopez)|Brave]]'', izdala 9. oktobra leta 2007, šest mesecev po izidu albuma ''[[Como Ama una Mujer]]''. Na albumu je delala s producenti, kot so [[Midi Mafia]], [[J. R. Rotem]], Lynn and Wade in [[Ryan Tedder]], z J. R. Rotemom pa je producirala nekatere pesmi, ki jih je napisala skupaj s svojim partnerjem pri pisanju pesmi, [[Evan »Kidd« Bogart|Evanom »Kiddom« Bogartom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vh1.com/news/articles/1548396/20061218/50_cent.jhtml?headlines=true |title=Producer J. R. Rotem pomaga 50 dobiti dušo ter išče ritem za Dr. Drea |accessdate=13.1.2007 |work=[[VH1]] |date=19. december 2006 |archive-date=2010-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100831195000/http://www.vh1.com/news/articles/1548396/20061218/50_cent.jhtml?headlines=true |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Še pred tem, 26. avgusta 2007, je [[American Broadcasting Company|ABC]] izdal promocijski posnetek za četrto sezono [[televizijska serija|televizijske serije]] ''[[Razočarane gospodinje]]'', ki je vključeval tudi pesem »Mile In These Shoes.« Pesem »[[Do It Well]]« kot glavni singl iz albuma in se uvrstila med prvih dvajset pesmi na glasbenih lestvicah v mnogih državah. Pesem »[[Hold It, Don't Drop It]]« je izšla kot drugi singl, vendar samo v nekaterih državah centralne Evrope. Tretji singl iz albuma naj bi nosil naslov albuma samega, »Brave«. Celo [[Michael Haussman]] je preko svoje uradne spletne strani objavil, da je snemanje videospota za album končano, vendar pesem »Brave« nikoli ni izšla kot singl, po vsej verjetnosti zaradi nizke prodaje albuma.

=== 2008–danes: Prekinitev pogodbe z založbo Sony in ''Love?'' ===
[[Slika:J. Lo.jpg|thumb|left|upright|Jennifer Lopez, 2009]]

Med svojo nosečnostjo leta 2007 je Jennifer Lopez začela pisati pesmi za svoj kasneje potrjeni sedmi glasbeni album, ''[[Love? (album)|Love?]]'', ki so ga nameravali izdati v poletju 2010.&lt;ref name=release&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/updated-jennifer-lopez-confirms-split-with-1004070556.story?tag=hpfeed#/news/updated-jennifer-lopez-confirms-split-with-1004070556.story?tag=hpfeed |title=Dodano: Jennifer Lopez potrdi odhod od založbe Epic Records |publisher=Billboard.com |date=14. september 2009 |accessdate=16.3.2010 }}&lt;/ref&gt; Za album je sodelovala z glasbeniki, kot so [[Danja (glasebnik)|Danja]], [[Jim Jonsin]], [[Darkchild]], Chris n Teeb (iz glasbene skupine Dropzone), [[Tricky Stewart]], [[The-Dream]], [[D'Mile]] [[Mike Caren]], [[Jean Baptiste]] in [[The Neptunes]]. Na pesmi, naslovljeni kot »[[Fresh Out The Oven]]«, se poleg nje pojavi tudi raper iz Miamija, [[Pitbull (raper)|Pitbull]]. Pesem je na internetu začela krožiti že v oktobru leta 2009, vendar je njena založba dejala, da je bil to le del celotnega singla.&lt;ref name=&quot;Caplan091007&quot;&gt;David Caplan (7. oktober 2009). [http://www.people.com/people/article/0,,20310928,00.html Prvič poslušano: Dance pesem Jennifer Lopez, »Fresh Out of the Oven«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091010043652/http://www.people.com/people/article/0,,20310928,00.html |date=2009-10-10 }}. ''People''. Pridobljeno dne 10. oktober 2009.&lt;/ref&gt; Od takrat je pesem zasedla prvo mesto na lestvici [[Hot Dance Club Songs]]. Glavni singl iz albuma, »[[Louboutins]]«, je izšel 23. novembra 2009 preko radijev, čemur je sledila še premiera pesmi, ko jo je Jennifer Lopez izvedla na podelitvi nagrad [[American Music Awards]] leta 2009. Pesem se je uvrstila na lestvico ''[[Hot Dance Club Play]]'', kjer je šest tednov po izidu zasedla prvo mesto, na drugih lestvicah, kot je na primer ''[[Billboard Hot 100]]'', pa pesem ni dosegla ničesar. Pozno februarja 2010 so potrdili, da Jennifer Lopez ni več del založbe [[Epic Records]].&lt;ref name=nydailylove&gt;{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2010/02/23/2010-02-23_was_jennifer_lopez_dropped_by_longtime_record_label_sony_future_of_jlos_new_albu.html |title=Jennifer Lopez ni več del svoje dolgoletne glasbene založbe Sony; prihodnost novega albuma JLo je pod vprašajem |publisher=Nydailynews.com |date=23. februar 2010 |accessdate=8.4.2010 |location=New York |first=Joe |last=Dziemianowicz |archive-date=2010-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100226102130/http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2010/02/23/2010-02-23_was_jennifer_lopez_dropped_by_longtime_record_label_sony_future_of_jlos_new_albu.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Finke |first=Nikki |url=http://www.deadline.com/hollywood/exclusive-jennifer-lopez-and-sony-music-epic-records-split-new-album-love-wont-be-released-is-it-amicable/ |title=Prebojna novica ustvarjalcev iz Hollywooda - Nikki Finke na Deadline.com/hollywood |publisher=Deadline.com |date=24. september 2008 |accessdate=8.4.2010 |archive-date=2021-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220020301/https://deadline.com/2010/02/exclusive-jennifer-lopez-and-sony-music-epic-records-split-new-album-love-wont-be-released-is-it-amicable-26262/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Menedžer Jennifer Lopez, [[Benny Medina]], je novice potrdil z besedami: »Jennifer je imela z založbo Sony Music Group čudovito razmerje in skupaj so dosegli veliko, a bil je pravi čas za spremembo v smislu nečesa, kar bi koristilo njeni karieri kot igralki in kot glasbenici, vendar je hvaležna in ceni, da so vsi pri Sonyju za vse, kar je dosegla v sodelovanju z njimi.«&lt;ref name=&quot;rap-up1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2010/02/22/jennifer-lopez-exits-epic-records-headed-to-island-def-jam/ |title=Jennifer Lopez zapusti založbo Epic Records, namenjena do založbe Island Def Jam? |publisher=Rap-Up.com |date= |accessdate=23.2.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810051126/http://www.rap-up.com/2010/02/22/jennifer-lopez-exits-epic-records-headed-to-island-def-jam/ |archive-date=2017-08-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je kasneje izdala uradno izjavo, v kateri je javnosti povedala, da je že izpolnila vse dolžnosti, navedene v njeni pogodbi z založbama [[Sony Music Entertainment]] in [[Epic Records]] ter se odločila, da bo partnerstvo najbolje končati s sporazumno rešitvijo. Dodala je, da je našla nov »dom« [glasbeno založbo] za album ''Love?'', ki bo poleti leta  2010.&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com/news/updated-jennifer-lopez-confirms-split-with-1004070556.story#/news/updated-jennifer-lopez-confirms-split-with-1004070556.story Jennifer Lopez oznani razhod z založbo Epic Records]. 24. februar 2010. ''Billboard''. Pridobljeno dne 24. februar 2009.&lt;/ref&gt; Kmalu potem, ko so jo ujeli pri pogovoru z vodijo založbe [[Island Def Jam Music Group]], [[L.A. Reid]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1632499/20100224/lopez_jennifer.jhtml |title=Jennifer Lopez pravi, da je že podpisala pogodbo z novo glasbeno založbo |work=mtv.com |date=24. februar 2010 |accessdate=24.2.2010 |archive-date=2010-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100227183420/http://www.mtv.com/news/articles/1632499/20100224/lopez_jennifer.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je bilo 19. marca 2010 potrjeno, da je podpisala pogodbo z založbo [[Def Jam Recordings]] in da dela na svojem sedmem glasbenem albumu, ''Love?'', skupaj s skupino RedZone Entertainment ([[Kuk Harrell]], [[The-Dream]] in [[Tricky Stewart]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://news.yahoo.com/s/nm/20100319/music_nm/us_harrell |title=Jennifer Lopez podpiše pogodbo z založbo Def Jam |accessdate=2010-03-24 |archive-date=2010-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100324155936/http://news.yahoo.com/s/nm/20100319/music_nm/us_harrell |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mixonline.com/recording/tracking/kuk_harrell_boom_boom_room/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629134254/http://mixonline.com/recording/tracking/kuk_harrell_boom_boom_room/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Druga dela ==
=== ''Ameriški idol'' ===
V juniju 2010, po odhodu [[Ellen DeGeneres]] iz oddaje ''[[Ameriški idol]]'', so mediji začeli poročati, da se Jennifer Lopez želi pridružiti desetim sodnikom v oddaji.&lt;ref&gt;http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/source-jennifer-lopez-to-be-an-american-idol-judge-2010307&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2010/07/29/2010-07-29_ellen_degeneres_leaving_american_idol.html | location=New York | work=Daily News | title=Ellen DeGeneres zapusti oddajo ''Ameriški idol''; Jennifer Lopez naj bi jo po poročilih nadomestila | first=Bill | last=Hutchinson | date=30. julij 2010 | accessdate=2010-12-13 | archive-date=2010-08-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100802054439/http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2010/07/29/2010-07-29_ellen_degeneres_leaving_american_idol.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://latimesblogs.latimes.com/showtracker/2010/07/american-idols-backup-plan-with-jennifer-lopez-not-ready-for-delivery.html | work=The Los Angeles Times | title=Slednik oddaj | date=30. julij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://blogs.forbes.com/bizblog/2010/07/30/why-fox-wants-jennifer-lopez-for-american-idol-and-why-shell-do-it/&lt;/ref&gt; Kakorkoli že, kasneje so začeli poročati, da se Jennifer Lopez oddaji ne more pridružiti, ker ima »nezaslišane zahteve«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://news-briefs.ew.com/2010/08/11/jennifer-lopez-out-american-idol-judge/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2010-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100918102235/http://news-briefs.ew.com/2010/08/11/jennifer-lopez-out-american-idol-judge/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://uk.news.yahoo.com/4/20100813/ten-have-jennifer-lopez-s-american-idol-ea4616c.html&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://uk.eonline.com/uberblog/watch_with_kristin/b194767_american_idol_dumping_jennifer_lopez.html&lt;/ref&gt; nekaj, na kar je producent oddaje ''Ameriški idol'', [[Nigel Lythgoe]], odzval z: »[Jennifer] ni nikakršna diva, priložnostno sem že večkrat sodeloval z njo in še nikoli se ni obnašala kot diva.« Ni zanikal ali potrdil govoric o prepiranju glede pogodbe med Jennifer Lopez in drugimi producenti oddaje ''Ameriški idol''.&lt;ref&gt;http://new.music.yahoo.com/blogs/realityrocks/385508/nigel-lythgoe-discusses-saving-idol-defends-ellenjlo/&lt;/ref&gt; Kasneje so mediji razkrili, da sta bila oba, Jennifer Lopez in njen mož, [[Marc Anthony]], predlagana za sodnika v oddaji ''[[The X Factor (ZDA)|The X Factor]]'' zaradi njunega vpliva na »latinskem« in »mednarodnem« trgu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.co.uk/ustv/s103/the-x-factor/news/a219700/lopez-anthony-linked-to-us-x-factor.html |title=Ameriška televizija - Novice - Jennifer Lopez in Marc Anthony povezana z ameriško verzijo oddaje ''X Factor'' |publisher=Digital Spy |date=13.5.2010 |accessdate=18.9.2010 |archive-date=2010-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100516155154/http://www.digitalspy.co.uk/ustv/s103/the-x-factor/news/a219700/lopez-anthony-linked-to-us-x-factor.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Vpletenost Jennifer Lopez z oddajo ''X Factor'' je bila potrjena v deseti sezoni oddaje ''Ameriški idol'', ko je povedala, da je izbrala to oddajo, čeprav so ji ponudili sodelovanje v obeh.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rap-up.com/2010/09/14/jennifer-lopez-finalizes-american-idol-deal/ |title=Jennifer Lopez finalizira pogodbo z oddajo ''Ameriški idol'' |publisher=Rap-Up.com |date=14.9.2010 |accessdate=18.9.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100919155350/http://www.rap-up.com/2010/09/14/jennifer-lopez-finalizes-american-idol-deal/ |archive-date=2010-09-19 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Izjavo so uradno potrdili 22. septembra 2010. [[MTV]] je dejal, da je bila »pogodba v obojestransko korist vsem udeleženim«, medtem ko je [[CNN]] poročal, da se je Jennifer Lopez za to oddajo odločila, ko je opazovala oddajo, producenti oddaje ''Ameriški idol'' pa naj bi menili, da bosta ona in [[Steven Tyler]], ki so ga v tistem času tudi imenovali za enega izmed desetih sodnikov, pripomogla k povečanju gledanosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://edition.cnn.com/2010/SHOWBIZ/TV/09/22/jennifer.lopez.american.idol/ | work=CNN | title=Jennifer Lopez: Preboj na realistično televizijo? | date=23. september 2010 }}&lt;/ref&gt; Poleg tega je producent glasbene serije ''[[Glee (serija)|Glee]]'', [[Brad Falchuk]], potrdil, da se je Jennifer Lopez udeležila pogovora za sodelovanje pri naslednji sezoni televizijske serije kot delavka v kavarni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/watch_with_kristin/b162659_jennifer_lopez_in_talks_with_glee.html |title=Jennifer Lopez na pogovoru za sodelovanje pri televizijski seriji ''Glee''; bo Justin Timberlake naslednji? |publisher=E! Online |date=18.1.2010 |accessdate=23.8.2010 }}&lt;/ref&gt;

=== Igralska kariera ===
Prvo televizijsko delo je Jennifer Lopez kot igralka sprejela, ko je zaigrala v [[Fox]]ovi [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''South Central''. Kasneje se je pojavila tudi v serijah ''Second Chances'' in ''Hotel Malibu''. Nato se je pojavila v [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''Nurses on the Line: The Crash of Flight 7''. Jennifer Lopez se je v svoji prvi resnejši vlogi pojavila leta 1995, ko je zaigrala lik mlajše Marie v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v filmu [[Gregory Nava|Gregoryja Nave]], ''My Family''. Po igranju poleg [[Jimmy Smits|Jimmyja Smitsa]] in [[Edward James Olmos|Edwarda Jamesa Olmosa]] v filmu ''My Family'' je Jennifer Lopez poleg [[Wesley Snipes|Wesleyja Snipesa]] in [[Woody Harrelson|Woodyja Harrelsona]] zaigrala v [[akcija|akcijskem]] [[film]]u ''[[Zmeda na poštnem vlaku]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/jennifer_lopez/biography|title=Življenjepis Jennifer Lopez|date=|work=People.com|accessdate=29.2.2008|archive-date=2010-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100729195447/http://www.people.com/people/jennifer_lopez/biography|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1996 je premagala igralke, kot sta [[Lauren Holly]] in [[Ashley Judd]] na avdiciji za igranje v stranski vlogi [[komedija|komediji]] [[Francis Ford Coppola|Francisa Forda Coppole]], ''[[Jack (film, 2006)|Jack]]'', v katerem je poleg nje zaigrala tudi [[Robin Williams]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.angelfire.com/ny/conexion/lopez_jennifer.html|title=Življenjepis Jennifer López |date=|work=|accessdate=23.5.2009 }}&lt;/ref&gt; Kasneje se je poleg [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] v dobro sprejetem [[triler]]ju [[Bob Rafelson|Boba Rafelsona]], ''Blood and Wine''.

Jennifer Lopez je svoj preboj doživela leta 1997, ko je zaigrala glavno vlogo v biografskem filmu o tejanski pevki [[Selena (pevka)|Seleni]], ''[[Selena (film)|Selena]]''. Čeprav je že prej sodelovala z Gregoryjem Navo na filmu ''My Family'', se je morala Jennifer Lopez udeležiti vseh procesov avdicije, preden je vlogo tudi dobila. Širša javnost je njen nastop v glavnem hvalila, prejela pa je tudi nominacijo za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komediji«. Kasneje tistega leta se je Jennifer Lopez pojavila v mnogih pomembnejših filmih. Zaigrala je v filmu ''[[Anakonda (film)|Anakonda]]'' poleg [[Ice Cube]]a in [[Jon Voight|Jona Voighta]], kjer je imela vlogo Terri Flores, režiserke, ki jo ustrelijo med snemanjem [[dokumentarni film|dokumentarnega filma]] med potovanjem po reki [[Amazonka|Amazonki]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,287550,00.html |title=''Anakonda'': Ocena filma |last=Schwarzbaum |first=Lisa |date=18. april 1997 |work=[[Entertainment Weekly]] |publisher= |accessdate=23.6.2009 |archive-date=2009-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090421162048/http://www.ew.com/ew/article/0,,287550,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da se je film dobro prodajal, so ga kritiki sprejeli precej negativno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.metacritic.com/film/titles/anaconda |title=''Anakonda'' (1997): Ocena filma |accessdate=17.2.2008 |publisher=[[Metacritic]] |archive-date=2010-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100114235710/http://www.metacritic.com/film/titles/anaconda |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je nato zaigrala v glavni vlogi v filmu ''U Turn'', ki je temeljil na [[roman]]u ''Stray Dogs'', poleg [[Sean Penn|Seana Penna]] in [[Billy Bob Thornton|Billyja Boba Thorntona]].

Leta 1998 je Jennifer Lopez poleg [[George Clooney|Georgea Clooneyja]] zaigrala v eni izmed svojih najpomembnejših vlog v celotni karieri, in sicer v filmu ''[[Daleč od oči]]'', upodobitvi romana [[Elmore Leonard]] [[Steven Soderbergh|Stevena Soderbergha]].&lt;ref name=&quot;MSNbio&quot;&gt;[http://movies.msn.com/celebrities/celebrity-biography/jennifer-lopez/ »Jennifer Lopez: Življenjepis«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100721030336/http://movies.msn.com/celebrities/celebrity-biography/jennifer-lopez/ |date=2010-07-21 }} ''MSN''. Pridobljeno dne 22. junij 2009.&lt;/ref&gt; Zgodba je bila označena kot tipična zgodba, v kateri se pomemben policist zaljubi v očarljivo kriminalko, Jennifer Lopez pa je za svoj nastop prejela redke kritike ter s filmom postala prva latino ženska, ki so ji za film plačali 1 milijon $.&lt;ref name=&quot;ask men&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.askmen.com/women/singer/3c_jennifer_lopez.html |title=Fotografije Jennifer Lopez |accessdate=13.1.2007 |work=[[AskMen.com]] |date= |archive-date=2007-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070113064044/http://www.askmen.com/women/singer/3c_jennifer_lopez.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Istega leta je glas posodila liku Azteca v [[animacija|animiranem filmu]] ''Antz''. Nato je poleg [[Vincent D'Onofrio|Vincenta D'Onofria]] zaigrala v pshiološkem trilerju ''[[Celica (film)|Celica]]''. Upodobila je Catherine Deane, otroško psihologinjo, ki uporablja virtualno resničnost, s katero lahko vstopa v [[misli]] svojih pacientov in jih prebudi iz kome. Film je izšel avgusta 2000 in en teden ostajal najbolje prodajani film.&lt;ref name=&quot;MSNbio&quot; /&gt; V prihodnjem letu se je Jennifer Lopez umaknila iz igralske industrije, da bi se osredotočila na svojo glasbeno kariero.

Leta 2001 je Jennifer Lopez poleg [[Matthew McConaughey|Matthewa McConaugheyja]] zaigrala v [[romantična komedija|romantični komediji]] ''[[Načrtovalka porok]]''. Film je postal najbolje prodajani film tistega tedna in tako je Jennifer Lopez prejela naziv prve pevke in igralke, ki je imela v istem tednu izdana najbolje prodajani album in najbolje prodajani film (takrat je namreč izdala tudi glasbeni album ''[[J.Lo (album)|J.Lo]]'', ki je pristal na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200).&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=474548&amp;zxtmsessid=4459230781|title=Jennifer Lopez na prvem mestu; ''O-Town, Dream Debut High5''|last=Cohen|first=Jonathan|date=31. januar 2001|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=22.6.2009|archive-date=2010-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20100830003541/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=474548&amp;zxtmsessid=4459230781|url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njena naslednja filma sta bila romantični misteriozni triler ''[[Angelske oči (film)|Angelske oči]]'' (2001) in psihološki triler ''[[Dovolj mi je]]''. Oba filma sta zaslužila izredno malo denarja in prejela negativne ocene s strani filmskih kritikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=474548&amp;zxtmsessid=4459230781 |title=Jennifer Lopez pristane na prvem mestu; ''O-Town, Dream Debut High5'' |last=Gleiberman |first=Owen |date=22. maj 2002 |work=[[Entertainment Weekly]] |accessdate=22.6.2009 |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830003541/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=474548&amp;zxtmsessid=4459230781 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Poleg [[Ralph Fiennes|Ralpha Fiennesa]] je zaigrala v romantični komediji ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''. Njen lik v tem filmu, Marisa Ventura, je zagrizena mama samohranilka, ki živi v Bronxu in se preživlja s čiščenjem sob v luksuznem hotelu v [[Manhattan]]u, kjer pa jo za člana visoke družbe zamenja politik iz kraljeve družine.&lt;ref&gt;Gary Susman (9. december 2002). [http://www.ew.com/ew/article/0,,396721_12,00.html »Obdržite resnično«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090616065531/http://www.ew.com/ew/article/0,,396721_12,00.html |date=2009-06-16 }}. ''[[Entertainment Weekly]]''. Pridobljeno dne 24. junij 2009.&lt;/ref&gt; Film ''Zgodilo se je na Manhattnu'' je takoj po [[premiera (dogodek)|premieri]] postal najbolje prodajani film tistega tedna. Revija ''The New York Times'' je film primerjala s pesmijo Jennifer Lopez iz leta 2002, »Jenny from the Block« v komentarju: »V svojem novem singlu, 'Jenny From the Block,' Jennifer Lopez razkrije, da kljub njeni veliki slavi in bogastvu ni izgubila stika s svojimi koreninami.«&lt;ref&gt;A.O. Scott (13. december 2002). [http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9A02E2D7133AF930A25751C1A9649C8B63 »Ocena filma; Postavite zbiranje na najnižje mesto, postavite na najpomembnejše«]. ''The New York Times''. Pridobljeno dne 24. junij 2009.&lt;/ref&gt;

Med druge kritično uspešne filme, v katerih je zaigrala, sodita tudi ''[[Nedokončano življenje]]'' in ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]''. Jennifer Lopez je med drugim producirala dva neodvisna filma, ki so ju pozitivno sprejeli na raznih filmskih festivalih: ''[[Kralj salse]]'' na [[Toronto International Film Festival|filmskem festivalu v Torontu]] in ''[[Čez mejo (film, 2007)|Čez mejo]]'' na [[filmski festival v Bruslju|filmskem festivalu v Bruslju]]. Leta 2005 je zaigrala v uspešnem filmu ''[[Tašča, da te kap]]'' poleg [[Jane Fonda]] in [[Michael Vartan|Michaela Vartana]]. Film ''Gigli'' je postal zloglasno uspešno prodajani film. Avgusta 2007 se je Jennifer Lopez skupaj s svojim možem - pevcem in igralcem [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]] - pojavila v filmu ''[[Kralj salse]]''. Film je sicer angleški, vendar so v njem govorili tudi špansko, zato so v nekaterih delih uporabljeni podnapisi. Leta 2010 je zaigrala v romantični komediji ''[[Rezervni načrt]]''.&lt;ref&gt;David Stanley Ford (3. junij 2009). [http://newsok.com/jennifer-lopez-is-back-for-the-back-up-plan/article/feed/49875?custom_click=rss »Jennifer Lopez se je vrnila za ''Rezervni načrt''«]. ''[[NewsOK.com]]''. Pridobljeno dne 24. junij 2009.&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez je ena izmed najbolje plačanih igralk v [[Hollywood]]u ter najbolje plačana latino-ameriška igralka v zgodovini Hollywooda, čeprav nobeden izmed njenih filmov v samo Združenih državah Amerike ni zaslužil več kot 100 milijonov $. V letih 2002, 2003 in 2004 je pristala na seznamu desetih najbolje plačanih igralk v Hollywoodu revije ''[[The Hollywood Reporter]]''.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20070511172332/http://www.itsasurvey.com/artman2/publish/entertainment/Nicole_Kidman_Tops_The_Hollywood_Reporter_s_Annual_Actress_Salary_List_Reese_Witherspoon_Comes_in_at_No_2.shtml Nicole Kidman na vrhu seznama najbolje plačanih igralk po podatkih revije ''The Hollywood Reporter''.] (30. november 2006). ItsaSurvey.com. Pridobljeno dne 5. maj 2007.&lt;/ref&gt; Za njeno vlogo v filmu ''[[Tašča, da te kap]]'' je prejela 15 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.the-movie-times.com/thrsdir/actress/actressProfiles.mv?jlopez |title=Igralka Jennifer Lopez [Čas za filme&amp;#93; - Uspešna prodaja, filmi, galerija, življenjepis in več |publisher=The-movie-times.com |accessdate=7.10.2009 }}&lt;/ref&gt; Njen film, ki je zaslužil največ denarja, ostaja ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]'', ki je zaslužil 94.011.225 $,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=maidinmanhattan.htm |title=''Zgodilo se je na Manhattnu'' (2002) |publisher=Box Office Mojo |date= |accessdate=7.10.2009 }}&lt;/ref&gt; njen najuspešnejši mednarodni film pa ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]'', ki je po svetu zaslužil 112.238.000 $. Film ''Zaplešiva'' je v Združenih državah Amerike prejel 57.890.460 $ dobička, drugod po svetu pa je zaslužil še dodatnih 170.128.460 $.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=shallwedance.htm |title=''Zaplešiva'' (2004) |publisher=Box Office Mojo |date=24. februar 2005 |accessdate=7.10.2009 }}&lt;/ref&gt; Leta 2007 se je Jennifer Lopez uvrstila na deveto mesto na seznamu »dvajsetih najbogatejših žensk v zabavni industriji« po podatkih revije ''[[Forbes]]''. Leta 2007 naj bi imela na računu 110 milijonov $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/2007/01/17/richest-women-entertainment-tech-media-cz_lg_richwomen07_0118womenstars_slide_10.html |title=V fotografijah: 20 najbogatejših žensk v zabavni industriji |author=Lea Goldman |author2=Kiri Blakeley |accessdate=28.1.2007 |work=[[Forbes]] |date=18. januar 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SMH07-08-28&quot; /&gt;

27. januarja 2010 je bilo potrjeno, da bo Jennifer Lopez zaigrala v epizodi televizijske serije ''[[Kako sem spoznal vajino mamo]]'' kot Anita Appleby, ne-nesmiselna pisateljica knjig za samopomoč, ki ženske učijo, kako naj moške zadržijo v »stroju razmerja« s pomočjo moči zanikanja. Potem, ko se Robin sreča z Anito in se pogovori z njo o Barneyju, mu Anita nastavi »past«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.tvguide.com/News/Jennifer-Lopez-Guest-1014258.aspx|title= Jennifer Lopez glede Barneyja iz serije ''Kako sem spoznal vajino mamo'' |publisher=TVGuide.com}}&lt;/ref&gt;

=== Podjetništvo ===
Jennifer Lopez je leta 2003 oblikovala lastno linijo oblačil. Linija, znana pod imenom [[JLO by Jennifer Lopez]], je vključevala različne tipe oblačil za ženske, vključno s [[kavbojke|kavbojkami]], [[majica]]mi, [[plašč]]i, [[Pas (oblačilo)|pasovi]], [[torbica]]mi in linijo [[nakit]]a,&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.allbusiness.com/retail-trade/apparel-accessory-stores-womens-specialty/4244177-1.html | title=Multimilijonski tvegani posel branda megazvezdnice izboljšan z modnimi, cenovno dostopnimi slogi | date=1. februar 2004 | accessdate=22.11.2007 }}&lt;/ref&gt; ter linijo dodatkov, ki je vključevala tudi [[klobuk]]e, [[rokavica|rokavice]] in [[šal]]e.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.theage.com.au/articles/2003/10/03/1064988396313.html?from=storyrhs |title=Izmenjava samoglasnikov |author=Nick Galvin |accessdate=13.1.2007 |work=[[The Age]] |date=4. oktober 2003 | location=Melbourne}}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je sodelovala s kampanjo [[Louis Vuitton|Louisa Vuittona]] za zimo leta 2003. Leta 2005 je oblikovala svojo drugo linijo oblačil, imenovano Sweetface. Pozno leta 2007 je Jennifer Lopez prenehala tržiti oblačila iz linije JLO by Jennifer Lopez in oblikovala novo linijo oblačil za mlade, imenovano JustSweet.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/01/25/AR2007012501679.html |title=Zvezdniki s stilom |author=Suzanne D'Amato |accessdate=5.4.2007 |work=[[The Washington Post]] |date=28. januar 2007 }}&lt;/ref&gt; Njene linije oblačil so bile vključene tudi v [[newyorški teden mode]].

Jennifer Lopez pogosto uporablja živalsko [[krzno]] v svojih linijah oblačil in zaradi njene osebne garderobe jo je začelo prezirati mnogo ljudi, ki se bori za [[pravice živali]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1497996/20050310/lopez_jennifer.jhtml |title=Za posnetek |publisher=MTV |date=10. marec 2005 |accessdate=15.5.2009 |archive-date=2005-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050313035747/http://www.mtv.com/news/articles/1497996/20050310/lopez_jennifer.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na premieri filma ''Tašča, da te kap'' v Los Angelesu je več kot sto ljudi iz organizacije [[PETA]] protestiralo in na prireditvi izpostavilo njihova stališča.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.life.com/image/52749193/in-gallery/22818/petas-provocative-protests |title=Provokativni protesti organizacije PETA |date=2. maj 2005 |accessdate=15.5.2009 |work=Life |archive-date=2009-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090819050209/http://www.life.com/image/52749193/in-gallery/22818/petas-provocative-protests |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

12. aprila 2002 je Jennifer Lopez odprla restavracijo s [[kuba]]nsko hrano v [[Pasadena, Kalifornija|Pasadeni]], [[Kalifornija]], ki jo je poimenovala »Madre's«.

Jennifer Lopez je prvič sodelovala pri izdelavi [[dišava|dišave]], ko je izdala dišavo »[[Glow by J.Lo]]«. Oktobra leta 2003 je Jennifer Lopez predstavila svoj nov parfum, »Still«, kar naj bi bilo neke vrste nadaljevanje njene dišave »Glow« iz prejšnjega leta, ko je izdala še eno verzijo te dišave, dišavo »Miami Glow by J.Lo« v enem izmed mest, kjer je nekaj časa živela, [[Miami]]ju. Jennifer Lopez je proizvedla tudi linijo lotionov za telo in samoporjavitvenih krem »Glow«. Za sezono v [[božič]]u leta 2005 je izdala še eno dišavo, to poimenovano kot »Live by Jennifer Lopez«. Na [[Valentinovo]] leta 2006 je dišavo »Miami Glow« nadomestila še ena različica dišave »Glow«, »Love at First Glow by J.Lo«. Po tej dišavi je v avgustu tistega leta izdala dišavo »Live Luxe«, tej pa je sledila dišava »Glow After Dark«, izdana januarja leta 2007. Naslednja dišava Jennifer Lopez je bil parfum »Deseo« in »Deseo Forever« za azijska tržišča, nato pa je izdala še svojo prvo dišavo za moške, »Deseo for men«. Februarja 2009 je Jennifer Lopez izdala dišavo »Sunkissed Glow«. Njena zadnja dišava, »My Glow«, je bila izdana oktobra leta 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jenniferlopezbeauty.com |title=Dišava JLo |publisher=Jenniferlopezbeauty.com |date= |accessdate=1.11.2009 }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je govornica za šampone podjetja [[Lux (mila)|Lux]] na [[Japonska|Japonskem]], kjer se pojavlja v reklamah za produkt.

Jennifer Lopez ima v lasti lastno podjetje za produciranje filmov in televizijskih serij, imenovano [[Nuyorican Productions]]. Ustanovila jo je skupaj s svojim menedžerjem, [[Benny Medina|Bennyjem Medino]], ki naj bi prejel polovico zaslužka podjetja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Laura M. Holson| date=14. julij 2003 |url=http://www.nytimes.com/2003/07/14/business/when-jenny-dumped-benny.html?sec=&amp;spon=&amp;pagewanted=all |title=Ko Jenny zapusti Bennyja |work=New York Times |accessdate=25.5.2009 }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez in Benny Medina sta se kmalu po ustanovitvi podjetja spričkala, vendar sta se malo zatem ponovno združila za izpolnjevanje poslovnih ciljev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Courtney Hazlett |date=8. februar 2009 |url=http://www.msnbc.msn.com/id/29088002 |title=J.Lo postavi glasbo nazaj na drugo mesto |work=MSNBC |accessdate=25.5.2009 |archive-date=2009-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090413013405/http://www.msnbc.msn.com/id/29088002/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez je revija ''[[People en Español]]'' prepoznala kot eno izmed »50 najlepših ljudi« leta 2006 in februarja 2007 še za eno izmed »najvplivnejših špancev«.

10. aprila 2007 se je Jennifer Lopez kot mentorica pojavila v oddaji ''[[Ameriški idol]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,253761,00.html |title=J. Lo bo pela v oddaji ''Ameriški idol'' |author=Don Kaplan |accessdate=11.3.2007 |work=[[Fox News Channel|Fox News]] |date=22. februar 2007 |archive-date=2010-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100804051717/http://www.foxnews.com/story/0,2933,253761,00.html |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je postala tudi producentka osme sezone resničnostne televizijske oddaje ''[[DanceLife]]'', ki se je na MTV-ju pričela predvajati 15. februarja 2007. Jennifer Lopez je pomagali izbrati udeležence serije in se pojavila v cameo pojavu v seriji sami. Nato je producirala [[miniserija|miniserijo]] kanala [[Univisión]]. Potem, ko je poimenovala svoj [[kompaktni disk|CD]] ''Como Ama Una Mujer'', je Jennifer Lopez posnela štiri epizode za serijo med 30. oktobrom in 27. novembrom 2007, v katerih je igrala Adriana Cruz.&lt;ref&gt;[http://www.univision.com/content/channel.jhtml?secid=20276 ''Como Ama Una Mujer''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110729172209/http://www.univision.com/content/channel.jhtml?secid=20276 |date=2011-07-29 }} ''Univision.com''. Pridobljeno dne 1. februar 2008.&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez je podpisala pogodbo kot zvezdnica in producentka resničnostne serije brez scenarija za kanal [[TLC (televizijski kanal)|TLC]], ki ga je produciralo podjetje Discovery Communications Inc. Serija naj bi prikazala, kako je izdala svojo novo dišavo&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ap.google.com/article/ALeqM5iZwYOAfEVqTgE3Qd6RmlqLwhDAjgD908JUU80 |title=ap.google.com, Jennifer Lopez bo zaigrala v TLC-jevi resničnostni seriji |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2008-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080429212243/http://ap.google.com/article/ALeqM5iZwYOAfEVqTgE3Qd6RmlqLwhDAjgD908JUU80 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in naj se ne bi osredotočila na njeno družino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://omg.yahoo.com/jennifer-lopez-there-is-no-reality-show/news/8849 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080511115155/http://omg.yahoo.com/jennifer-lopez-there-is-no-reality-show/news/8849 |archivedate=2008-05-11 |title=Jennifer Lopez: »Resničnostne serije ni.« - omg! news on Yahoo! |publisher=Omg.yahoo.com |date=28. september 2009 |accessdate=7.10.2009 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Serije nikoli niso začeli snemati.

== Dobrodelnost ==
[[Slika:LG JSOSPP7061102.jpg|thumb|upright|Jennifer Lopez, september 2009]]

Jennifer Lopez javno podpira organizacijo [[Children's Hospital Los Angeles]] in je bila nagrajena z nagrado Children's Humanitarian Award za pomoč pri organiziranju gala prireditve za bolnišnico, [http://www.chla.org/site/c.ipINKTOAJsG/b.4815717/k.9CC5/Noche_de_Ni241os.htm Noche de Niños], v septembru leta 2004. Jennifer Lopez še naprej redno obiskuje bolnišnico, pa čeprav se udeležuje tudi dogodkov na rdeči preprogi. Pevka je leta 2008 sodelovala pri prireditvi Nautica Malibu Triathlon. Maja leta 2009 je Jennifer Lopez ustanovila dobrodelno organizacijo The Maribel Foundation, ki podpira organizacijo Children's Hospital Los Angeles in se trudi za izboljšanje zdravstva povsod po svetu.

14. februarja 2007 je Jennifer Lopez prejela nagrado Artists for [[Amnesty International]] Award, in sicer »zaradi njenega dela kot producentka in zvezdnica filma ''[[Čez mejo (film, 2007)|Čez mejo]]'', ki govori o umorih na stotine žensk v mestu ob meji, [[Ciudad Juárez|Juárez]], [[Mehika]]«. Z [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] nagrajeni [[José Ramos-Horta]] ji je nagrado podelil na [[Berlinski filmski festival|filmskem festivalu]] v [[Berlin]]u. Prejela je tudi posebno zahvalo s strani [[Norma Andrade|Norme Andrade]], so-ustanoviteljice organizacije [[Nuestras Hijas de Regreso a Casa A.C.]] (»Se lahko naše hčere vrnejo domov, civilna združba«), ki jo sestavljajo matere in družine žrtev umorov v Juárezu.

Jennifer Lopez med drugim tudi promovira [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]]..&lt;ref name=ABC&gt;{{navedi novice |first=Jonann |last= Brady|title=Jennifer Lopez odide nazaj na delo z Mojojem |url=http://www.abcnews.go.com/Entertainment/Parenting/story?id=7395906&amp;page=1 |publisher=ABC News |date=22. april 2009 |accessdate=24.9.2009 }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez skupaj z organizacijama »Sounds of Pertussis« in »[[March of Dimes]]« dela na promoviranju ozaveščenosti o bolezni in spodbujanja cepljenja odraslih, da bi s tem preprečili širjenje bolezni na otroke.&lt;ref name=ABC /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.soundsofpertussis.com/ |title=Zaščita pred oslovskim kašljem za vašega dojenčka |publisher=SoundsOfPertussis.com |date= |accessdate=7.10.2009 |archive-date=2010-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100124142613/http://www.soundsofpertussis.com/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Poročali so, da sta se Jennifer Lopez in [[Marc Anthony]] pogovarjala na profesionalnem poslovnem sestanku v cerkvi scientologije v [[Hollywood]]u, [[Kalifornija]], pozno leta 2006. Kasneje so se ponovno sprožile govorice, da sta postala člana te vere, ko sta pomagala možu zvezdnice iz serije ''[[Domače kraljestvo]]'', [[Leah Remini]], ki je tudi sama članica te cerkve.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,252114,00.html |title=Se bosta pridružila cerkvi scientologije? Jennifer Lopez in Marc Anthony izgubljata svojo religijo |accessdate=16.12.2007 |work=Fox News |date=15. februar 2007 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306235155/http://www.foxnews.com/story/0,2933,252114,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ob teh govoricah je Jennifer Lopez za [[NBC]] povedala: »Nisem članica cerkve scientologije, vzgojena sem bila kot katoličanka. Vendar je smešno, kako so ljudje prišli do tega sklepa. Meni se vse skupaj zdi tako čudno. To so eni izmed najboljših ljudi, kar sem jih spoznala v svojem celotnem življenju.« Dodala je: »Moj oče je bil član cerkve scientologije več kot dvajset let. Je najboljši moški, kar sem jih kdaj spoznala v svojem življenju in tako čudno se mi zdi, da želi javnost to cerkev prikazati na negativen način.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/a42284/jennifer-lopez-defends-scientology.html?rss |title=Jennifer Lopez brani scientologijo |accessdate=16.12.2007 |work=Digital Spy |date=31. januar 2007 |archive-date=2010-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100209103315/http://www.digitalspy.co.uk/showbiz/a42284/jennifer-lopez-defends-scientology.html?rss |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

7. novembra 2007, na zadnji koncert njene turneje »En Concierto«, je Jennifer Lopez potrdila, da pričakuje prvega otroka s svojim možem Marcom Anthonyjem. Oznanitev je končala mesece govoric o tem, da je noseča.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7084486.stm|title=Pevka Jennifer Lopez potrdi nosečnost |work=BBC|date=8. november 2007 |accessdate=9.11.2007 }}&lt;/ref&gt; Njen oče je kasneje, 5. februarja 2008, potrdil, da pričakuje dvojčka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20176321,00.html|date=5. februar 2008|title=Oče Jennifer Lopez potrdi dvojčka|work=People.com|accessdate=6.2.2008|archive-date=2008-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20080206123425/http://www.people.com/people/article/0,,20176321,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je 22. februarja 2008 rodila [[dvojajčni dvojčki|dvojajčna dvojčka]], fantka in deklico, ki ju je poimenovala Emme Maribel Muñiz in Maximilian »Max« David Muñiz. Prve fotografije dvojčkov bile predstavljene 11. marca 2008 v reviji ''People'', za kar je morala revija staršema odšteti 6 milijonov $.&lt;ref name=&quot;birth&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20171851,00.html|date=22. februar 2008|title=Jennifer Lopez &amp; Marc Anthony dobita dvojčka!|work=People.com|accessdate=22.2.2008|archive-date=2014-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20140118120116/http://www.people.com/people/article/0,,20171851,00.html|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20181407,00.html|title=Jennifer Lopez &amp; Marc Anthony razkrijeta imena dojenčkov|work=People.com|accessdate=29.2.2008|archive-date=2014-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140109004936/http://www.people.com/people/article/0,,20181407,00.html|url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je izurjena v borilni veščini [[Krav Maga]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title= J.Lo-jina fitneška muha in Salmin »ljubki« hobij |work=
[[Daily Mail]]|date=|url=http://www.dailymail.co.uk/health/article-134671/J-Los-fitness-fad-Salmas-sweaty-hobby.html
| accessdate=11.5.2010 | location=London | first1=Rosalind | last1=Ryan}}&lt;/ref&gt;

=== Razmerja ===
Zasebno življenje Jennifer Lopez prejema veliko pozornosti medijev. Imela je resna razmerja z [[Ojani Noa|Ojanijem Noem]], [[Sean Combs|Seanom Combsom]], [[Cris Judd|Crisom Juddom]], [[Ben Affleck|Benom Affleckom]] in [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]]. Leta 1984, pri petnajstih letih, ko je bila še v srednji šoli, je pričela z razmerjem z Davidom Cruzom. Razšla sta se leta 1994, še vedno pa ostajata dobra prijatelja; Jennifer Lopez je leta 2004 povedala: »Prijatelj je in po vsej verjetnosti me pozna bolje, kot kdorkoli drug.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/story/lopez-still-close-with-first-love |title=Jennifer Lopez - Lopezova si je še vedno blizu s svojo prvo ljubeznijo |publisher=Contactmusic.com |date= |accessdate=7.10.2009 |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830042320/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/story/lopez-still-close-with-first-love |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Jennifer+Lopez-1810.html |title=Jennifer Lopez bo posnela pesem s svojim možem |publisher=Femalefirst.co.uk |date= |accessdate=7.10.2009 }}&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez se je prvič poročila 22. februarja 1997, in sicer z [[Ojani Noa|Ojanijem Noo]], rojenim na [[Kuba|Kubi]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.cbsnews.com/stories/2006/12/02/entertainment/main2223446.shtml |title=J-Lo-jin bivši se bo boril za to, da bo lahko povedal vsem |accessdate=15.4.2007 |work=[[CBS News]] |date=2. december 2006 }}&lt;/ref&gt; Par se je spoznal, ko je Jennifer Lopez v neki restavraciji v Miamiju delala kot natakarica. Ločila sta se januarja 1998. Jennifer Lopez je v aprilu 2002 Ojanija Noo zaposlila kot menedžerja za svojo pasedansko restavracijo »Madre's«, vendar ga je oktobra istega leta odpustila. Potem, ko jo je tožil zaradi prenehanja delovne dobe, sta sestavila sporazum o zaupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1182286,00.html |title=Jennifer Lopez toži svojega bivšega moža |author=Stephen M. Silverman |accessdate=15.4.2007 |work=[[People (magazine)|People]] |date=11. april 2006 |archive-date=2010-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100901064206/http://www.people.com/people/article/0,26334,1182286,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V aprilu 2006 je Jennifer Lopez Ojanija Noo tožila, da bi preprečila objavo knjige, ki je vključevala osebne podatke o njunem kratkem zakonu, saj naj bi objava le-te kršila njun sporazum o zaupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1528384/20060411/lopez_jennifer.jhtml?headlines=true |title=Jennifer Lopez toži svojega prvega moža, da bi preprečila objavo knjige s podatki o njunem zakonu |author=Chris Harris |accessdate=16.1.2007 |work=[[MTV News]] |date=11. april 2006 |archive-date=2009-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090825140511/http://www.mtv.com/news/articles/1528384/20060411/lopez_jennifer.jhtml?headlines=true |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V avgustu 2007 je sodišče imenovalo arbitratorja, ki je Ojaniju Noi izdal dovoljenje za stalno sodno prepoved za »kritiziranje, žaljenje, kazanje v negativni luči ali kako drugače soditi« Jennifer Lopez. Bivši ženi je moral plačati 545.000 $ za odškodnino, kar je vključevalo tudi 300.000 $ sodnih taks in skoraj 48.000 $ stroškov arbitraže. Ojani Noa je moral Jennifer Lopez ali njenemu odvetniku tudi izročiti vse materiale, povezane s knjigo o njunem razmerju.&lt;ref name=&quot;SMH07-08-28&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.smh.com.au/news/people/jlo-wins-payout-from-ex-over-tellall-memoir/2007/08/09/1186530500816.html | title=J-Lo zmaga v obračunu proti svojemu bivšemu | accessdate=28.8.2007 | work=[[Sydney Morning Herald]] | date=9. avgust 2007 }}&lt;/ref&gt; Novembra 2009 je Jennifer Lopez tožila Ojanija Noo zaradi kršenja pogodbe in vdora v zasebnost, kjer je navedla prejšnji sporazum o zaupnosti med obema, da bi preprečila Ojaniju Noi izdati film z naslovom »Kako sem se poročil z Jennifer Lopez: Zgodba JLo in Ojanija Noe« (»How I Married Jennifer Lopez: The JLo and Ojani Noa Story«) ter domnevno »prej nevidene domače videoposnetke«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://omg.yahoo.com/news/report-jennifer-lopez-files-10m-lawsuit-against-ex-husband-over-movie-plans/30875 |title=Updated: Jennifer Lopez vloži 10 milijard $ vredno tožbo zaradi načrtov za film njenega bivšega moža - omg! news on Yahoo! |publisher=Omg.yahoo.com |date=20. januar 2010 |accessdate=8.4.2010 |archive-date=2009-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091109070032/http://omg.yahoo.com/news/report-jennifer-lopez-files-10m-lawsuit-against-ex-husband-over-movie-plans/30875 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 1. decembra 2009 je sodnik James Chalfant odobril začasno odredbo proti Ojaniju Noi in njegovemu agentu, Edu Meyerju, ki ovira distribucijo gradiva na kakršnem koli javnem forumu.&lt;ref name=&quot;uberblog155948&quot;&gt;{{navedi splet|author=Jennifer Lopez |url=http://www.eonline.com/uberblog/b155948_You_Will_Definitely_Not_Be_Seeing_Jennifer_Lopez_in_the_Buff.html |title=Nikakor ne boste videli Jennifer Lopez |publisher=E! Online |date=1. december 2009 |accessdate=8.4.2010 }}&lt;/ref&gt; Ker je odredba samo začasna, je Jay Lavely, odvetnik Jennifer Lopez, dejal, da se jo vrnil na sodišče in jo spremenil v trajno. Jay Lavely je poudaril, da »vse skupaj niti približno bilo v povezavi« s posnetkom seksa v lasti Ojanija Noe: »Je zasebno in je privatno, ni pa posnetek seksa. To so nedolžne stvari in napačno ste si jih razlagali … da bi povečali vrednost vsega skupaj v medijih.«&lt;ref name=&quot;uberblog155948&quot; /&gt; Potem, kar je Ojani Noa povedal reviji ''E!'', da se namerava boriti proti odredbi: »Ne gre se za denar, gre se za moje življenje.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://omg.yahoo.com/news/jennifer-lopezs-private-and-personal-videos-banned-by-judge/31998 |title=»Privatne in zasebne« posnetke Jennifer Lopez prepove sodnik - omg! Novice na spletni strani Yahoo! |publisher=Omg.yahoo.com |date=20. januar 2010 |accessdate=8.4.2010 |archive-date=2009-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091207140530/http://omg.yahoo.com/news/jennifer-lopezs-private-and-personal-videos-banned-by-judge/31998 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Jennifer Lopez je imela dve leti in pol dolgo razmerje z [[hip-hop]] glasbenikom [[Sean Combs|Seanom Combsom]]. 27. decembra 1999 je Jennifer Lopez spremljala Seana Combsa v nočnem klubu v [[Manhattan|Manhattnu]], Club New York, ko je izbruhnilo streljanje med spremstvom Seana Combsa in neko drugo skupino. Jennifer Lopez in Sean Combs sta se odpeljala iz prizorišča, kjer ju je lovila in ustavila policija.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40A12F6395E0C778DDDA80894D8404482 |title=Puffy Combs je obtožen v primeru kluba |author=[[David S. Rohde]] |accessdate=13.1.2007 |work=The New York Times |date=14. januar 2000 }}&lt;/ref&gt; Na sprednjem sedežu njunega vozila je bila najdena pištola. Seana Combsa so obtožili nezakonitega posedovanja pištole. Stres nad sojenjem Seanu Combsu in pritisk medijev je povečal njune težave in Jennifer Lopez je prenehala njuno razmerje leto dni kasneje. Med domnevnimi povezavami s civilno tožbo leta 2008 je odvetnik obtoženca dejal, da Jennifer Lopez »ni imela nobene povezave s primerom«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.thaindian.com/newsportal/world-news/lopez-wont-testify-in-new-york-club-shooting-case_10080821.html |title=Jennifer Lopez ne bo pričala pri primeru streljanja v klubu v New Yorku |publisher=Thaindian.com |date= |accessdate=7.10.2009 |archive-date=2008-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080928162610/http://www.thaindian.com/newsportal/world-news/lopez-wont-testify-in-new-york-club-shooting-case_10080821.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Njen drugi zakon je bil zakon z njenim bivšim spremljevalnim plesalcem, [[Cris Judd|Crisom Juddom]]. Crisa Judda je spoznala na snemanju videospota za njen singl »Love Don't Cost a Thing.« Par se je poročil 29. septembra 2001 v predmestju [[Los Angeles]]a. Njun zakon se je dokončno končal v juniju 2002, ko je Jennifer Lopez pričela z razmerjem z Benom Affleckom.&lt;ref&gt;Noelle Hancock (December 26, 2006). [http://www.usmagazine.com/node/5037 Jennifer Lopez in Cris Judd: Ples je končan] ''[[Us (magazine)]]''. Pridobljeno dne 29. oktober 2009.&lt;/ref&gt; Uradno sta se ločila v januarju leta 2003.

Po ločitvi je Jennifer Lopez začela z razmerjem z igralcem [[Ben Affleck|Benom Affleckom]]. Njuno razmerje je prejemalo veliko pozornosti medijev in prislužila sta si vzdevek »[[Bennifer]]«. Jennifer Lopez je njuno zaroko oznanila novembra leta 2002, potem, ko ji je Ben Affleck dal šest-karatni rožnati [[diamant]]ni prstan, ki naj bi bil po poročilih vreden 1,2 milijona $.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.buzzle.com/editorials/2-14-2005-65739.asp |title=Zaročni prstan Bena Afflecka in Jennifer Lopez je naprodaj |accessdate=13.1.2007 |work=Buzzle.com |date=14. februar 2005 }}&lt;/ref&gt; Jennifer Lopez je v mnogih intervjujih javnosti zagotavljala, da je Ben Affleck »pravi« in da si bosta kmalu ustvarila družino. Poroko sta načrtovala za 14. september 2003 v [[Santa Barbara, Kalifornija|Santa Barbari]], [[Kalifornija]], vendar je bila zaroka preklicana nekaj samo ur pred poroko. Konec njunega razmerja sta tudi uradno potrdila januarja 2004. Serija ''[[South Park]]'' je v epizodi »Fat Butt and Pancake Head« predstavila parodijo njunega razmerja. Epizoda se je predvajala 16. aprila 2003. Leta 2003 sta Jennifer Lopez in Ben Affleck skupaj zaigrala v filmu ''Gigli'', leta 2004 pa v filmu ''[[Moja mala navihanka]]''.&lt;ref&gt;http://www.imdb.com/title/tt0299930/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.imdb.com/title/tt0300051/&lt;/ref&gt;

[[Slika:Time 100 Jennifer Lopez and Marc Antony.jpg|thumb|left|Jennifer Lopez in [[Marc Anthony]] na prireditvi Time 100 leta 2006]]

Manj kot dva meseca po razhodu od Bena Afflecka so Jennifer Lopez opazili v družbi njenega dolgoletnega prijatelja, pevca [[Marc Anthony|Marca Anthonyja]], s katerim je že sodelovala pri raznih videospotih in v duetih. Po poročilih sta z razmerjem prvič začela že v poznih devetdesetih, pred njegovim prvim in njenim drugim zakonom. Jennifer Lopez in Marc Anthony sta zgodaj leta 2004 skupaj posnela duet za njen film ''Zaplešiva''. V oktobru 2003 se je Marc Anthony drugič razšel s svojo prvo ženo, bivšo [[Miss Universe]], [[Dayanara Torres|Dayanaro Torres]], s katero ima dva otroka. Dayanara Torres je tri mesece pozneje vložila zahtevo za ločitev. Jennifer Lopez in Marc Anthony sta se poročila z mirnim obredom na domu 5. junija 2004, štiri dni po tem, ko se je njegova ločitev od Dayanare Torres legalizirala.

Gostje Jennifer Lopez so bili povabljeni na »popoldansko zabavo« v njeni hiši, ljudje pa niso bili seznanjeni s tem, da so dejansko na poroki. Par ni nameraval publicirati njunega zakona prezgodaj, kar jima je dopuščalo več zasebnosti in skupnega časa v sicer zelo vsiljivem okolju. Nekaj dni po poroki je Marc Anthony zavrnil komentiranje njunega zakona v intervjujih s katerimi je promoviral svoj novi glasbeni album, ''[[Amar Sin Mentiras]]'' (''Na ljubezen brez laži'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,26334,648899,00.html |title=Marc Anthony molči o poroki z Jennifer Lopez |accessdate=13.1.2007 |work=[[People (magazine)|People]] |date=8. junij 2004 |archive-date=2009-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091230065548/http://www.people.com/people/article/0,26334,648899,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Februarja leta 2005 je Jennifer Lopez potrdila zakon in dodala: »Vsi vejo. To ni nobena skrivnost.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.femalefirst.co.uk/entertainment/31662004.htm |title=Jennifer Lopez končno potrdi, da je potrjena z Marcom Anthonyjem |accessdate=13.1.2007 |work=FemaleFirst.co.uk |date=25. februar 2005 }}&lt;/ref&gt; Nekaj mesecev kasneje je hči Marca Anthonyja nastopila v videospotu Jennifer Lopez za pesem »[[Get Right]]« kot njena mlajša sestrica. Svoj zakon in družino je Marc Anthony vedno obdržal v zasebnosti in zaradi tega je bil včasih v obrambni drži pred mediji, kar je Jennifer Lopez postavilo meje v zvezi z odgovarjanjem na vprašanja novinarjev. 29. decembra 2008 je revija ''[[Daily News (New York)|Daily News]]'' poročala, da Jennifer Lopez in Marc Anthony nameravata objaviti svojo ločitev na [[Valentinovo]] naslednjega leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=29. december 2008 |title=Jennifer Lopez in Marc Anthony na poti k uničenju duha Valentinovega |work=[[Daily News (New York)|Daily News]] |publisher=[[Mortimer Zuckerman]] |url=http://www.nydailynews.com/gossip/2008/12/29/2008-12-29_jennifer_lopez_and_marc_anthony_heading_.html |accessdate=29.12.2008 |archive-date=2009-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090101030816/http://www.nydailynews.com/gossip/2008/12/29/2008-12-29_jennifer_lopez_and_marc_anthony_heading_.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Te novice je zanikal njen publicist, ki je dejal: »V tem članku ni ničesar resničnega.«&lt;ref&gt;Gina Serpe (29. december 2008). [http://www.eonline.com/uberblog/b76803_J_Lo_s_Marriage_Not_on_the_Chopping_Block.html J.Lo-jin zakon se ni končal] EOnline. Pridobljeno dne 20. april 2009.&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Vloga
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Opombe
|-
| 1986
| ''My Little Girl''
| Myra
|
|-
| 1993
| ''Nurses on the Line: The Crash of Flight 7''
| Rosie Romero
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1995
| ''My Family/Mi Familia''
| María Sánchez
|
|-
| ''[[Zmeda na poštnem vlaku]]''
| Grace Santiago
|
|-
| 1996
| ''[[Jack (film, 1996)|Jack]]''
| Miss Márquez
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 1997
| ''Blood and Wine''
| Gabriela »Gabby«
|
|-
| ''[[Selena (film)|Selena]]''
| [[Selena (pevka)|Selena Quintanilla-Pérez]]
|
|-
| ''[[Anakonda (film)|Anakonda]]''
| Terri Flores
|
|-
| ''U Turn''
| Grace McKenna
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1998
| ''[[Daleč od oči]]''
| Karen Sisco
|
|-
| ''Antz''
| Azteca
|
|-
| 2000
| ''[[Celica (film)|Celica]]''
| Catherine Deane
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2001
| ''[[Načrtovalka porok]]''
| Mary Fiore
|
|-
| ''[[Angelske oči (film)|Angelske oči]]''
| Sharon Pogue
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2002
| ''[[Dovolj mi je]]''
| Slim Hiller
|
|-
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Marisa Ventura
|
|-
| 2003
| ''Gigli''
| Ricki
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2004
| ''[[Moja mala navihanka (film, 2004)|Moja mala navihanka]]''
| Gertrude Steiney
|
|-
| ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]''
| Paulina
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2005
| ''[[Tašča, da te kap]]''
| Charlotte »Charlie« Cantilini
|
|-
| ''[[Nedokončano življenje]]''
| Jean Gilkyson
|
|-
| 2006
| ''[[Čez mejo (film, 2006)|Čez mejo]]''
| Lauren Adrian
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2007
| ''[[Kralj salse]]''
| Puchi
|
|-
| ''[[Reggaeton]]''
| Ona (cameo)
|
|-
| 2010
| ''[[Rezervni načrt]]''
| Zoe
|
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=4 style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Televizija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#ccc;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#ccc;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#ccc;&quot; | Vloga
! style=&quot;background:#ccc;&quot; | Opombe
|-
|| 1991–1993
| ''In Living Color''
| Fly Girl
| 16 epizod
|-
|| 1993–1994
| ''Second Chances'' || Melinda Lopez || 6 epizod
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1994 || | ''South Central'' || Lucille || 1 epizoda
|-
| ''[[Hotel Malibu]]''
| Melinda Lopez
| 1 epizoda
|-
| 2004
| ''[[Will in Grace]]''
| Ona
| 3 epizode
|-
| 2010
| ''[[Kako sem spoznal vajino mamo]]''&lt;ref name=&quot;usmagazine1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/moviestvmusic/news/jennifer-lopez-a-self-help-writer-2010271 |title=Novice - Jennifer Lopez - pisateljica za samopomoč? - Filmi, TV &amp; glasba |publisher=UsMagazine.com |date=27. januar 2010 |accessdate=8.4.2010 }}&lt;/ref&gt;
| Anita Appleby
| 1 epizoda
|-
| 2011–
| ''[[Ameriški idol]]
| Ona
| Sodnica
|}

=== Kot producentka ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Opombe
|-
|| 2000
| ''Jennifer Lopez: Feelin' So Good''
| TV, producentka
|-
|| 2001
| ''Jennifer Lopez in Concert''
| TV, producentka
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2006
| ''South Beach''
| Epizoda TV serije: ''Every Day Above Ground Is a Good Day''; producentka
|-
| ''[[Kralj sanse]]''
| Filmska producentka
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2007
| ''[[Dancelife]]''
| TV serija (nepoznane epizode); producentka
|-
| ''[[Reggaeton]]''
| Filmska producentka
|-
| ''[[Como Ama una Mujer (miniserija)|Como Ama una Mujer]]''
| TV miniserija; producentka
|}

== Diskografija ==
{{Glavni|Diskografija Jennifer Lopez}}
=== Albumi ===
==== Studijski albumi ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! rowspan=2 | Leto
! rowspan=2 | Detajli albuma
! colspan=7 | Dosežki na lestvicah
! rowspan=2 | Certifikacija
|-
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;ZDA&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: US Album Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/jennifer-lopez/chart-history/339297?f=305&amp;g=Albums|title=
Jennifer Lopez: Pozicija ameriških albumov|publisher=[[Billboard Magazine]]|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Velika Britanija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: UK Albums/Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=3|title=Jennifer Lopez: Pozicija britanskih albumov/singlov|publisher=Chart Stats|accessdate=30.11.2009|archiveurl=https://archive.today/20120721224035/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=3|archivedate=2012-07-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Kanada&lt;/small&gt;&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Canada's Album Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/jennifer-lopez/chart-history/339297?f=309&amp;g=Albums|title=
Jennifer Lopez: Pozicija kanadskih albumov |publisher=[[Billboard Magazine]]|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;australian-charts1&quot;&gt;{{navedi splet | title=Australian Albums Chart | work=AustralianCharts.com | url=http://www.australian-charts.com/search.asp?cat=a&amp;artist=Jennifer+Lopez&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts | accessdate=17.1.2008 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Francija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: France's Album Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Nemčija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Germany's Album Positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lopez%2CJennifer/?type=longplay|title=Jennifer Lopez: Pozicija nemških albumov|publisher=Musicline.de|accessdate=30.11.2009|language=de|archive-date=2011-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827161420/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lopez%2CJennifer/?type=longplay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Švedska&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sweden's Album Positions&quot; /&gt;
|-
| 1999 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[On the 6]]'''''
* Datum izida: 1. junij 1999
* Založba: [[Epic Records|Epic]]
* Format: [[kompaktni disk|CD]], [[kaseta]], [[LP]]
| 8 || 14 || 5 || 11 || 15 || 3 || 20
| align=&quot;left&quot; | 
* [[Recording Industry Association of America|Združene države Amerike]]: 3&amp;krat; Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot;&gt;[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=Jennifer%20Lopez&amp;format=&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2009&amp;sort=Artist&amp;perPage=25]. ''[[Recording Industry Association of America]]''. Pridobljeno dne 1. januar 2008.&lt;/ref&gt;
* [[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: 5× Platinasta&lt;ref name=cria&gt;{{navedi splet
| url=http://www.cria.ca/cert_db_search.php
| title=CRIA Iskalnik nagrad s certifikacijami
| work=[[Canadian Recording Industry Association]]
| accessdate=4.9.2009
| archive-date=2016-01-11
| archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php
| url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;
* [[British Phonographic Industry|Velika Britanija]]: Zlata&lt;ref name=bpi&gt;{{navedi splet
| url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx
| title=BPI Iskalnik nagrad s certifikacijami
| work=[[British Phonographic Industry]]
| accessdate=4.9.2009
| archive-date=2017-10-06
| archive-url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx
| url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;
* [[International Federation of the Phonographic Industry|Evropa]]: Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat1999.html
| title=IFPI 1999 Certifikacije
| work=[[International Federation of the Phonographic Industry]]
| accessdate=4.9.2009
| archive-date=2007-01-09
| archive-url=https://web.archive.org/web/20070109165443/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat1999.html
| url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;
* [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]: Platinasta&lt;ref name=&quot;Australia's certifications on On the 6th, J to Tha Lo!, This is Me Then&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2002.htm |title=Avstralske certifikacije albumov ''On the 6th'', ''J to Tha Lo!'', ''This is Me Then'' |publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]|accessdate=18.10.2009 }}&lt;/ref&gt;
* Prodaja po svetu: 7&amp;nbsp;milijonov&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sängerin, Tänzerin, Schauspielerin und Designerin&quot; /&gt;
|-
| 2001 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[J.Lo (album)|J.Lo]]'''''
* Datum izzda: 23. januar 2001
* Založba: Epic
* Format: CD, [[digitalno]], [[LP]]
| 1 || 2 || 1 || 2 || 6 || 1 || 7
| align=&quot;left&quot; | 
* Združene države Amerike: 4&amp;krat; Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
* Kanada: 2× Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cria.ca/gold/1001_g.php |title=Zlate &amp; Platinaste certifikacije - Oktober 2001 |publisher=[[Canadian Recording Industry Association]] |accessdate=17.8.2010 |archive-date=2010-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101019175054/http://cria.ca/gold/1001_g.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi /&gt;
* Evropa: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;IFPI 2002 Certifications&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2002.html
| title=IFPI 2002 Certifications
| work=[[International Federation of the Phonographic Industry]]
| accessdate=4.9.2009
| archive-date=2011-07-26
| archive-url=https://web.archive.org/web/20110726171753/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat2002.html
| url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;
* Avstralija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;Australia's certification on J.Lo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2001.htm |title=Avstraljske certifikacije albuma J.Lo|publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]|accessdate=18.10.2009 }}&lt;/ref&gt;
* Prodaja po svetu: 8&amp;nbsp;milijonov&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez's Biography on Austrian BMG/Sony&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sonymusic.at/Jennifer-Lopez/Biographie|title=Življenjepis Jennifer Lopez na avstrijskem BMG/Sony|publisher=Sony/BMG Austria|accessdate=6.7.2009|language=de|archive-date=2010-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100405215613/http://www.sonymusic.at/Jennifer-Lopez/Biographie|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2002 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[This Is Me... Then]]'''''
* Datum izida: 19. november 2002
* Založba: Epic
* Format: CD, digitalno, LP
| 2 || 13 || 5 || 14 || 4 || 4 || 7
| align=&quot;left&quot; | 
* Združene države Amerike: 2&amp;krat; Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
* Kanada: 2× Platinasta&lt;ref name=cria /&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi /&gt;
* Evropa: Platinasta&lt;ref name=&quot;IFPI 2002 Certifications&quot; /&gt;
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;Australia's certifications on On the 6th, J to Tha Lo!, This is Me Then&quot; /&gt;
* Prodaja po svetu: 6&amp;nbsp;milijonov&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sängerin, Tänzerin, Schauspielerin und Designerin&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.welt.de/vermischtes/article1934933/JENNIFER_LOPEZ.html|title=Jennifer Lopez: Sängerin, Tänzerin, Schauspielerin und Designerin|publisher=[[Die Welt]]|accessdate=6.7.2009 |language=de}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2005 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Rebirth (album, Jennifer Lopez)|Rebirth]]'''''
* Datum izida: 1. marec 2005
* Založba: Epic
* Format: CD, digitalno, LP
| 2 || 8 || 2 || 10 || 7 || 3 || 14
| align=&quot;left&quot; | 
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
* Kanada: Platinasta&lt;ref name=cria /&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;Australia's certification on Rebirth&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-2005.htm|title=Certifikacije albuma ''Rebirth'' v Avstraliji |publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]|accessdate=18.10.2009 }}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi /&gt;
* Prodaja po svetu: 3&amp;nbsp;milijonov&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sängerin, Tänzerin, Schauspielerin und Designerin&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2007 |
| align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Como Ama una Mujer]]'''''
* Datum izida: 27. marec 2007
* Založba: Epic
* Format: CD, digitalno, LP
| 10 || — || 50 || — || 11 || 4 || 49
| align=&quot;left&quot; | 
* Španija: Platinasta&lt;ref name=&quot;Spanish Platinum-award on Como Ama Una Mujer&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://promusicae.es/listassemanales/albumes/historial/TOP%20100%20ALBUMES%2007_33.pdf|title=Spanish Platinum-award on Como Ama Una Mujer |publisher=Promusicae|accessdate=2009-10-18}} {{Slepa povezava|date=Oktober 2010|bot=H3llBot}}&lt;/ref&gt;
* Prodaja po svetu: 800.000+&lt;ref&gt;Prodaja albuma ''Como Ama Una Mujer'' Jennifer Lopez. [http://www.jenniferlopez.com/biography Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117072035/http://www.jenniferlopez.com/biography |date=2010-01-17 }}. Pridobljeno dne 17. januar 2008.&lt;/ref&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Brave (album, Jennifer Lopez)|Brave]]'''''
* Datum izida: 9. oktober 2007
* Label: Epic
* Format: CD, digital download, LP
| 12 || 24 || 13 || 46 || 28 || 41 || 59
| align=&quot;left&quot; | 
* Rusija: 2x Platinasta&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://2m-online.ru/gold_n_platinum/detail.php?COUNTRY=5077 |title=Ruske zlate in platinaste certifikacije |publisher=2m-online.ru |date= |accessdate=7.10.2009 |archive-date=2009-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090124001155/http://2m-online.ru/gold_n_platinum/detail.php?COUNTRY=5077 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Prodaja po svetu: 650.000+ &lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sängerin, Tänzerin, Schauspielerin und Designerin&quot; /&gt;
|-
| 2010 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Love? (album)|Love?]]'''''
* Datum izida: December 2010 &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.americanidol.com/news/view/pid/3732/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2010-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101125095343/http://www.americanidol.com/news/view/pid/3732/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Založba: [[Island Records|Island]], [[Def Jam Records|Def Jam]]
* Format: CD, digitalno
| || || || || || ||
| align=&quot;left&quot; | 
|}

==== Albumi z remixi ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! rowspan=2 | Leto
! rowspan=2 | Detajli albuma
! colspan=7 | Dosežki na lestvicah
! rowspan=2 | Certifikacije
|-
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;ZDA&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: US Album Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Velika Britanija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: UK Albums/Singles Positions&quot;/&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Kanada&lt;/small&gt;&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Canada's Album Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;australian-charts1&quot; /&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Francija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: France's Album Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://lescharts.com/search.asp?cat=a&amp;artist=Jennifer+Lopez&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=Jennifer Lopez: Pozicija fracoskih albumov |publisher=Hung Medien|accessdate=30.3.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Nemčija&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Germany's Album Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:25px;&quot; | &lt;small&gt;Švedska&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Sweden's Album Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.swedishcharts.com/search.asp?cat=a&amp;artist=Jennifer+Lopez&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=
Jennifer Lopez: Pozicija švedskih albumov|publisher=Swedishcharts.com|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
| 2002 || align=&quot;left&quot; | 
'''''[[J to tha L-O!: The Remixes|J to tha L-O! The Remixes]]'''''
* Release date: February 5, 2002
* Založba: Epic
* Format: CD, digitalno, LP
| 1 || 4 || — || 11 || 14 || 5 || 39
| align=&quot;left&quot; | 
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
* Kanada: Platinasta&lt;ref name=cria /&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=bpi /&gt;
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;Australia's certifications on On the 6th, J to Tha Lo!, This is Me Then&quot; /&gt;
* Prodaja po svetu: 3&amp;nbsp;milijonov&lt;ref name=&quot;sonybmg&quot;&gt;[http://www.sonybmg.dk/view.php?template=artist&amp;page_id=41 Prodaja po svetu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217000504/http://www.sonybmg.dk/view.php?page_id=41&amp;template=artist |date=2009-02-17 }}. [[Sony BMG]]. Pridobljeno dne 1. januar 2008.&lt;/ref&gt;
|-
| 2003 || align=&quot;left&quot; | '''''[[The Reel Me]]'''''
* Izdan: 18. april 2003
* Založba: Epic
* Format: DVD/CD
| 69 || — || — || — || 84 || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|}

==== Videoalbumi ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Informacije
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Feelin' So Good (DVD)|Feelin' So Good]]'''''
* Izdan: 10. oktober 2000
* Format: [[DVD]]
* Dosežki na ameriških lestvicah: 2
* Ameriške certifikacije: Zlata
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2003
| align=&quot;left&quot; | 
'''''[[Let's Get Loud (DVD)|Let's Get Loud]]'''''
* Izdan: 11. februar 2003
* Format: DVD
* Dosežki na ameriških lestvicah: 1
* Ameriške certifikacije: Zlata
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2003
| align=&quot;left&quot; | 
'''''[[The Reel Me]]'''''
* Izdan: 18. november 2003
* Format: DVD/[[kompaktni disk|CD]]
* Dosežki na ameriških lestvicah: 1
* Ameriške certifikacije: 3x Platinasta
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:350px;&quot; | Singl
! colspan=&quot;11&quot;|Dosežki na lestvicah
! rowspan=2 | Certifikacije
! style=&quot;width:140px;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Billboard Hot 100|ZDA]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: US Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/jennifer-lopez/chart-history/339297?f=379&amp;g=Singles|title=
Jennifer Lopez: Pozicija ameriških singlov |publisher=[[Billboard Magazine]]|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Hot Dance Club Songs|ZDA&lt;br /&gt;Dance]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: US Dance and R&amp;B Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p371168|pure_url=yes}}|title=
Jennifer Lopez: Pozicija ameriških singlov (temelji na zvrsti)|publisher=[[All Music]]|accessdate=27.1.2010 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Hot R&amp;B/Hip Hop Songs|ZDA&lt;br /&gt;R&amp;B]]&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: US Dance and R&amp;B Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;http://www.theofficialcharts.com/artist/_/jennifer%20lopez/&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Australasia's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.australian-charts.com/search.asp?cat=s&amp;artist=Jennifer+Lopez&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=
Jennifer Lopez: Pozicija avstralskih singlov |publisher=australian-charts.com|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Canada's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url={{Allmusic|class=artist|id=p371168|pure_url=yes}}|title=
Jennifer Lopez: Pozicija kanadskih singlov|publisher=[[allmusic]]|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Ireland's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/search/placement|title=Jennifer Lopez: Ireland's Singles Positions|publisher=irishcharts.ie|accessdate=30.11.2009|archive-date=2015-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151107043329/http://www.irishcharts.ie/search/placement|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Australasia's Singles Positions&quot; /&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Germany's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lopez%2CJennifer/single|title=Jennifer Lopez: Pozicija nemških singlov|publisher=Musicline.de|accessdate=2009-11-30|language=de|archive-date=2010-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100125122750/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lopez,Jennifer/single|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: France's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.swisscharts.com/search.asp?cat=s&amp;artist=Jennifer+Lopez&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=
Jennifer Lopez: Pozicija francoskih singlov|publisher=Swisscharts.com|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;|[[Evropa]]&lt;br /&gt;&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;Jennifer Lopez: Europe's Singles Positions&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/jennifer-lopez/chart-history/339297?f=349&amp;g=Singles|title=
Jennifer Lopez: Pozicija evropskih singlov |publisher=[[Billboard Magazine]]|accessdate=30.11.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 1999
| align=&quot;left&quot; | »[[If You Had My Love]]«
| 1 || 5 || 6 || 4 || 1 || 1 || 8 || 1 || 5 || 4 || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;riaa&quot; /&gt;
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles1&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm|title=ARIA Charts &gt; Dodatki &gt; Singli leta 1999 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''On the 6''
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Waiting for Tonight]]«
| 8 || 1 || — || 5 || 4 || 13 || 13 || 5 || 15 || 10 || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles1 /&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | »[[Feelin' So Good]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Big Pun]]om in [[Fat Joe]]jem)&lt;/small&gt;
| 51 || 1 || 44 || 15 || 20 || 7 || — || 11 || 39 || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=ariasingles2&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm|title=ARIA Charts &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2000 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Let's Get Loud (pesem, Jennifer Lopez)|Let's Get Loud]]«
| — || 39 || — || — || 9 || — || — || — || 13 || 40 || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles2 /&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Love Don't Cost a Thing (pesem)|Love Don't Cost a Thing]]«
| 3 || 9 || 40 || 1 || 4 || 1 || 4 || 1 || 6 || 5 || 2
| align=&quot;left&quot; | 
* Velika Britanija: Srebrna&lt;ref name=bpi /&gt;
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles3&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm|title=ARIA Charts &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2001 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''J. Lo''
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »[[Play (pesem, Jennifer Lopez)|Play]]«
| 18 || 2 || — || 3 || 14 || 5 || 10 || 7 || 19 || 20 || 6
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=ariasingles3 /&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Ain't It Funny]]«
| — || — || — || 3 || 9 || — || 9 || 31 || 13 || 13 || 5
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=ariasingles4&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2002.htm|title=ARIA Charts &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2002 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Real/I'm Real (Murder Remix)|I'm Real / I'm Real &lt;small&gt;(Murder Remix)&lt;/small&gt;]]«
| 1 || — || 2 || 4 || 3 || 6 || 13 || 3 || 11 || 3 || 9
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles3 /&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Ain't It Funny (Murder Remix)|Ain't It Funny &lt;small&gt;(Murder Remix)&lt;/small&gt;]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Ja Rule]]om in Caddillacom Tahom)&lt;/small&gt;
| 1 || 8 || 4 || 3 || — || 12 || 8 || — || 18 || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
| rowspan=&quot;3&quot; | ''J to tha L-O! The Remixes''
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2002
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Gonna Be Alright#Kontroverznost|I'm Gonna Be Alright &lt;small&gt;(Remix Track Masters)&lt;/small&gt;]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Nas]]om)&lt;/small&gt;
| 10 || — || 32 || 3 || 16 || 29 || 13 || 30 || 6 || 12 || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=ariasingles4 /&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Alive (pesem, Jennifer Lopez)|Alive]]«
| — || 2 || — || — || | — || — || — || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Jenny from the Block]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Styles P]]-jem in [[Jadakiss]]om)&lt;/small&gt;
| 3 || — || 22 || 3 || 5 || 1 || 12 || 6 || 7 || 5 || 4
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles4 /&gt;
| rowspan=&quot;4&quot; | ''This Is Me... Then''
|-
|| 2003
| align=&quot;left&quot; | 
»[[All I Have (pesem)|All I Have]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[LL Cool J]]-jem)&lt;/small&gt;
| 1 || — || 4 || 2 || 2 || 6 || 7 || 1 || 19 || 29 || 4
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles5&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2003.htm|title=ARIA Charts &gt; Accreditations &gt; 2003 Singles|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| 2003
| align=&quot;left&quot; | 
»[[I'm Glad]]«
| 32 || 4 || 11 || 11 || 8 || 19 || 22 || 44 || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Zlato&lt;ref name=ariasingles5 /&gt;
|-
|| 2004
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Baby I Love U!]]«
| 72 || — || 55 || 3 || — || — || 16 || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2005
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Get Right]]«
| 12 || 1 || 38 || 1 || 3 || 3 || 1 || 2 || 7 || 2 || 1
| align=&quot;left&quot; | 
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=ariasingles6&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2005.htm|title=ARIA Charts &gt; Dodatki &gt; Singli leta 2005 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=9.4.2009 }}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;2&quot; | ''Rebirth''
|-
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Hold You Down]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Fat Joe]]-jem)&lt;/small&gt;
| 64 || — || — || 6 || 17 || — || 15 || 14 || 44 || — || 24
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Qué Hiciste]]«
| 86 || 1 || — || — || — || — || — || — || 10 || — || 20
| align=&quot;left&quot; | 
| rowspan=&quot;2&quot; | ''Como Ama Una Mujer''
|-
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Me Haces Falta]]«
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| align=&quot;left&quot; | 
»[[Do It Well]]«
| 31 || 1 || 99 || 11 || 18 || 23 || 13 || — || 30 || 29 || 13
| align=&quot;left&quot; | 
| rowspan=&quot;2&quot; | ''Brave''
|-
| 2008
| align=&quot;left&quot; | »[[Hold It, Don't Drop It]]«
| — || 1 || — || 72 || 89 || — || — || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2009
| align=&quot;left&quot; | »[[Fresh Out the Oven]]« &lt;small&gt;(Izdan kot Lola, vključuje [[Pitbull (raper)|Pitbulla]])&lt;/small&gt;
| — || 1 || — || — || — || — || — || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
| rowspan=&quot;2&quot; | ''Love?''
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Louboutins]]«
| — || 1 || — || — || | — || — || — || — || — || — || —
| align=&quot;left&quot; | 
|-
| colspan=&quot;16&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:8pt;&quot; | »—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali da ni izšla v tej državi.
|}

==== Nesamostojni singli ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:350px;&quot; | Singl
! colspan=&quot;11&quot;|Dosežki na lestvicah
! style=&quot;width:200px;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Album
|-
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Billboard Hot 100|ZDA]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Hot Dance Club Songs|ZDA&lt;br /&gt;Dance]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Hot R&amp;B/Hip Hop Songs|ZDA&lt;br /&gt;R&amp;B]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[UK Singles Chart|Velika Britanija]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[ARIA Charts|AUS]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Canadian Singles Chart|Kanada]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Irska]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Nova Zelandija]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Media Control Charts|GER]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Francija]]
! style=&quot;width:3em;font-size:75%&quot;| [[Evropa]]
|-
| 1999
| align=&quot;left&quot; | »[[No Me Ames]]«&lt;small&gt;(duet z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])&lt;/small&gt;
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
| ''[[Desde Un Principio: From the Beginning]]''
|-
| 2004
| align=&quot;left&quot; | »Escapémonos« &lt;small&gt;(duet z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])&lt;/small&gt;
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
| ''[[Amar Sin Mentiras]]''
|-
| 2006
| align=&quot;left&quot; | »[[Control Myself]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[LL Cool J]]-jem)&lt;/small&gt;
| 4 || 29 || 28 || 2 || 17 || 4 || 5 || 7 || 25 || — || 17
| ''[[Todd Smith]]''
|-
| 2008
| align=&quot;left&quot; | »[[This Boy's Fire]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Santana (glasbena skupina)|Santano]])&lt;/small&gt;
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
| ''[[Ultimate Santana]]''
|-
| 2010
| align=&quot;left&quot; | Remix »[[Dynamite (pesem)|Dynamite]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Taio Cruz|Taiom Cruzom]])&lt;/small&gt;
| — || — || — || — || — || — || — || — || — || — || —
|
|-
| colspan=&quot;16&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:8pt;&quot; | »—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali da ni izšla v tej državi.
|}

==== Promocijski singli ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Pesem
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Album
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | »El Deseo de Tu Amor«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | ''On the 6''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Open Off My Love«
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »Cariño«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | ''J. Lo''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Si Ya Se Acabó«
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2004
| align=&quot;left&quot; | »The One«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | ''This Is Me... Then''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Still«
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2005
| align=&quot;left&quot; | »Step into My World«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | ''Rebirth''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Cherry Pie«
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;4&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | »[[Me Haces Falta]]«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | ''Como Ama Una Mujer''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Te Voy A Querer«
|-
| align=&quot;left&quot; | »Porque Te Marchas«
|-
| align=&quot;left&quot; | »Mile In These Shoes«
| align=&quot;left&quot; | ''Brave''
|}

=== Dodatno ===
==== Pojavi na drugih albumih ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Pesem
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Album
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 1999
| align=&quot;left&quot; | »Spanish Fly«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Black Rob]] skupaj z Jennifer Lopez)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''Life Story''
|-
| align=&quot;left&quot; | »No Me Ames«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''Desde un Principio: From the Beginning''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »Dame«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[Chayanne]])&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''Simplemente'' (posebna izdaja)
|-
| align=&quot;left&quot; | »I'm Real (Murder Remix)«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[Ja Rule]]om)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[Pain Is Love]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2002
| align=&quot;left&quot; | »Ain't It Funny (Murder Remix)«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z Ja Ruleom in Caddillacom Tahom)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[Irv Gotti Presents: The Inc.]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2003
| align=&quot;left&quot; | »All I Have«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[LL Cool J]]-jem)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[10 (album, LL Cool J)|10]]'' (posebna izdaja)
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2004
| align=&quot;left&quot; | »Escapémonos« (verzija balade)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z Marcom Anthonyjem)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''Amar Sin Mentiras''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Escapémonos« (vezija salse)&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z Marcom Anthonyjem)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''Valió La Pena''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2005
| align=&quot;left&quot; | »Hold You Down« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z [[Fat Joe]]jem)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[All or Nothing (album, Fat Joe)|All or Nothing]]''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Ain't It Funny (Murder Remix)«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z Ja Ruleom in Caddillacom Tahom)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[Exodus (album, Ja Rule)|Exodus]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2006
| align=&quot;left&quot; | »[[Control Myself]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(LL Cool J skupaj z Jennifer Lopez)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[Todd Smith]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | »This Boy's Fire«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;([[Carlos Santana]] skupaj z Jennifer Lopez in [[Baby Bash]]om)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | ''[[Ultimate Santana]]''
|}

==== Ostala sodelovanja ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Pesem
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Ustvarjalec
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Album
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Opombe
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 1999
| align=&quot;left&quot; | »Forever (Intro)«
| align=&quot;left&quot; | [[Sean Combs|Puff Daddy]]
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | ''[[Forever (album, Puff Daddy)|Forever]]''
| align=&quot;left&quot; | Vokali v ozadju
|-
| align=&quot;left&quot; | »Is This the End« (2. del)
| align=&quot;left&quot; | Puff Daddy skupaj s [[Twista|Twisto]]
| align=&quot;left&quot; | Vokali v ozadju
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2006
| align=&quot;left&quot; | »Qué Precio Tiene el Cielo«
| align=&quot;left&quot; | [[Marc Anthony]]
| align=&quot;left&quot; | ''Sigo Siendo Yo''
| align=&quot;left&quot; | Zbor
|}

==== Soundtracki ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Pesem
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Film
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1999
| align=&quot;left&quot; | »Baila«
| align=&quot;left&quot; | ''[[Glasba mojega srca]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »Love Don't Cost A Thing«
| align=&quot;left&quot; | ''[[Načrtovalka porok]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2002
| align=&quot;left&quot; | »Alive«
| align=&quot;left&quot; | ''[[Dovolj mi je]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2003
| align=&quot;left&quot; | »Baby I Love U!«
| align=&quot;left&quot; | ''Gigli''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | »Toma De Mi« 
| align=&quot;left&quot; | ''[[Kralj salse]]''
|-
| align=&quot;left&quot; | »Porque La Vida Asi« 
| align=&quot;left&quot; | ''[[Čez mejo (film, 2007)|Čez mejo]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2008
| align=&quot;left&quot; | »Do It Well«
| align=&quot;left&quot; | ''[[Hišna zajčica]]''
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2010
| align=&quot;left&quot; | »What Is Love?«
| align=&quot;left&quot; | ''[[Rezervni načrt]]''
|}

== Videospoti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Naslov
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Režiser(ji)
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1998
| align=&quot;left&quot; | »Baila«
| align=&quot;left&quot; | Stephen Olow
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | 1999
| align=&quot;left&quot; | »[[If You Had My Love]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Paul Hunter (režiser)|Paul Hunter]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[No Me Ames]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | [[Kevin Bray]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Waiting for Tonight]]«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | [[Francis Lawrence]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »Waiting for Tonight« (remix Hex's Momentous)
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Waiting for Tonight|Una Noche Más]]«
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | »[[Let's Get Loud (pesem, Jennifer Lopez)|Let's Get Loud]]«
| align=&quot;left&quot; | Jeffrey Doe
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Feelin' So Good]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Big Pun]]om in [[Fat Joe]]jem)&lt;/small&gt;
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Paul Hunter
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »[[Love Don't Cost a Thing (pesem)|Love Don't Cost a Thing]]«
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Play (pesem, Jennifer Lopez)|Play]]«
| align=&quot;left&quot; | Francis Lawrence
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Ain't It Funny]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Herb Ritts]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Real/I'm Real (Murder Remix)|I'm Real]]«
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[Dave Meyers (režiser)|Dave Meyers]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Real/I'm Real (Murder Remix)|I'm Real (Murder Remix)]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Ja Rule]]om)&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | 2002
| align=&quot;left&quot; | »[[Ain't It Funny (Murder Remix)]]« &lt;small&gt;(skupaj z Ja Ruleom in Caddillacom Tahom)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | [[Cris Judd]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Gonna Be Alright]]« (remix Track Master) &lt;small&gt;(skupaj z [[Nas]]om)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | Dave Meyers
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Alive (pesem, Jennifer Lopez)|Alive]]«
| align=&quot;left&quot; | Jim Gable
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Jenny from the Block]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Styles P]]-jem in [[Jadakiss]]om)&lt;/small&gt;
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Francis Lawrence
|-
| align=&quot;left&quot; | »Jenny from the Block« (nobene rap verzije)
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | 2003
| align=&quot;left&quot; | &quot;[[All I Have (pesem)|All I Have]] &lt;small&gt;(skupaj z [[LL Cool J]]-jem)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | Dave Meyers
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[I'm Glad]]«
| align=&quot;left&quot; | [[David LaChapelle]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Baby I Love U!]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Meiert Avis]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | 2005
| align=&quot;left&quot; | »[[Get Right]]«
| align=&quot;left&quot; | Francis Lawrence in [[Diane Martel]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »Get Right (Remix)« &lt;small&gt;(skupaj z [[Fabolous]]om)&lt;/small&gt;
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Diane Martel
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Hold You Down]]« &lt;small&gt;(skupaj z Fat Joejem)&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2006
| align=&quot;left&quot; | »[[Control Myself]]« &lt;small&gt;(LL Cool J skupaj z Jennifer Lopez)&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | [[Hype Williams]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Qué Hiciste]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Michael Haussman]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;4&quot; | 2007
| align=&quot;left&quot; | »[[Me Haces Falta]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Sanji (režiser)|Sanji]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Do It Well]]«
| align=&quot;left&quot; | [[David LaChapelle]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Hold It, Don't Drop It]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Melina Matsoukas]]
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Por Arriesgarnos]]« (v živo)
| align=&quot;left&quot; | Kevin Meléndez
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2009
| align=&quot;left&quot; | »[[Fresh Out The Oven]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Pitbull (raper)|Pitbullom]])&lt;/small&gt;
| align=&quot;left&quot; | [[Jonas Akerlund]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://perezhilton.com/2009-11-20-j-lo-is-fresh-out-the-oven-and-hot |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2010-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100908083801/http://perezhilton.com/2009-11-20-j-lo-is-fresh-out-the-oven-and-hot |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; | 2010
| align=&quot;left&quot; | »Good Hit«
| align=&quot;left&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Alex Moors&lt;ref&gt;http://www.videostatic.com/vs/2010/10/shot-jennifer-lopez-alex-moors-dir.html&lt;/ref&gt;
|-
| »Take Care«
|}

=== Neizdani videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Pesem
! Režiser
|-
| »Brave«
| [[Michael Haussman]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.onlinejlofan.com/2007/12/21/brave-third-single-off-the-album-brave/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-13 |archive-date=2011-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111006182459/http://www.onlinejlofan.com/2007/12/21/brave-third-single-off-the-album-brave/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Pojavi v tujih videospotih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Leto
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Naslov
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Ustvarjalec(i)
! style=&quot;text-align:center;&quot; | Režiser(ji)
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1993
| align=&quot;left&quot; | »[[That's the Way Love Goes (pesem, Janet Jackson)|That's the Way Love Goes]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Janet Jackson]]
| align=&quot;left&quot; | [[René Elizondo]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1996
| align=&quot;left&quot; | »[[Siempre Hace Frio]]«
| align=&quot;left&quot; | [[Selena (pevka)|Selena]]
| align=&quot;left&quot; | Abraham Quintanilla, ml.
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1997
| align=&quot;left&quot; | »No Me Conoces«
| align=&quot;left&quot; | [[Marc Anthony]]
| align=&quot;left&quot; | Benny Corral
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 1998
| align=&quot;left&quot; | »Been Around the World«
| align=&quot;left&quot; | [[Sean Combs|Puff Daddy]] &amp; The Family skupaj z [[The Notorious B.I.G.]]-om in [[Mase]]om
| align=&quot;left&quot; | Paul Hunter
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | »It's So Hard«
| align=&quot;left&quot; | [[Big Pun]] skupaj z [[Donell Jones|Donellom Jonesom]]
| align=&quot;left&quot; | [[Chris Robinson (režiser)|Chris Robinson]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | 2001
| align=&quot;left&quot; | »[[What's Going On (pesem)#Verzije|What's Going On]]«
| All-Star Tribute
| align=&quot;left&quot; | [[Jake Scott (režiser)|Jake Scott]] and Malik Sayeed
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[El Ultimo Adios]]«
| align=&quot;left&quot; | Več ustvarjalcev
| align=&quot;left&quot; | ?
|}

== Nagrade in nominacije ==
=== [[ACE Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2006
| Jennifer Lopez
| Dodatki
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[ALMA Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1998
| ''[[Selena (film)|Selena]]''
| Izstopajoča igralka
| {{award-won |align=left}}
|-
| 1999
| ''[[Anakonda (film)|Anakonda]]''
| Izstopajoča igralka
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2000
| »[[If You Had My Love]]«
| Izstopajoči nastop v videospotu
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Nagrada za posebne dosežke ženske ustvarjalke leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Nagrada za posebne dosežke ženske ustvarjalke leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| 1. podelitev nagrade Latin Grammy Awards
| Izstopajoča gostiteljica na podelitvi nagrad
| Ne
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Izstopajoča ženska izvajalka
| Ne
|-
| 2001
| ''[[J. Lo (album)|J. Lo]]''
| Album leta
| Ne
|-
| 2001
| »[[Love Don't Cost A Thing (pesem)|Love Don't Cost A Thing]]«
| Izstopajoči videospot - Izbira ljudstva
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2002
| ''[[Angelske oči (film)|Angelske oči]]''
| Izstopajoča igralka v filmu
| Ne
|-
| 2002
| ''Jennifer Lopez in Concert - Let's Get Loud''
| Izstopajoči nastop - Glasba, prireditev ali komična specijalka
| Ne
|-
| 2006
| Jennifer Lopez
| Izstopajoči ženski izvajalec
| Ne
|-
| 2008
| ''[[Kralj salse]]''
| Izstopajoči nastop glavne ženske latino igralke/igralske zasedbe v filmu
|}

=== [[American Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| Jennifer Lopez
| Najljubši pop/rock novi ustvarjalec
| Ne
|-
| Jennifer Lopez
| Najljubši latino ustvarjalec
| Ne
|-
| 2002
| Jennifer Lopez
| Najljubša pop/rock ženska ustvarjalka
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Najljubša hip-hop/R&amp;B ženska ustvarjalka
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Najljubša pop/rock ženska ustvarjalka
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Najljubši latino ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Bambi (nagrada)|Bambi]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Najboljši mednarodni pop nastop
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Billboard Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| »[[If You Had My Love]]«
| Najboljši pop videospot
| Ne
|-
|}

==== [[Billboard Latin Music Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2000
| »[[No Me Ames]]«
| Najboljša latino pesem leta, vokalni duet (skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2003
| »[[Alive (Thunderpuss Club Mix)]]«
| Najbolje prodajan dance singl leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2004
| »[[I'm Glad (remix Paula Oakenfolda)]]«
| Najbolje prodajan latino dance singl leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2008
| ''[[Como Ama Una Mujer]]''
| Latinski pop album leta, ženski
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2008
| ''[[Como Ama Una Mujer]]''
| Latinski album leta
| Ne
|-
| 2008
| »[[Que Hiciste]]«
| Latino pop pesem na radijih leta
| Ne
|-
| 2008
| »[[Que Hiciste]]«
| Latinska dance klubska pesem leta
| Ne
|-
|}

=== [[Blockbuster Entertainment Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1998
| ''[[Anakonda (film)|Anakonda]]''
| Najljubša igralka - Akcija &amp; avantura
| Ne
|-
| 2001
| ''[[Celica (film)|Celica]]''
| Najljubša igralka - Znanstvena fantastika
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Brit Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Najboljša mednarodna ženska samostojna ustvarjalka
| Ne
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Najboljši mednarodni preboj
| Ne
|-
|}

=== [[Crystal Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2006
| Jennifer Lopez
| Ženske v filmu
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[E!Hot50 Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
|
| Najboljši nastop, ki v angleščini
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Empire Movie Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1998
| ''Daleč od oči''
| Najboljša igralka
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Grammy]]ji ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| align=&quot;center&quot; | 2000
| align=&quot;center&quot; | »[[Waiting For Tonight]]«
| align=&quot;center&quot; | Najboljši dance posnetek
| Ne
|-
| align=&quot;center&quot; | 2001
| align=&quot;center&quot; | »[[Let's Get Loud]]«
| align=&quot;center&quot; | Najboljši dance posnetek
| Ne
|}

=== [[Groovevolt Music &amp; Fashion Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| align=&quot;center&quot; | 2003
| align=&quot;center&quot; | »[[I'm Glad]]«
| align=&quot;center&quot; | Videospot leta
| Ne
|-
| align=&quot;center&quot; | 2003
| align=&quot;center&quot; | ''[[This Is Me... Then]]''
| align=&quot;center&quot; | Najboljši album - Ženski
| Ne
|-
| 2003
| »[[All I Have]]«
| Najboljše sodelovanje (skupaj z [[LL Cool J]]-jem)
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Najbolj modno osveščen ustvarjalec
| Ne
|-
| 2006
| »[[Get Right (Remix)]]«
| Najljubša pop pesem skupine ali sodelovanja (skupaj s [[Fabolous]]om)
| Ne
|-
| 2006
| Jennifer Lopez
| Najbolj modno osveščen ustvarjalec
| Ne
|-
| 2006
| »[[Get Right]]«
| Najbolj modni videospot
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Independent Spirit Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| align=&quot;center&quot; | 1995
| align=&quot;center&quot; | ''My Family''
| align=&quot;center&quot; | Najboljša stranska igralka
| Ne
|-
|}

=== [[Imagen Foundation Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| align=&quot;center&quot; | 1995
| align=&quot;center&quot; | ''[[Selena (film)|Selena]]''
| align=&quot;center&quot; | Nagrada trajajoče podobe
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Kids' Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| align=&quot;center&quot; | 2002
| align=&quot;center&quot; | ''[[Načrtovalka porok]]''
| align=&quot;center&quot; | Najljubša ženska zvezdnica leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2003
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Najljubša filmska igralka
| Ne
|-
| 2004
| Jennifer Lopez
| Najljubša ženska pevka
| Ne
|}

=== [[Latin Billboard Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2002
| »[[Play (pesem, Jennifer Lopez)|Play]]«
| Latino dance klubska pesem leta
| Ne
|-
| »[[Love Don't Cost A Thing (pesem)|Love Don't Cost A Thing]]«
| Latino dance maksi-singl leta
| Ne
|-
| »[[I'm Real]]«
| Latino dance maksi-singl leta
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Latin Grammy Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| »[[No Me Ames]]«
| Najboljši pop duet ali skupina z vokalnim nastopom
| Ne
|-
| »[[No Me Ames]]«
| Najboljši videospot
| Ne
|}

=== [[Latin Music and Sports Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| Jennifer Lopez
| Novi ustvarjalec leta
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Lone Star Film &amp; Television Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1998
| ''[[Selena (film)|Selena]]''
| Najboljša igralka
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Los Premios Principales Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''Mejor Artista''
| Ne
|-
| 2007
| »[[Que Hiciste]]«
| ''Mejor Canción''
| Ne
|-
|}

=== [[MiTRL Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Nagrada Torej misliš, da znaš igrati?
| Ne
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Ženska leta
| Ne
|}

=== [[MTV Europe Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| Jennifer Lopez
| Prebojni ustvarjalec
| Ne
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| Jennifer Lopez
| Najboljši novi ustvarjalec
| Ne
|-
| Jennifer Lopez
| Najboljši R&amp;B ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najboljša ženska ustvarjalka
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2002
| Jennifer Lopez
| Najboljši R&amp;B ustvarjalec
| Ne
|-
| Jennifer Lopez
| Najboljša ženska ustvarjalka
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Najboljši R&amp;B ustvarjalec
| Ne
|}

=== [[MTV Movie Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1997
| ''[[Selena (film)|Selena]]''
| Prebojni nastop
| Ne
|-
| 1998
| ''[[Daleč od oči]]''
| Najboljši ženski nastop
| Ne
|-
| 1998
| ''[[Daleč od oči]]''
| Najboljši poljub (skupaj z [[George Clooney|Georgem Clooneyjem]]
| Ne
|-
| 1999
| ''[[Daleč od oči]]''
| Najboljši poljub (skupaj z [[George Clooney|Georgem Clooneyjem]]
| Ne
|-
|}

=== [[MTV Video Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 1999
| »[[If You Had My Love]]«
| Najboljši ženski videospot
| Ne
|-
| »[[If You Had My Love]]«
| Najboljši dance videospot

| Ne
|-
| »[[If You Had My Love]]«
| Najboljši pop videospot
| Ne
|-
| Jennifer Lopez
| Najboljši novi ustvarjalec
| Ne
|-
| Jennifer Lopez
| Najboljša spletna stran ustvarjalca
| Ne
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| »[[Waiting For Tonight]]«
| Najboljša koreografija
| Ne
|-
| »[[Waiting For Tonight]]«
| Najboljši dance videospot
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2001
| »[[Love Don't Cost A Thing]]«
| Najboljši ženski videospot
| Ne
|-
| »[[Love Don't Cost A Thing]]«
| Najboljši dance videospot
| Ne
|-
| 2002
| »[[I'm Real (Murder Remix)]]«
| Najboljši hip-hop videospot
| {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 2003
| »[[I'm Glad]]«
| Najboljši ženski videospot
| Ne
|-
| »[[I'm Glad]]«
| Najboljši dance videospot
| Ne
|-
| »[[I'm Glad]]«
| Najboljša koreografija
| Ne
|-
| »[[I'm Glad]]«
| Najboljša umetniška režija
| Ne
|-
| »[[Jenny From The Block]]«
| Najboljši ženski videospot
| Ne
|-
| rowspan=&quot;6&quot; | 2005
| »[[Get Right]]«
| Najboljši dance videospot
| Ne
|-
| »[[Get Right]]«
| Najboljše režiranje
| Ne
|-
| »[[Get Right]]«
| Najboljša koreografija
| Ne
|-
| »[[Get Right]]«
| Najboljše urejanje
| Ne
|-
| »[[Get Right]]«
| Najboljši ženski videospot
| Ne
|}

=== [[NAACP Image Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2002
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Izstopajoča igralka v filmu
| Ne
|-
|}

=== [[NCLR Bravo Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1995
| ''[[Zmeda na poštnem vlaku]]''
| Izstopajoča igralka v filmu
| Ne
|-
| 1996
| ''[[Jack (film, 1996)|Jack]]''
| Izstopajoča igralka v filmu
| Ne
|}

=== [[Nickelodeon Kids' Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Najljubši novi glasbeni ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najljubša ženska filmska zvezdnica
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[NRJ Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Mednarodna ženska ustvarjalka leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Glasbena spletna stran leta
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[People's Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najljubša igralka
| Ne
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najljubša ženska glasbena izvajalka
| Ne
|-
| 2004
| Jennifer Lopez
| Najboljši nasmeh
| Ne
|}

=== [[Premio Lo Nuestro Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''Solísta o Grupo Revelación Del Año''
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Premios Amigo Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Amigo Brugal za najbolje prodajano latino ustvarjalko
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| »[[Que Hiciste]]«
| Najboljši digitalni singl
| Ne
|-
| 2007
| »[[Que Hiciste]]«
| Najboljši zvok
| Ne
|-
|}

=== [[Premios Juventud Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2004
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir como Ella''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2004
| Jennifer Lopez
| ''En la Mira del Paparazzi'' (skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]]
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2005
| ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]'' &amp; ''[[Tašča, da te kap]]''
| ''Actriz que se Roba la Pantalla''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2005
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir como Ella''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2006
| ''[[Nedokončano življenje]]''
| ''Actriz que se Roba la Pantalla''
| Ne
|-
| 2006
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir Como Ella''
| Ne
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir Como Ella''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''Chica Que Me Quita El Sueno''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''En La Mira Del Paparazzi''
| Ne
|-
| 2008
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir como Ella''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2008
| Jennifer Lopez
| ''Chica que me Quita el Sueno''
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2008
| Jennifer Lopez
| ''En la Mira del Paparazzi'' (skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2008
| ''[[Kralj salse]]''
| ''Actriz que se Roba la Pantalla''
| Ne
|-
| 2008
| Jennifer Lopez
| ''Torridos Romances'' (skupaj z [[Marc Anthony|Marcom Anthonyjem]])
| Ne
|-
| 2008
| Jennifer Lopez
| ''En la Mira del Paparazzi'' (samostojno)
| Ne
|-
| 2009
| Jennifer Lopez
| ''Quiero Vestir Como Ella''
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Premios MTV Latinoamérica Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| Izbira gledalcev kanala MTV Tr3́s - Najboljša pop ustvarjalka
| Ne
|-
|}

=== [[Premios Oye! Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2007
| Jennifer Lopez
| ''Pop Español: Solista Femenina''
| Ne
|-
|}

=== [[Ritmo Latino Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| Jennifer Lopez
| Novi ustvarjalec leta
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Saturn Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1997
| rowspan=&quot;2&quot; | ''[[Anakonda (film)|Anakonda]]''
| rowspan=&quot;2&quot; | Najboljša igralka
| rowspan=&quot;3&quot; | Ne
|-
| 1998
|-
| 2001
| ''[[Celica (film)|Celica]]''
| Najboljša igralka
|}

=== [[ShoWest Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1997
| Jennifer Lopez
| Ženska zvezdnica leta
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Soul Train Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| ''[[On The 6]]''
| Najboljši ženski R&amp;B/soul album
| Ne
|-
|}

=== [[Stinkers Bad Movie Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2001
| ''[[Angelske oči (film)|Angelske oči]]''
| Najslabša igralka
| Ne
|-
| 2001
| ''[[Angelske oči (film)|Angelske oči]]''
| Najbolj zoprn umeten naglas - Ženski
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2002
| ''[[Dovolj mi je]]''
| Najslabša igralka
| Ne
|-
|}

=== [[Teen Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| »[[If You Had My Love]]«
| Najboljša pesem poletja
| Ne
|-
| ''[[Načrtovalka porok]]''
| Izbira kemije
| Ne
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najprivlačnejša ženska leta
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2001
| »[[Play (pesem, Jennifer Lopez)|Play]]«
| Najboljši dance posnetek
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2002
| »[[Ain't It Funny (Murder Remix)]]«
| Najboljši R&amp;B/hip-hop/rap singl (skupaj z [[Ja Rule]]om in [[Caddillac Tah|Caddillacom Tahom]])
| Ne
|-
| 2003
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Izbira filmske igralke
| Ne
|-
| 2003
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Izbira šminke (skupaj z [[Ralph Fiennes|Ralphom Fiennesom]]
|-
| 2003
| ''[[Zgodilo se je na Manhattnu]]''
| Izbira brloga
| Ne
|-
| 2003
| »[[All I Have]]«
| Izbira glasbenega singla (skupaj z [[LL Cool J]]-jem)
| Ne
|-
| 2003
| »[[All I Have]]«
| Izbira privlačne glasbe (skupaj z [[LL Cool J]]-jem)
| Ne
|-
| 2003
| »[[I'm Glad]]«
| Izbira ljubezenske pesmi
| Ne
|-
| 2003
| ''[[This is Me... Then]]''
| Izbira glasbenega albuma
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Izbira ženskega glasbenega ustvarjalca
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Izbira privlačne ženske
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Izbira mednarodnega ustvarjalca (glasba/igranje)
| Ne
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Izbira modne ikone rdečih preprog - Ženska
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2003
| Jennifer Lopez
| Izbira R&amp;B/hip-hop ustvarjalca
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2005
| »[[Get Right]]«
| Izbira R&amp;B/rap pesmi
| Ne
|-
| 2005
| Jennifer Lopez
| Izbira začetnika zabave
|-
| 2005
| ''[[Tašča, da te kap]]''
| Izbira kemije (skupaj z [[Jane Fonda]])
| Ne
|-
| 2005
| ''[[Tašča, da te kap]]''
| Najboljša filmska igralka v komediji
| Ne
|-
| 2005
| ''[[Zaplešiva (film, 2004)|Zaplešiva]]''
| Izbira plesne scene (skupaj z [[Richard Gere|Richardom Gerom]]
| Ne
|-
| 2005
| Jennifer Lopez
| Izbira modne ikone na rdečih preprogah - Ženska
| Ne
|-
| 2010
| ''[[Rezervni načrt]]''
| Najboljša romantična komedija
| Ne
|-
| 2010
| ''[[Rezervni načrt]]''
| Najboljša igralka v romantični komediji
| Ne
|-
|}

=== [[TMF Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Najljubša mednarodna ženska
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2002
| Jennifer Lopez
| Najljubša mednarodna ženska
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Top of the Pops Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2001
| Jennifer Lopez
| Ustvarjalec na vrhu sveta
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[VH1/Vogue Fashion Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1999
| Jennifer Lopez
| Najbolj modno osveščen ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Nagrada Versace
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2002
| Jennifer Lopez
| Najvplivnejši ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[World Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2002
| Jennifer Lopez
| Najbolje prodajana ženska latino ustvarjalka na svetu
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2005
| Jennifer Lopez
| Najbolje prodajana pop ženska ustvarjalka na svetu
| Ne
|-
| 2010
| Jennifer Lopez
| Legenda za izstopajoč prispevek k umetnosti
| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Winter Music Conference]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 2000
| Jennifer Lopez
| Najboljši novi dance samostojni ustvarjalec
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2000
| »[[Waiting For Tonight]]«
| Najboljši dance videospot
| {{award-won |align=left}}
|-
| 2007
| »[[Control Myself]]«
| Najboljša rap/hip-hop pesem (skupaj z [[LL Cool J]]-jem)
| Ne
|}

=== [[Zlati globus]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Delo
! Nagrada
! Osvojila?
|-
| 1998
| ''[[Selena (film)|Selena]]''
| Najboljši nastop igralke v filmskem muzikalu ali komediji
| Ne
|-
|}

=== Drugo ===
; Nagrada za stilsko ikono leta (2007)
; Nagrada borcev za človekove pravice za film ''[[Čez mejo (film, 2007)|Čez mejo]]'' (2007)

== Glej tudi ==
* [[Seznam najuspešnejših glasbenikov]]
* [[Seznam ameriških igralcev (L)]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Official|http://www.jenniferlopez.com}}
* {{IMDb Name|name=Jennifer Lopez|id=182}}
* [http://www.jenniferlopezbeauty.com/ Uradna spletna stran dišave Jennifer Lopez]
* [http://www.jenniferlopezonline.com/default.aspx Jennifer Lopez Online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121105215924/http://www.jenniferlopezonline.com/Default.aspx |date=2012-11-05 }}
* [http://www.myspace.com/jenniferlopez Jennifer Lopez Myspace]

{{Jennifer Lopez}}
{{Singli Jennifer Lopez}}
{{Billboard Icon Award}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:LOPEZ, Jennifer}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pevci hip hopa]]
[[Kategorija:Ameriški R&amp;B pevci]]
[[Kategorija:Ameriški pevci salse]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Ameriški dance pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski producenti]]
[[Kategorija:Ameriški modni oblikovalci]]
[[Kategorija:Ameriške televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Španski Američani]]</text>
      <sha1>8q9qnl57rezn83j77epdlzxm5zrpxxt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edvard Mlačnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270330</id>
    <revision>
      <id>6762777</id>
      <parentid>6598290</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T04:49:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54412-74</username>
        <id>267093</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="888" sha1="8xehw77qit8h4ax3ib5fghe0vp1fbl2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Edvard Mlačnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[veteran vojne za Slovenijo]], * [[1954]]. Smrt 2026

== Odlikovanja in nagrade ==
Leta [[2001]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »ob deseti obletnici osamosvojitve za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«&lt;ref&gt;[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012]&lt;/ref&gt;.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Mlačnik, Edvard}}
[[Kategorija:Slovenski policisti]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>8xehw77qit8h4ax3ib5fghe0vp1fbl2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Robert-Henri-Eugène Dromard</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286976</id>
    <revision>
      <id>6762513</id>
      <parentid>5935175</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T11:59:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="894" sha1="rma4yih8qy754ifknmts1o9ou8p4yfs" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Robert-Henri-Eugène Dromard
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1954]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Robert-Henri-Eugène Dromard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. julij]] [[1894]], † [[11. februar]] [[1982]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dromard/Robert-Henri-Eug%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dromard, Robert-Henri-Eugène}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>rma4yih8qy754ifknmts1o9ou8p4yfs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul-Eugène-Maurice Drôme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286977</id>
    <revision>
      <id>6762516</id>
      <parentid>5934335</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:08:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="913" sha1="f4tmuz7hi3j05f65o6el7fe0klayet8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul-Eugène-Maurice Drôme
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul-Eugène-Maurice Drôme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. september]] [[1879]], † [[3. april]] [[1968]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dr%C3%B4me/Paul-Eug%C3%A8ne-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drôme, Paul-Eugène-Maurice}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1879]]
[[Kategorija:Umrli leta 1968]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>f4tmuz7hi3j05f65o6el7fe0klayet8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762517</id>
      <parentid>6762516</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:09:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1879]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1968]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="895" sha1="mc0dh0j7zmznij2j3erta7s4crijzzc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul-Eugène-Maurice Drôme
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul-Eugène-Maurice Drôme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. september]] [[1879]], † [[3. april]] [[1968]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dr%C3%B4me/Paul-Eug%C3%A8ne-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drôme, Paul-Eugène-Maurice}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]</text>
      <sha1>mc0dh0j7zmznij2j3erta7s4crijzzc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Abel-Louis-Joseph Drot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286978</id>
    <revision>
      <id>6762514</id>
      <parentid>5925634</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:02:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="837" sha1="fjgroy02egx9aj276f1fiqzpfpotjnz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Abel-Louis-Joseph Drot
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Abel-Louis-Joseph Drot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[28. junij]] [[1889]], † [[1993]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Drot/Abel-Louis-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drot, Abel-Louis-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski stoletniki]]</text>
      <sha1>fjgroy02egx9aj276f1fiqzpfpotjnz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762515</id>
      <parentid>6762514</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:04:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="888" sha1="3ruagc34qsga4rv8i92egprc2fipifc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Abel-Louis-Joseph Drot
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Abel-Louis-Joseph Drot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[28. junij]] [[1889]], † [[1993]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Drot/Abel-Louis-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Drot, Abel-Louis-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski stoletniki]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>3ruagc34qsga4rv8i92egprc2fipifc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>René-Paul Dubuisson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286979</id>
    <revision>
      <id>6762521</id>
      <parentid>5935002</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:31:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6762521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="958" sha1="hydst02pncgtq2a32tybm8zwxggx8mo" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=René-Paul Dubuisson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''René-Paul Dubuisson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. september]] [[1879]], † [[18. januar]] [[1964]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dubuisson/Ren%C3%A9-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dubuisson, René-Paul}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski kolaboracionisti]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>hydst02pncgtq2a32tybm8zwxggx8mo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eugène-Georges Ducasse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286980</id>
    <revision>
      <id>6762522</id>
      <parentid>5928072</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:37:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="919" sha1="e9ckxewksgx2y5177yqf06si3jzt5gj" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Eugène-Georges Ducasse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1939
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Eugène-Georges Ducasse''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. junij]] [[1879]], † [[1. oktober]] [[1940]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Ducasse/Eug%C3%A8ne-Georges/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ducasse, Eugène-Georges}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>e9ckxewksgx2y5177yqf06si3jzt5gj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moïse-Edouard Duché</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286983</id>
    <revision>
      <id>6762537</id>
      <parentid>5933731</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:23:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="762" sha1="q2p2rzvwsg9ofj8plnb6w5kksf1qq9r" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Moïse-Edouard Duché
|lived=&lt;!--wikidata--&gt;
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1950
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Moïse-Edouard Duché''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. september]] [[1891]], † [[19. september]] [[1955]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duche, Moïse-Edouard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>q2p2rzvwsg9ofj8plnb6w5kksf1qq9r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>François-Jacques-André Duchemin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286984</id>
    <revision>
      <id>6762524</id>
      <parentid>5928449</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="863" sha1="2iyvkc7npbkrxqxmnsxldmzu77psviz" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=François-Jacques-André Duchemin
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''François-Jacques-André Duchemin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. junij]] [[1884]], † [[14. junij]] [[1973]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Duchemin/Fran%C3%A7ois-Jacques-Andr%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duchemin, François-Jacques-André}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>2iyvkc7npbkrxqxmnsxldmzu77psviz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Victor-Paul-Auguste Duclos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286985</id>
    <revision>
      <id>6762538</id>
      <parentid>5939237</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:28:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="884" sha1="t4o7qitglj1hmfowt8spfqqqrws5wp5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Victor-Paul-Auguste Duclos
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1941]]
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Victor-Paul-Auguste Duclos''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. april]] [[1881]], † [[16. oktober]] [[1959]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Duclos/Victor-Paul-Auguste/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duclos, Victor-Paul-Auguste}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>t4o7qitglj1hmfowt8spfqqqrws5wp5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Camilie-Léon Duffet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286986</id>
    <revision>
      <id>6762541</id>
      <parentid>5926931</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:31:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="815" sha1="dsog6ewrpa3hg53qwgnhd0q1kpvc6xx" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Camilie-Léon Duffet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Camilie-Léon Duffet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. januar]] [[1880]], † [[8. januar]] [[1968]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Duffet/Camilie-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duffet, Camilie-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>dsog6ewrpa3hg53qwgnhd0q1kpvc6xx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaston Duffour</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286987</id>
    <revision>
      <id>6762845</id>
      <parentid>5038515</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6762845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1011" sha1="1nwiy29ll7u5rcf3mnl8wbw1qe288v2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Gaston-Constant-Gustave-Adolphe Duffour
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1897–1937&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Gaston-Constant-Gustave-Adolphe Duffour''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. april]] [[1875]], † [[26. avgust]] [[1953]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Duffour/Gaston-Constant-Gustave-Adolphe/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duffour, Gaston-Constant-Gustave-Adolphe}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>1nwiy29ll7u5rcf3mnl8wbw1qe288v2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762846</id>
      <parentid>6762845</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:12:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 10 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1510" sha1="m4pgnckprgj0byf59hj67eyhdv8wc1x" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Gaston-Constant-Gustave-Adolphe Duffour
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1897–1937&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Gaston-Constant-Gustave-Adolphe Duffour''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22. april]] [[1875]], † [[26. avgust]] [[1953]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Duffour/Gaston-Constant-Gustave-Adolphe/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Duffour, Gaston-Constant-Gustave-Adolphe}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]]
[[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>m4pgnckprgj0byf59hj67eyhdv8wc1x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286988</id>
    <revision>
      <id>6762847</id>
      <parentid>6733290</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:20:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1118" sha1="p17yvii7ew3n6ninz9fp5jf9l58b0yv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux
|image=
|caption=Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux (desno)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1938&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1873]], † [[10. april]] [[1959]]. 

Znan je po zmagi nad turškimi nacionalisti med kampanjo v Cilici.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dufieux/Julien-Claude-Marie-Sosth%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dufieux, Julien-Claude-Marie-Sosthène}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>p17yvii7ew3n6ninz9fp5jf9l58b0yv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762848</id>
      <parentid>6762847</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:23:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1398" sha1="1a8mcrpnabbhpcni44wfej870i7eh89" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux
|image=
|caption=Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux (desno)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1938&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Julien-Claude-Marie-Sosthène Dufieux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. maj]] [[1873]], † [[10. april]] [[1959]]. 

Znan je po zmagi nad turškimi nacionalisti med kampanjo v Cilici.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dufieux/Julien-Claude-Marie-Sosth%C3%A8ne/France.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dufieux, Julien-Claude-Marie-Sosthène}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]]
[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>1a8mcrpnabbhpcni44wfej870i7eh89</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Baptiste-François-Paul Dufour</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286989</id>
    <revision>
      <id>6762849</id>
      <parentid>5930874</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:27:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6762849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="911" sha1="6wvigfmc3xjitdamu3jel0yfhoopzmf" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Baptiste-François-Paul Dufour
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Baptiste-François-Paul Dufour''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. oktober]] [[1868]], † [[1940]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Dufour/Jean-Baptiste-Fran%C3%A7ois-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dufour, Jean-Baptiste-François-Paul}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>6wvigfmc3xjitdamu3jel0yfhoopzmf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kofol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292991</id>
    <revision>
      <id>6762559</id>
      <parentid>6583979</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1138" sha1="lxrfdr4eg03gbfs7y8xktxqazxk8722" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 326 oseb in je 1155. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 212, živi v Goriški statistični regiji, kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 67. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Boris Kofol]], plezalec, glasbenik basist
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

* priimek [[Kafol]]
* priimek [[Coffou]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimke [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>lxrfdr4eg03gbfs7y8xktxqazxk8722</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762561</id>
      <parentid>6762559</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:07:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1145" sha1="2tcyxtmgqxdgpcjgrzkzs4luzb6mvmr" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 326 oseb in je 1155. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 212, živi v Goriški statistični regiji, kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 67. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

* priimek [[Kafol]]
* priimek [[Coffou]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimke [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>2tcyxtmgqxdgpcjgrzkzs4luzb6mvmr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762564</id>
      <parentid>6762561</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:10:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6762564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1182" sha1="on3pacnokz2klp4uads3paltt6t4db8" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 326 oseb in je 1155. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 212, živi v Goriški statistični regiji, kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 67. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimke [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>on3pacnokz2klp4uads3paltt6t4db8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762633</id>
      <parentid>6762564</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3065" sha1="9c3lumif9e6rtl3o5upd9er4sdmhern" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 326 oseb in je 1155. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 212, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 67. mesto.

==Zgodovinsko ozadje priimka Kofol in njegovih različnih variacij (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol ...'')==

Slovenski priimek '''Kofol''' izvira iz priimka '''Caffou''', ki se je prvič pojavil na območju današnje '''severnovzhodne''' '''Francije''' oz. Ardenov (Valonije, '''jugovzhodne''' '''Belgije'''). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju iz območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. K nam na Kranjsko je belgijski izgnanec '''Antuen (Aton) Caffou''' pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega '''Tolmina''', da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v '''Volčah pri Tolminu''' kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči '''Jerico'''. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* Prezelj, Viktor. (1994). '''Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''.''' Založba Bogataj.
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. Samozaložba prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>9c3lumif9e6rtl3o5upd9er4sdmhern</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762634</id>
      <parentid>6762633</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:39:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2903" sha1="0gy5ftz1q6yb7exyyluhap67hb26e35" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 326 oseb in je 1155. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 212, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 67. mesto.

==Zgodovinsko ozadje priimka Kofol in njegovih različnih variacij (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol ...'')==

Slovenski priimek '''Kofol''' izvira iz priimka '''Caffou''', ki se je prvič pojavil na območju današnje '''severnovzhodne''' '''Francije''' oz. Ardenov (Valonije, '''jugovzhodne''' '''Belgije'''). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju iz območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. K nam na Kranjsko je belgijski izgnanec '''Antuen (Aton) Caffou''' pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega '''Tolmina''', da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v '''Volčah pri Tolminu''' kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči '''Jerico'''. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* Prezelj, Viktor. (1994). '''Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>0gy5ftz1q6yb7exyyluhap67hb26e35</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762640</id>
      <parentid>6762634</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:55:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2935" sha1="5s7yawkx0613citg1t77055rm2xf98a" xml:space="preserve">'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo '''320 oseb''' in je '''1189. najbolj pogost priimek''' v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v '''Goriški''' statistični regiji (predvsem ''tolminskem'' območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na '''63. mesto'''.

==Zgodovinsko ozadje priimka Kofol in njegovih različnih variacij (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol ...'')==

Slovenski priimek '''Kofol''' izvira iz priimka '''''Caffou''''', ki se je prvič pojavil na območju današnje '''severnovzhodne''' '''Francije''' oz. Ardenov (Valonije, '''jugovzhodne''' '''Belgije'''). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju iz območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. K nam na Kranjsko je belgijski izgnanec '''Antuen (Aton) Caffou''' pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega '''Tolmina''', da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v '''Volčah pri Tolminu''' kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči '''Jerico'''. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* Prezelj, Viktor. (1994). '''Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>5s7yawkx0613citg1t77055rm2xf98a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762665</id>
      <parentid>6762640</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:12:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--okraski, +oznaka</comment>
      <origin>6762665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2771" sha1="5kw10cm4innmcqp4dw0mj41q51oszxa" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.

==Zgodovinsko ozadje==

Slovenski priimek Kofol izvira iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne Francije oz. Ardenov (Valonije, jugovzhodne Belgije). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na Kranjsko je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* Prezelj, Viktor. (1994). '''Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>5kw10cm4innmcqp4dw0mj41q51oszxa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762676</id>
      <parentid>6762665</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:39:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>vprašljiv vir in vprašljivi podatki (&quot;kranjski jezik&quot;) - pustil navedeno, dodan J. Keber. Potrebno bi bilo pogledati, če se pred tem &quot;Antuen (Aton) Caffou&quot; priimek že pojavi v urbarjih na istem območju oz. istih območjih, na katerih se priimek omenja kasneje ... s tem nenavadnim priimkom (Kafou) sem sicer osebno povezan (https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/planina-pri-rakeku/01682/?pg=86)</comment>
      <origin>6762676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3835" sha1="p7gnjz8q6wbel0n5rj3yafqrgjdwl1m" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.

==Zgodovinsko ozadje==

Janez Keber navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''.

Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne Francije oz. Ardenov (Valonije, jugovzhodne Belgije). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na Kranjsko je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči Jerico.{{Navedi vir}} Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}}
* Prezelj, Viktor. (1994). '''Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>p7gnjz8q6wbel0n5rj3yafqrgjdwl1m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762679</id>
      <parentid>6762676</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:42:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>np</comment>
      <origin>6762679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3838" sha1="re2ejsewkjjmm5vm2wf1vwy0zgrd9cz" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.

==Zgodovinsko ozadje==

[[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''.

Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne Francije oz. Ardenov (Valonije, jugovzhodne Belgije). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na Kranjsko je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči Jerico.{{Navedi vir}} Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik in narodni delavec v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}}
* Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>re2ejsewkjjmm5vm2wf1vwy0zgrd9cz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762690</id>
      <parentid>6762679</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3884" sha1="054zgnb03p791bi0qcj4s9fyzk1t8b1" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.

==Zgodovinsko ozadje==

[[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''.

Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne Francije oz. Ardenov (Valonije, jugovzhodne Belgije). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na Kranjsko je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči Jerico.{{Prezelj, 1994: 32}} Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}}
* Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>054zgnb03p791bi0qcj4s9fyzk1t8b1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762691</id>
      <parentid>6762690</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:05:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3863" sha1="5t9gysdwvcu5t2s3mogzis2ks9t7s9a" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Kofol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo 320 oseb in je 1189. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Največ oseb s tem priimkom, 214, živi v Goriški statistični regiji (predvsem tolminskem območju), kjer je priimek po pogostnosti uvrščen na 63. mesto.

==Zgodovinsko ozadje==

[[Janez Keber]] navaja, da priimek ''Kofol'' z različicami ''Kofolj'' ter ''Kafol'' in ''Kafolj'', ki sta nastali po akanju, za zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Poskušali so ga povezovati s furlanskim priimkom ''Cuffolo'', ki naj bi bil po [[Pavle Merkù|Merkúju]] endemičen v Plestiščih, in naj bi izhajal iz poitaljančene oblike francoskega vzdevka ''cuful'' prenesen 'oseba nizke postave'. Omenja tudi odprtost za druge možne razlage, npr. iz priimka [[Kobal]] po zamenjavi ''f''/''b''. Priimek ''Cuffolo'' kot furlanskega obravnava [[Enos Costantini]], ki navaja možna pomena 'persona di bassa statura ali 'dall' aspetto stentato' tega imena in potem priimek z zapisoma: leta 1685 ''Tomaso q. Marino Cofful de Platischis''; 1784 ''Simone Cuffolo q. Marino Cuffolo da Platischis'' (Biasutti). V deželnoknežjem gospostvu Metlika se leta 1593 omenja priimek ''Koffolth''.

Slovenski priimek Kofol lahko izvira tudi iz priimka ''Caffou'', ki se je prvič pojavil na območju današnje severnovzhodne Francije oz. Ardenov (Valonije, jugovzhodne Belgije). Caffou-je so graščaki izgnali v 16. stoletju z območja Francije/Belgije, tako da so se bili potem primorani razseliti po Srednji Evropi. Na Kranjsko je belgijski izgnanec Antuen (Aton) Caffou pripotoval iz Nemčije. Svojo pot je začel najprej v ''Prümu'', nadaljeval pa v ''Malbergu, Trierju'', ''Waldrachu'', ''Nobfeldnu, Mannheimu, Karlsruheu, Stuttgartu, Ulmu, Dunaju, Kopfenburgu, Judenburgu'' in ''Celovcu''). V Celovcu je naredil daljši postanek in se napotil prek ''Trbiža'', ''Predela, Loga pod Magartom, Bovca, Kobarida'' vse do ''Tolmaina'' oz. današnjega Tolmina, da bi lahko dobil dobro službo.

Anton Caffou se je kranjskega jezika hitro naučil, zato se je dokončno ustalil v Volčah pri Tolminu kot hlapec tamkajšnjega gostilničarja. Anton se je tudi zaljubil v gostilničarjevo hči Jerico. Njunega ženitovanja se je udeležila vsa vas (zadnje desetletje 16. stoletja, natančen datum ni znan). Caffou-jev rod pa se je potem skozi stoletja razširil v različnih varijacijah (''Coffou, Kaffou, Koful, Kafol, Kofol ...'') po vsej Goriški regiji - Tolminsko, Idrijsko, Cerkljansko, Kanalsko, Posočje. 
 
== Znani nosilci priimka ==
* [[Leopold Kofol]] (1875-1961), veleposestnik, gospodarstvenik, ustanovitelj, narodni delavec in župan v Čepovanu
* [[Frančiška Verena Kofol]] (1922-?), učiteljica v Čepovanu
* [[Antonija Marija Kofol]] (1925-2015), učiteljica v Solkanu, amaterska slikarka
* [[Leopolda Kofol]] (1926-1983), učiteljica v Čepovanu
* [[Boris Kofol]] (*1939) plezalec, glasbenik basist
*[[Nivea Kofol]] (*1954), kiparka, knjižničarka
* [[Karla Kofol]] (*1967), etnologinja, urednica Primorskega slovenskega biografskega leksikona
* [[Tina Kofol]] (*1978), gorska kolesarka

== Glej tudi ==

*priimek [[Coffou]]
*priimek [[Kaffou]]
*priimek [[Koful]]
*priimek [[Kafol]]
*priimek [[Cuffolo]]
*priimek [[Kufol]]
*priimek [[Kofler]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kofol}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]

==Literatura==
* {{Cite book |author=Keber |first=Janez |title=Leksikon priimkov |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2021 |location=Celje |pages=339 |cobiss=86508035}}
* Prezelj, Viktor (1994). Od kdaj in od kod Kofolov rod?: ''H koreninam COFFOU-KAFFOU-KOFUL-KAFOL-KOFOL-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije'''''.''' Založba Bogataj.</text>
      <sha1>5t9gysdwvcu5t2s3mogzis2ks9t7s9a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298028</id>
    <revision>
      <id>6762753</id>
      <parentid>6758517</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:31:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6762753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32232" sha1="6ls0omo0d5tufg67yvbc30o2wjt3tx0" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Semjon Abugov]] (1877 – 1950) 
*[[Taisija Afonina]] (1913 – 1994)
*[[Leonid Afremov]] (1955 – 2019)
* [[Afrika]] (pravo ime [[Sergej Bugajev]]) (*1966) 
* [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]] (1817 – 1900) 
* Nina Ajzenberg 
* [[Ivan Akimovič Akimov|Ivan Akimov]] (1754/5 – 1814)
*[[Meer Akselrod]] (1902 – 1970) (Belorus)
* [[Stepan Aleksandrovski]] (1842 – 1906)
* [[Fjodor Aleksejev]] (~1753/5 – 1824)
* [[Sergej Alfjorov]] (1951 – 2004)
* [[Natan Isajevič Altman|Natan Altman(n)]] (1889 – 1970)
* [[Olga Amosova-Bunak]] (1887/8 – 1965/70) 
*[[Nikolaj Andrejev]] (1873 – 1932)
* [[Vjačeslav Andrejev]] (1890 – 1945) 
* Andrej Andrianov 
* [[Nikolaj Andronov]] (1929 – 1998) 
* [[Boris Anisfeld]] (1879 – 1973) 
* [[Jurij Annenkov]] (1889 – 1974)
* [[Nikolaj Anohin]] (*1966)
* [[Jevgenija Antipova]] (1917 – 2009)
*Aleksej Antonov (*1957)
*[[Fjodor Antonov]] (1904 – 1990)
* [[Aleksej Antropov]] (1716 – 1795)
* N. V. Anzimirova
* [[Aleksander Apsit]] (1880 – 1944)
* [[Vera Aralova]] (1911 – 2001)
* [[Aleksandr Arefiev]] (1931 – 1978)
* [[Ivan Argunov]] (1729 – 1802)
* [[Abram Arhipov]] (1862 – 1930)
* Aleksej Aronov 
* [[Zaven Aršakuni]]
* [[Georgij Artjomov]] (1892 – 1965) 
*[[Mariam Aslamazian]] (1907 – 2006) (Armenka)
* Oleg Averčenkov 
* [[Aleksander Averin]] (*1952)
* [[Mihail Avilov]] (1882 – 1954)
*Vasilij Avrorin
* [[Zair Azgur]] (1908 – 1995)
{{div col end}}

== B ==
{{div col|colwidth=24em}}
*Aleksej Babičev
*[[Sergej Babkov]] (1920 – 1993)
*[[Auguste Baillayre]] (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.)
*[[Jevgenija Bajkova]] (1907 – 1997)
*[[Léon Bakst]] ([[Lev S. Rozenberg]]) (1866 – 1924)
*[[Vasilij Bakšejev]] (1862 – 1958)
*[[Albert Bakun]] (*1946)
*[[Irina Baldina]] (1922 – 2009)
*[[Vladimir Baranov-Rossine]] (1888 – 1944) 
*Aleksandr Bartov 
*[[Nikolaj Baskakov]] (1918 – 1993)  
*[[Marija Baškirceva]] (1858 – 1884)  
*[[Konstantin Batinkov]] (*1959)  
*''Sofia Baudouin de Courtenay'' 1889-1967 (rus.-poljska)
*[[Vsevolod Baženov]] (1908 – 1986) 
*Jelena Belašova  
*[[Sergej Bender]] (*1955)  
*[[Albert Benois]]/Бенуа́ (1852 – 1936)  
*[[Aleksander Benois]]/Бенуа́ (1870 – 1960)
*[[Nadja Benois]]/Benuá (1896 – 1975)
*[[Mihail Berkos]] (1861 – 1919)
*[[Leonid Berlin]] (1925 – 2001)
*[[Jevgenij Berman]] (1899 –  1972)
*[[Mihail Bernštejn]] (1875 – 1960)
*M. M. Bespalov
*[[Ivan Bilibin]] (1876  – 1942) (ilustrator, slikar, scenograf)
*Vasilij Bobrov
*[[Olga Bogajevskaja]] (1915 – 2000)
*[[Nikolaj Bodarjevski]] (1850 – 1921)
*[[Konstantin Bogajevski]] (1872 – 1943) (ukr.-niz.)
*[[Ivan Petrovič Bogdanov]] (1855 – 1932)
*[[Nikolaj Bogdanov-Belski]] (1868 – 1945)
*[[Aleksej Bogoljubov]] (1824 – 1896)
*[[Aleksandr Bogomazov]] (1880 – 1930)
*[[Gleb Bogomolov]] (1933 – 2016)
*[[Ksenija Boguslavskaja|Ksenija Boguslavska]] (1892 – 1972)
*[[Mihajlo Bojčuk]] (1882 – 1937) (ukrajinski)
*([[Timofij Bojčuk]] 1896–1922; ukrajinski)
*Vladimir Stepanovič Boldirjev (1911 - 1993)
*[[Sergej Bordačov]] (*1948)
* [[Aleksander Aleksejevič Borisov]] (1866 – 1934)
*[[Viktor Borisov-Musatov]] (1870 – 1905)
*Oleg Borodin
*[[Vladimir Borovikovski]] (1757 – 1825)
*[[Mihail Botkin]] (1839 – 1914)
*[[Dmitri Bouchéne]] (1893 – 1993)
*[[Osip Braz]] (1872 – 1936)
*[[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820)
*[[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877)
*[[Karel Brjulov|Karl (Pavlovič) Brjulov]] (1799 – 1852)
*[[Pavel Brjulov|Pavel A. Brjulov]] (1840 – 1914)
*[[Valerij Brjusov]] ? (1873 – 1924)
*[[Nadežda Brjusova]] (1881 – 1951)
*[[Isaak Brodski]] (1884 – 1939)
*[[Fjodor Bronnikov|Fjodor A. Bronnikov]] (1827 – 1904)
*[[Fjodor (Fidelio) Bruni]] (1799 – 1875)
*[[Miša Brusilovski]] (1931 – 2016)
*[[Griša Bruskin]] (*1945)
*[[Aleksandr Bubnov]] (1908 – 1964)
*[[Varvara Bubnova]] (1896 – 1983)
*[[Pjotr Bučkin]] (1886 – 1965)
*&lt;bdi&gt;[[Ivan Bugajevski-Blagodarni]]&lt;/bdi&gt;/-datni? (1773 – 1859)
*[[Aron Buh]] (1923 – 2006)
*[[Erik Bulatov]] (1933 – 2025) 
*[[David Burljuk]] (1882 – 1967)
*[[Nikolaj Burljuk]] (1890 – 1920)
*[[Vladimir Burljuk]] (1886 – 1917)
*A. K. Burov
{{div col end}}

== C ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831)
* [[Louis Caravaque]] (1684 – 1754)
* [[Grigorij Cejtlin]] (1911 – 1999)
* [[Oleg Celkov]] (1934 – 2021) (francosko-ruski)
* [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025)
* [[Marc Chagall]] (Mark Šagal) (1887 – 1985)
* Mary Chambers (Meri Čembrs)
* [[Israel Cvajgenbaum]] (*1961) (rus.-judovsko-amer.)
{{div col end}}

== Č ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ana Čarina]]
* [[Nikolaj Čaruhin]] (1934 – 2009) (oblikovalec propagandnih plakatov...)
* [[Ilja Časnik]] (1902 – 1929)
* [[Sergej Čehonin]] /Tchehonine (1878 – 1936)
*[[Nikolaj Čehov]] (1858 – 1889)
* [[Vladimir Čekalov]] (1922 – 1992)
*[[Pavel Čeliščev]] (''Pavel Tchelitchew'') (1898 – 1957)
* Vladimir Čerkasov
* Jakov Černihov 
* [[Pavel Čistjakov (1832|Pavel Čistjakov]] (1832 – 1919)
*[[Jevgenij Čubarov]] (1934 – 2012)
* [[Semjon Čujkov]] (1902 – 1980)
* [[Ivan Čujkov]] (*1935)
*[[Fjodor Čumakov]] (1823 – 1899)
{{div col end}}

== D ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Aleksander Dejneka]] (1899 – 1969)
*[[Sonia Delaunay|Sonia Delaunay-Terk]] (1885 – 1979)
*[[Olga Della-Vos-Kardovskaja]] (1875 – 1952)
*Sergej Demidenko
*[[Nikolaj Dmitrijev-Orenburgski]] (1838 – 1898)
*V. V. Dmitrijev
*[[Mstislav Dobužinski]] (1875 – 1957)
*[[Nikolaj Dolgorukov]] (1902 – 1980)
*[[Aleksandr Drevin]] (1889 – 1938)
*D. A. Dubinski
*[[Nikolaj Dubrovskoj]] (1859 – 1918)
{{div col end}}

== E ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Aleksandra Ekster]] (1882 – 1949)
* [[Nadežda Elskaja]] (Jelskaja?) (1946 – 1980)
*[[Boris Ender]] (1893 – 1960)
*[[Jurij Ender]] (1898 – 1963)
*[[Ksenija Ender]] (1895 – 1955)
* [[Marija Ender]] (1897 – 1942)
* [[Aleksej Erjomin]] /Jerjomin (1919 – 1998)
{{div col end}}

== F ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Robert Falk]] (1886 – 1958)
*[[Vladimir Favorski]] (1886 – 1964)
*[[Pavel Fedotov]] (1815 – 1852)
*[[Mojsej Fejgin]] (1904 – 2008)
*[[Nikolaj Fešin]]/Fečin/Fechin (1881 – 1955) (rus.-amer.)
*[[Viktor Filipov]] (1930 – 1998)
*[[Andrej Filipov]] (*1959)
*[[Pavel Filonov]] (1883 – 1941)
*[[Konstantin Finogenov]] (1902 – 1989)
*[[Peter Fišman]] (*1955)
*[[Viktor Fjodorov Letjanin]] (1921 – 2009)
*F. F. Fjodorovski
*[[Boris Fogel]] (1872 – 1961)
*Sergej Fokin (biolog)
*[[Vladimir Fomin]] (*1963)
*[[Artur Fonvizin]] (1883 – 1973)
*[[Rudolf Frentz]] (1831 − 1918) (nemško-ruski)
*[[Rudolf R. Frentz]] (Frenc) (1888 – 1956)
{{div col end}}

== G ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Nikolaj Galahov]] (*1928)
*[[Aleksej Gan]] (1887/93? –1942)
*[[Nikolaj Ge]] (''De Gay'') (1831 – 1894)
*[[Robert Genin]] (1884 – 1941) (tudi v tujini)
*[[Nina Genke-Meller|Nina Genke]] ([[Nina Henke-Meller]]) (1893 – 1954)
*[[Aleksander Mihajlovič Gerasimov]] (1881 – 1963)
*[[Andrej Viktorovič Gerasimov]] (*1962)
*[[Sergej Gerasimov|Sergej Vasiljevič Gerasimov]] (1885 – 1964)
*[[Aleksandr Gerštejn]] (*1938)
*[[Irina Getmanskaja]] (*1939)
*[[Aleksej Gintovt]] (*1965)
*[[Mkrtič Givanjan]] (1848 – 1906)
*[[Ilja Glazunov]] (1930 – 2017)
*[[Ivan Glazunov]] (*1969)
*[[Grigorij Gluckmann]] (1898 – 1973)
*Aleksandr Golicin
*[[Aleksandr Golovin]] (1863 – 1930)
*[[Andrej Gončarov]] (1903 – 1979)
*[[Natalija Gončareva|Natalija Gončarova]] (1881 – 1962)
*[[Apolinarij Goravski]] (1833 – 1900)
*[[Konstantin Gorbatov]] (1876 – 1945)
*[[Kirill Gorbunov]] (1822 – 1893)
*[[Vladimir Gorski]]/Gorsky (1953 – 2008) (rusko-ameriški)  
*[[Igor Grabar|Igor E. Grabar]] (1871 – 1960)
*[[Mitrofan Grekov]] (1882 – 1934)
*Vladimir Gremickih
*[[Aleksej Gricaj]] (1914 – 1998)
*[[Aleksandr Grigorjev]] (1891 – 1961)
*[[Boris Grigorjev]] (1886 – 1939)
*[[Nikolaj Grigorjev]] (1880 – 1943)
*[[Sergej Grigorjev]] (1910 – 1988)
*Olga Grigorjeva-Klimova (1984 -) (Ukrajina)
*[[Vladimir Grigorovič]] (1939 – 2023)
*Nikolaj Grinberg 
*Grosicki (1934 – 2017)
*[[Abram Gruško]] (1918 – 1980)
*[[Jelena Guro]] (-''Matjušina'') (1877 – 1913)
*[[Dmitrij Gutov]] (*1960)
*[[Zinovij Gržebin]] (1877 – 1929) (ilustrator)
{{div col end}}

== H ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Lena Hades]] (rus. [[Lena Hejdiz]]) (*1959)
*[[Aleksej Hanzen|Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (1876 – 1937) (rusko-dubrovniški)
*[[Aleksandr Haritonov]] (1932 – 1993) 
*[[Nikolaj Haritonov]] (1880 – 1944) 
*Viktor Hartmann (Gartman) (1834 – 1873) 
*[[Nadja Hodasevič (Grabowski) Léger]] (1904 – 1983) ''Nadia Khodossiévitch-Léger''  (rusko-poljsko-francoska)
*[[Nikolaj Hrustačev]] (1883 – 1960)
*[[Oleg Hvostov]] (*1972)
{{div col end}}

== I ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Konstantin Iljin]]
* [[Boris Ioganson]] (Johanson) (1893 – 1973)
* [[Karel Ioganson]] (1890 – 1924)
* [[Nikolaj Issajev]] (1891 – 1977)
* [[Nikolaj Iscelenov]] (1891 – 1981)
* [[Konstantin Isstomin]]  (1887 – 1942)
* (Denis in) Pavel Istomin
* [[Jurij Istratov]] (1928 – 2007)
*[[Aleksandr Išin]] (1941 – 2015)
* [[Aleksander Andrejevič Ivanov|Aleksandr Ivanov]] (1806 – 1858)
* [[Sergej Ivanov (slikar)|Sergej Ivanov]] (1864 – 1910)
{{div col end}}

== J ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Tetjana Jablonska]] (1917 – 2005)
*[[Valerij Ivanovič Jakobi]] / Jacobi (1834 – 1902)
*[[Aleksandr Jakovljev]] (1887 – 1938)
*[[Boris Jakovljev]] (1890 – 1972)
*[[Mihail Jakovljev]] (1880 – 1942)
*[[Vasilij Jakovljev]] (1893 – 1953)
*[[Vladimir Jakovljev]] (1934 – 1998)
*[[Marija Jakunčikova-Weber]] (1870 – 1902)
*A. N. Jar-Kravčenko
*[[Jurij Jarkih]] (Jarki) (*1938)
*[[Stepan Jarovij]] (1913 – 1988) (Ukrajina)
*[[Nikolaj Jarošenko]] (1846 – 1898)
*[[Ivan Jazev]] (1914 – 2011)
*[[Boris Jefimov]] (1900 – 2008) (politični karikaturist)
*[[Aleksej Jegorov]] (~1776 – 1851)
*[[Aleksej Javlenski]] (1864 – 1941)
*[[Andrej Javlenski]] (1902 – 1984)
*[[German Jegošin]] (1931 – 2009)
*Nikolaj Jelnov
*[[Vera Jermolajeva]] (1893 – 1937)
*Irina Jermolova
*[[Aleksej Jerjomin]] (1919 – 1998)
*[[Nikolaj Jevgrafov]] (1903 – 1941)
*[[Solomon Judovin]] (1892 – 1954)
*[[Konstantin Juon]] (1875 – 1958)
*[[Aleksej Jusupov]] (1889 – 1957)
{{div col end}}

== K ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Leonid Kabaček
* [[Ilja Kabakov]] (1933 – 2023)      
* [[Viktor Kabanov]] (1924 – 2007)
* [[Ilja Kac]] (1908 – 1992)
* [[Jevgenij Kacman]] (1890 – 1976)
* [[David Kakaradze]] (1889 – 1952)
*E. F. Kalin 
* [[Vjačeslav Kalinin]] (*1939)
* [[Nikolaj Kalmakov]] (1873 – 1955)
* [[Grigorij Kalmikov]] (1873 – 1942) 
* [[Lev L. Kamenjev|Lev Lvovič Kamenjev]] (1834 – 1886)
* [[Vasilij Kamenski]] (1864/6? – 1944)
* [[Vasilij Kandinski]] (1866 – 1944)
* [[Mihail Kanejev]] (1923 – 1983)
* [[Grigorij Kapustin]] (1865 – 1925)
*[[Boris Karafelov]] (*1946)
* [[Nikolaj Karazin]] (1842 – 1908)
* [[Dmitrij Kardovski]] (1866 – 1943)
* [[Nikolaj Kasatkin]] (1859 – 1930)
* [[Ivan Kazakov]] (1873 – 1935)
* [[Georgij Kibardin]] (1903 – 1963) 
*E. A. Kibrik 
* Ilmar Kimm
* [[Orest Kiprenski|Orest Adamovič Kiprenski]] (1782 – 1836)
* [[Aleksandr Kiprijanov]] (1919 – 1969)
* [[Pjotr Kiprijanov]] (1925 – ?)
* [[Anatolij Aleksandrovič Kirejev]] (1935 – 2004)
* [[Vladimir Kirejev]] (*1944)
* Stepan Kirićenko (1911 – 1988) (Ukrajina)
* [[Aleksandr Kiseljov]] (1838 – 1911)
* [[Konstantin Kitajka]] (1914  – 1962)
* [[Aleksej Kivšenko]] (1851 – 1895)
* [[Irina Klestova]] (1908 – 1989)
* [[Julij Klever]] (1850 – 1924)
* [[Natalija Klimova]] 1991?
* [[Ivan Kljun]] (Kljunkov) (1873 – 1943)
* [[Mihail Clodt|Mihail Klodt]] ([[Clodt von Jürgensburg]]) (1832 – 1902)
* [[Pjotr Klodt|Peter/Pjotr Klodt]] (Clodt von Jürgensburg) (1805 – 1867)
* [[Gustav Klucis]] (1895 – 1938)
* [[Konstantin Kluge]] (1912 – 2003)                        
* [[Stepan Kolesnikov]] (1879 – 1955)
* [[Karl Kollmann]] (1786 – 1846)
* [[Vitalij Komar]] (*1943)
* Boris Komarov 
* Jelena Komarova 
* [[Pjotr Končalovski|Pjotr P. Končalovski]] (1876 – 1956) 
* [[Natta Koniševa]] (*1935) 
* [[Aleksandr Konovalov|Aleksandra Konovalova]] (1889 – 1952) 
* [[Maja Kopiceva]] (1924 – 2005) 
* [[Tatjana Kopnina]] (1921 – 2009) 
*[[Jevgenij Kropivnicki]] (1893 – 1979) 
*[[Valentina Koprivnickaja]] (1924 – 2008)
* [[Pavel Korin]] (1892 – 1967) 
* [[Boris Kornjejev]] (1922 – 1973) 
*Boris Koroljov
* [[Konstantin Korovin]] (1861 – 1939)
*[[Sergej Korovin]] (1859 – 1908)
* [[Aleksander Korovjakov]] (1912 – 1993)
* Valentin Korotkov
* [[Gelij Koržev-Čuveljov]] (1925 – 2012) 
* [[Aleksandr Kosolapov]] (*1943) 
* [[Jelena Kostenko]] (1926 – 2019)
*[[Nikolaj Kostrov]] (1901 – 1995) in [[Anna Kostrova]] (1909 – 1994)
* [[Valerij Košljakov]] (*1962) 
* [[Vasilij Kotarbinski]] (1849 – 1921) 
*[[Pavel Kovalevski]] (1843 – 1903)
*[[Georgij Kovenčuk]] (1933 – 2015)
*Pavlo Kovžun (1896 – 1939) (Ukrajinec)
* [[Mihail Kozell]] (1911 – 1993) 
* [[Engels Kozlov]] (1926 – 2007) 
*Aleksandr Kozlovski 
* [[Marina Kozlovskaja|Marina Kozlovska(ja)]] (1925 – 2019)
*Simon Kožin (*1979) 
*[[Aleksej Kožuhin]] (1835 – 1894)
* [[Josif Kračkovski]] (1854 – 1914) 
*[[Ivan N. Kramskoj]] (1837 – 1887)
* [[Dmitrij Krasnopevcev]] (1925 – 1995) 
* [[Nikolaj Krasovski]] (1840 – 1896) 
*[[Sergej Kremnjov]] (*1953)
* [[Jaroslav Krestovski]] (1925 – 2003) 
*Fedir Kričevski (1879 - 1947)
*[[Porfirij Krilov]] (1902 – 1990)
* [[Nikolaj Krimov]] (1884 – 1958) 
*Anatolij Krivolap (*1946) (Ukrajinec)
* [[Konstantin Križicki]] (1858 – 1911) 
* [[Lev Kropivnicki]] (1922 – 1994) 
*[[Ivan Kudrjašov]] (1896 – 1972)
*[[Oleg Kudrjašov]] (*1932)
*[[Jurij Kugač]] (1917 – 2013)
* [[Andrei Kugajevski]] (*1958) 
* [[Arhip Kuindži]] (~1842 – 1910)  (grškego-pontskega rodu)
* [[Valentina Kulagina]]-Klucis (1902 – 1987) 
* [[Nikolaj Kulbin]] (1868 – 1917) 
*Ivan Kulikov (1875 – 1941) 
* [[Tatjana Kuperwasser]] (1903 – 1972) 
*N. N. Kuprejanov 
*[[Mihail Kuprijanov]] (1903 – 1992)
* [[Aleksandr Kuprin]] (1880 – 1960) 
*[[Ivan Kuskov]] (1927 – 1997)
* [[Boris Kustodijev]] (1878 – 1927)
* [[Nikolaj Kuznjecov]] (1850 – 1929)
* [[Pavel Kuznjecov]] (1878 – 1968)
* [[Vladimir Kuš]] (*1965)
* Isaak Kušnir ?
{{div col end}}

== L ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Aleksandr Labas]] (1900 – 1983)
*[[Aleksandr Laktionov]] (1910 – 1972)
*[[Jevgenij Lansere]] (Lanceret/Lanceray) (1875 – 1946)
*[[Andrej Lanskoj]] (1902 – 1976)
*[[Georgij Lapšin]] (1885 – 1950)
*[[Mihail Larionov]] (1881 – 1964)
*Sergej Lastočkin 
*[[Boris Lavrenko]] (1920 – 2001)
*[[Klavdij Lebedjev]] (1852 – 1916)
*[[Mihail Lebedjev]] (1811 – 1837)
*[[Vladimir Lebedjev|Vladimir V. Lebedjev]] (1891 – 1967) 
*[[Anton Legašov]] (1798 – 1865)
*Emilija Lekač
*[[Feliks Lemberski]] (1913 – 1970)
*[[Kirill Lemoh]] (1841 – 1910)
*[[Tamara Lempicka]] (1898 – 1980)
*[[Aristarh Lentulov]] (1882 – 1943)
*[[Dmitrij Levicki]] (1735 – 1822)
*[[Isaak Levitan]] (1860 – 1900)
*[[Anatolij Levitin]] (1922 – 2018)
*[[Dmitrij Levitin]] (*1950)
*[[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941)
*[[Georgij Litičevski]] (*1956)
*[[Pjotr Litvinski]] (1927 – 2009)
*[[Aleksandr Ljubimov]] (1879 – 1955)
*[[Aleksandr Lobanov]] (1924 – 2003) 
*[[Oleg Lomakin]] (1924 – 2010)
*[[Ivan Lubenikov]] (1951 – 2021) 
*[[Polina Lučanova]]
*[[Jevgenija Lurje]] (por. [[Pasternak]]) (1898 – 1966)
{{div col end}}

== M ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Jevgenija Magaril
*[[Dmitrij Majevski]] (1917 – 1992)
*[[Ivan Makarov]] (1822 – 1897)  Smrt: 9. april 1897
* [[Aleksandr Makovski]] (1869 – 1924)
* [[Konstantin Makovski]] (1839 – 1915)
* [[Vladimir Makovski]] (1846 – 1920)
* [[Vasilij Maksimov]] (1844 – 1911)
* [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935)
* [[Filip Maljavin]] (1869 – 1940)
* [[Sergej Maljutin]] (1859 – 1937)
*Irina Mamajeva
* [[Matvej Manizer]] (1891 – 1966)
* [[Pavel Mansurov]] (Mansouroff) (1896 – 1983)
*Ivan Marčuk (*1936) (Ukrajinec)
* [[Lidija Masterkova]] (1927 – 2008) 
* [[Ilja Maškov]] (1881 – 1944)
* [[Mihail Matjušin]] (1861 – 1934)
* [[Andrej Matvejev]] (1701/2 – 1739)
* Nikolaj Mazur
* [[Igor Medvedjev]] (1931 – 2015)
* Konstantin Medunecki
* [[Aleksander Melamid]] (*1945)
*G. S. Melihov
*[[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974)
* [[Vadim Meller]] (1884 – 1962)
* [[Boris Messerer]] (*1933)
* [[Arsenij Meščerski]] (1834 – 1902)
* Pavel Meščerjakov
* [[Vasilij Meškov]] (1893 – 1953/63?)
* Ana Mihajlova
* [[Jevgenij Mihnov-Vojtenko]] (1932 – 1988)
* [[Nikolaj Milioti]] (1874 – 1962)
* [[Andrej Milnikov|Andrej Miljnikov]] (1919 – 2012)
* [[Adolf Milman]] (1886 – 1930)
*[[Sergej Miloradovič]] (1851 – 1943)
* [[Boris Milovidov]] (1902 – 1975)
* [[Sergej Mironenko]] (*1959)
*Pjotr Miturič (1887 – 1956)
* [[Grigorij Mjasojedov]] (1834 – 1911)
* [[Ivan Mjasojedov]] (1881 – 1953)
*[[Dmitrij Močalski]] (1908 – 1988)
*[[Apolon Mokricki]] (1810 – 1870) (ukrajinsko - ruski)
*[[Oleg Molčanov]] (*1966)
* [[Valentina Monahova]] (1932 – 2016)
*[[Aleksander Morozov]] (1835 –1904)
* [[Konstantin Morozov]] (1894 – 1990)
* [[Nikolaj Muho]] (1913 – 1986)
*Oleksandr Muraško (1875 - 1919) (Ukrajinec)
{{div col end}}

== N ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Dmitrij Nalbandjan]] (1906 – 1993) (Armenec)
*[[Irina Nahova]] (*1955) 
*[[Heorhij Narbut|Heorhij (Georgij Ivanovič) Narbut]] (1886—1920) (Ukrajinec)
*Narbut
*V. Nariškin ? 
*[[Mihail Natarevič]] (1907 – 1979) 
*[[Pjotr Nazarov]] (1921 – 1988) 
*Aleksandra Nedzvetskaja 
*[[Carl Timoleon von Neff|Timofej Neff]] (1804 – 1877) 
*[[Vasilij Nemirovič-Dančenko]] (1845 – 1936) 
*[[Vladimir Nemuhin]] (1925 – 2016) 
*[[Mihail Nesterov|Mihail Vasiljevič Nesterov]] (1862 – 1942) 
*[[Natalija Nesterova]] (*1944) 
*[[Nikolaj Nevrev]] (1830 – 1904) 
*[[Semjon Nikiforov]] (1877 – 1912)                             
*[[Ivan Nikitin]] (~1688 – 1741)                             
*[[Pavel Nikonov]] (*1930) 
*Solomon Nikritin
*[[Georgij Niski|Georgij Nisski]] (1903 – 1987) 
*Dmitrij Novicki 
*[[Timur Novikov]] (1958 – 2002) 
*[[Amšej Nurenberg]] (1887 – 1979)
*[[Lev Nusberg]] (*1937)
{{div col end}}

== O ==
{{div col|colwidth=24em}}
* Aleksandr Oligerov
* [[Lev Orehov]] (1913 – 1992)
* [[Viktor Orešnikov]] (1904 – 1987)
* [[Boris Orlov]] (1925 – 1981)
* [[Vladimir Orlovski]] (1842 – 1914)
* [[Nikolaj Osenjev]] (1909 – 1983)
* [[Sergej Osipov]] (1915 – 1985)
* [[Aleksandr Osmerkin|Aleksandr Osmjorkin]] (1892 – 1953)
* [[Anatolij Osmolovski]] (*1969)
* [[Ilja Ostrouhov]] (1858 – 1929)
* [[Anna Ostroumova-Lebedeva|Anna Ostroumova-Lebedjeva]] (1871—1955)
* [[Vladimir Ovčinnikov]] (1941 – 2015)
{{div col end}}

== P ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Aleksej Pahomov]] (1900 – 1973) 
*Sergej Panin 
*Eduard Panov 
*Ivan Pankov 
*Konstantin Parhomenko 
*Vladimir Parošin 
*[[Leonid Osipovič Pasternak]] (1862 – 1945) 
*[[Sergej Pavlenko]] (*1953) (rus.-britan.)
*[[Jurij Pavlov]] (1935 – 2015)
*[[Genrih Pavlovski]] (1907 – 1973) 
*[[Jurij Mojsejevič Pen|Jurij (Jehuda) Pen]] (1854 – 1937) 
*[[Varlen Pen]] (1916 – 1990) 
*[[Vasilij Perepljotčikov]] (1863 – 1918)
*[[Vasilij Perov]] (1833/4 – 1882)
*[[Konstantin Pervuhin]] (1863 – 1915)
*[[Anatol Petricki]] (1895 – 1964)
*[[Vasilij Petrov]] (1770 – 1810)
*[[Vladimir Petrov]] (*1945)
*[[Vladimir Petrov-Gladki]] (1948 – 2017)
*[[Kuzma Petrov-Vodkin]] (1878 – 1939)
*[[Pjotr Petrovičev]] (1874 – 1947)
*[[Antoine Pevsner]] (1886 – 1962)
*[[Valerij Pijanov]] (1940 – 2012)
*[[Jurij Pimenov]] (1903 – 1977)
*[[Mikola Pimonenko|Mikola (Nikolaj) Pimonenko]] (1862 – 1912)
*[[Niko Pirosmani]] (P̓irosmanašvili) (1862 – 1918) 
*[[Konstantin Piskorski]] (1892 – 1992) 
*L. F. Piščalkin  
*[[Andrej Piščalkin]] (1809/17 – 1892) 
*[[Viktor Pivovarov]] (*1937) 
*[[Vladimir Pjatnicki]] (1936 – 1978) 
*[[Arkadij Plastov]] (1893 – 1972)
*Hariton Platonov 
*[[Dmitrij Plavinski]] (1937 – 2012)  
*[[Ivan Pohitonov]] (1850 – 1923)?  
*[[Vasilij Polenov]] (1844 – 1927)
*[[Jelena Polenova]] (1850 – 1898)
*[[Valentin Poljakov]] (1915 – 1977)
*[[Nikolaj Ponomarjov]] (1918 – 1997)
*[[Viktor Popkov]] (1932 – 1974)
*[[Lukian Popov]] (1873 – 1914)
*[[Oleksandr Andrijovič Popov|Oleksandr Popov]] (1852 – 1919) (Ukrajina)
*[[Venjamin Popov]] (1869 – 1945)                           
*[[Ljubov Popova]] (1889 – 1924)                       
*[[Jevgenij Pozdnjakov]] (1923 – 1991)
*[[Nikolaj Pozdnjejev]] (1930 – 1978)
*[[Genadij Pravdin]] (*1962)
*[[Dmitrij Prigov]] (1940 – 2007)
*[[Ilarion Prjanišnikov]] (1840 – 1894)
*[[Anatolij Proškin]] (1907 – 1986)
*[[Mikola Protopopov]] (1876 – 1960)                            
*[[Jaroslav Vasiljovič Pstrak|Jaroslav Pstrak]] (1878 – 1916) (Ukrajinec)                            
*[[Vasilij Pukirjev]] (1832 – 1890)
*[[Ivan Puni]] ([[Jean Pugny]]) (1892 – 1956)
*[[Aleksandr Pušnin]] (1921 – 1991)
*[[Vladimir Putejko]] (Ukrajinec)
{{div col end}}

== R ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Aleksandr Rabin]] (1952–1994/6) (rusko-ameriški)
* [[Oskar Rabin]] (1928 – 2018)
* [[Ljubov Rabinovič]] (1907 – 2001)
* [[Nikolaj Jefimovič Račkov]] (1825 – 1895)
* [[Pavel Radimov]] (1887 – 1967)
* [[Valentina Rahina]] (1932 – 2013)
* R. V. Raspopov
* [[Afanasij Razmaricin]] (1844 – 1917)
* [[Kliment Red'ko]] (1897 – 1956)
* [[Ilja Jefimovič Repin]] (1844 – 1930)
* [[Jurij Iljič Repin]] (1877 – 1954)
* [[Nikolaj Rerih]] /Roerich (1874 – 1947)
*[[Svetoslav Roerich]] (Svjatoslav Rerih) (1904 –1993) (rusko-indijski)
* [[Fjodor Rešetnikov|Fjodor P. Rešetnikov]] (1906 – 1988)
* [[Arkadij Rilov]] (1870 – 1939)
* [[Andrej Rjabuškin]] (1861 – 1904)
*[[Georgij Rjazanski]] (1895 – 1952)
* [[Aleksander Mihajlovič Rodčenko|Aleksander Rodčenko]] (1891 – 1956)
* Igor Rodionov
* [[Vera Rohlina - Schlesinger]] (1896 – 1934)
* [[Mihail Roginski]] (1931 – 2004) 
* Oleksandr Rojtburd (1961 – 2021) (Ukrajinec)
* [[Andrej Rojter]] (1960 –) 
* [[Fjodor Rokotov]] (1735/6 – 1808)
* [[Nikolaj Romadin]] (1903 – 1987)
* [[Semjon Rotninski]] (1915 – 2004)
*[[Franz Roubaud]] (1856 – 1928)
* [[Olga Rozanova]] (1886 – 1918)
*Aleksander Roždestvenski (1901 – 1998)
*[[Aleksandr Rubec]] (1953 –)
* [[Andrej Rubljov]] (~1360 – 1428)
* [[Franz Roubaud]] ([[Franc Rubo]]) (1856 – 1928)
* Marija Rudnicka(ja) (1916 – 1983)
* [[Jevgenij Ruhin]] (1943 – 1976)
*[[Boris Aleksejevič Smirnov-Rusecki]] (1905 − 1993)
*[[Lev Rusov]] (1926 – 1987)
* [[Nadja Ruševa]] (1952 – 1969)
{{div col end}}

== S ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Vladimir Sakson]] (1927 – 1988)
*[[Tahir Salahov]] (1928 – 2021) (azerbajdžansko-ruski)
*[[Aleksandr Samohvalov]] (1894 – 1971)
*Vasilij Samojlov
*[[Nikolaj Samokiš]] (1860 – 1944)
*[[Jelena Samokiš-Sudkovskaja]] (1863 – 1924)
*C. S. Sampilov 
*[[Nikolaj Sapunov]] (1880 – 1912)
*[[Martiros Sarjan]] (1880 – 1972)
*[[Ivan Savenkov]] (1924 – 1987)
*[[Aleksandr Savinov]] (1881 – 1942)
*[[Gleb Savinov]] (1915 – 2000)
*[[Konstantin Savicki]] (1844 – 1905)
*[[Mihail Savicki]] (1922 – 2010)
*[[Vasilij Savinski]] (1859 – 1937)
*[[Aleksej Savrasov]] (1830 – 1897)
*[[Vladimir Seleznjov]] (1928 – 1991)
*[[Aleksandr Semjonov]] (1922 – 1984)
*Igor Senkin 
*[[Zianida Serebrjakova]] (1884 – 1967)
*[[Josif Serebrjani]] (1907 – 1979)
*[[Valentin Serov]] (1865 – 1911)
*[[Vladimir Serov]] (1910 – 1968)
*[[Emily Shanks]] ([[Emilija Jakovljevna Šanks|Emilija Šanks]]) (1857 – 1936)
*[[Valerij Sidorov]]  (1956 –)
*[[Fedot Sičkov]] (1870 – 1958)
*[[Vladimir Simakov]] (*1951)
*[[Vasilij Sitnikov]] (1915 – 1987)
*[[Jelena Skuin]] (1908 – 1986)
*[[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (grafik, Ukrajinec)
*[[Fjodor Slavjanski]] (1817 – 1876)
*Andrew (Andrej) Smirnov (*1960)
*[[Galina Smirnova]] (1929 – 2015)
*Ruslan Smorodinov
*[[Igor Snegur]] (*1935)
*[[Antonina Sofronova]] (1892 – 1966)
*[[Leonid Sokov]]/&quot;Juice&quot; (1941 –)
*[[Mihail Ksenofontovič Sokolov]] (1885 – 1947)
*[[Nikolaj Sokolov]] (1903 – 2000) (Nikolaj Aleksandrovič Sokolov) 
*[[Pavel Sokolov-Skalja]] (1899 – 1961)
*[[Pjotr Sokolov]] (st./ml.) (1791–1848 / 1821–1899)
*[[Konstantin Somov]] (1869 – 1939)
*[[Savelij Sorin]] (1878 – 1953)
*[[Jevgraf Sorokin]] (1821 – 1892)
*N. N. Sosunov
*[[Nikolaj Vladimirovič Stael von Holstein]] (1914 – 1955)
*[[Daniil Stepanov]] (1882 – 1937)
*[[Varvara Stepanova]] (1894 – 1958)
*[[Vladimir Stožarov]] (1926 – 1973)
*[[Sergej (Serge) Sudejkin]] (1882 – 1946)
*[[Rufin Sudkovski]] (1850 – 1885) (Ukrajinec)
*Sofija Suhovo-Kobilina (19.stol.)
*[[Nikolaj Sujetin]] (1897 – 1954)
*[[Aleksandr Sulimov]] (1963 –)
*[[Vasilij Surikov]] (1848 – 1916)
*[[Léopold Survage]] (1879 – 1968)
*[[Vladimir Grigorjevič Sutejev|Vladimir Sutejev]] (1903 – 1993) (ilustrator)
*[[Chaim Soutine|Haim Sutin]] ([[Chaim Soutine]]) (1893 – 1943)
*[[Igor Suvorov]] (1932 –)
*[[Olga Suvorova]] (1966 –)
*[[Vadim Suvorov]] (Cirkulenko) (1986 –)
*[[Vasilij Svarog]] (1883 – 1946) 
*[[Boris Svešnikov]] (1927 – 1998)
*[[Sergej Svetoslavski]] (''Serhij Svjatoslavski'') (1857 – 1931) (Ukrajinec)
*[[Sergei Sviatchenko|Sergej Svjatčenko]] (1952 –)  (Ukrajina)
{{div col end}}

== Š ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Jurij Šabelnikov]] (1959 –)
* [[Mark Šagal]] ([[Marc Chagall]]) (1887 – 1985)
* Dmitrij Šagin (1957 –)
* Olga Šagina
* Aleksej Šalajev
* [[Boris Šamanov]] (1931 – 2008)
* [[Jakov Šapiro]] (1897 – 1972)
*[[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804)
*[[Silvester Ščedrin]] (1791 – 1830)
* [[Aleksandra Ščekatihina-Potockaja|Aleksandra Ščekatihina-Potocka(ja)]] (1892 – 1967) 
* [[Anatolij Ščerbakov]] (1939 – 2009)
* [[Dmitrij Ščerbinovski]] (1867 – 1926)
* Ivan Ščupak
*[[Grigorij Šegal]] (1889 – 1956)
* [[Mihail Šemjakin]] (*1943)
* [[Nikolaj Šestakov]]
* [[Taras Ševčenko]] (1814 – 1861) (Ukrajinec)
* [[Silvestr Ščedrin]] (1791 – 1830)
* [[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804)
* Aleksandra Ščekatinina-Potockaja
* [[Vasilij Šebujev]] (1777 – 1855)
*[[Aleksander Ševčenko]] (1883 – 1948)
*[[Mihail Šibanov]] (?  –)
*[[Aleksandr Šilov]] (1943 –)
* [[Vladimir Šinkarjev]] (1954 –)
* Andej Šiškin (1960?–)
* [[Ivan Šiškin]] (1832 – 1898)
*[[Iosif Školnik]] (1883 – 1926)
*[[Savelij Šlejfer]] (1881 – 1943)
*[[Eduard Štejnberg]] (1937 – 2012)
* [[Nadežda Štejnmiler|Nadežda Štejnmiller]] (1915 – 1991)  
* [[Viktor Štemberg|Viktor Štember(g)]] (1863 – 1921)  
* [[David Šterenberg]] (1881 – 1948)  
* [[Vasilij Šuhajev]] (1887 – 1973)
* [[Nikolaj Šulpinov]] (1885 – 1921)
* Pjotr Šumkin (1935 –)
{{div col end}}

== T ==
{{div col|colwidth=24em}}
*A. A. Tadikin
*[[Ivan Tarhanov]] (1780 – 1848)
*[[Nikolaj Tarhov]] (1871 – 1930)
*[[Aleksandr Tatarenko]] (1925 – 2000)
*[[German Tatatrinov]] (1925 – 2006)
*[[Vladimir Tatlin]] (1895 – 1956)
*[[Konstantin Tereškovič]] (1902 – 1978) (rusko-francoski)
*[[Nikolaj Terpsihorov]] (1890 – 1960)
*[[Viktor Teterin]] (1922 – 1991)
*[[Vitalij Tihov]] (1876 – 1939)
*[[Nikolaj Timkov]] (1912 – 1993)
*[[Aleksej Tiranov]] (1808 – 1859)
*[[Vitalij Tjulenuev|Vitalij Tjulenjev]] (1937 – 1998)
*[[Leonid Tkačenko]] (1927 – 2020)
*[[Mihajlo Tkačenko]] (1860 – 1916)  (Ukrajina)                          
*[[Mihail Tkačov]] (1912 – 2008)
*Sergej &amp; Aleksej Tkačov (*1922-? /*1925-?)
*[[Nina Tokhtaman Valetova]] (*1958)
*[[Tatjana Lvovna Tolsta]](ja) (1864 – 1950​)
*[[Fjodor Tolstoj]] (1783 – 1873) 
*Jekaterina F. Junge (Tolstaja) (1843 – 1913)
*[[Stefano Torelli]] (1712 – 1784) (italijansko-nemško-ruski)
*Aleksej Trankovski (19./20. stol.)
*[[Anatolij Treskin]] (1905 – 1986)
*[[Vasilij Tropinin]] (1776 – 1857)
*[[Mihail Trufanov]] (1921 – 1988)
*Ivan Truš (1869 – 1941) (Ukrajinec)
*[[Konstantin Trutovski]] (1826 – 1893)
*[[Jurij Tulin]] (1921 – 1988)
*[[Leonard Turžanski]] (1885 – 1945)
{{div col end}}

== U ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Nadežda Udaljcova]] (1885 – 1961)
*[[Boris Ugarov]] (1922 – 1991)
* [[Grigorij Ivanovič Ugrjumov]] (1764 – 1823)
* [[Jevgenij Uhnaljov]] (1931 – 2015)
* [[Vladimir Umansky]] (*1948)
* [[Simon (Pimen) Ušakov]] (1626 – 1686)
* [[Pjotr Utkin]] (1877 – 1934)
{{div col end}}

== V ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Aleksander Varnek]] (1782 – 1843)
*[[Aleksej Aleksandrovič Vasiljev|Aleksej Vasiljev]] (1907 – 1975)
*[[Fjodor Aleksandrovič Vasiljev|Fjodor Vasiljev]] (1850 – 1873)
*[[Konstantin Vasiljev]] (1942 – 1976)
*[[Mihail Nikolajevič Vasiljev (slikar)|Mihail Vasiljev]] (1830 – 1900)
*[[Oleg Vasiljev]] (1931 – 2013) (rusko - ameriški)
*[[Sergej Vasilkovski]] (Serhij Vasilkivski) (1854 – 1917)
*[[Andrej Vasnecov]] (1924 – 2009)
*[[Apolinarij Vasnecov]] (1856 – 1933) 
*[[Viktor Vasnecov]] (1848 – 1926)
*[[Vasilij Vatagin]] (1884 – 1969)
*[[Valerij Vatenin]] (1933 – 1977)
*[[Abram Veksler]] (1905 – 1974)
*[[Georgij Verejski]] (1886 – 1962) (grafik)
*[[Orest Verejski]] (1915 – 1993) (grafik)
*[[Aleksej Venecianov|Aleksej (Gavrilovič) Venecianov]] (1780 – 1847)
*[[Pjotr Petrovič Vereščagin]] (1834/36 – 1886)
*[[Vasilij Petrovič Vereščagin]] (1835 – 1909)
*[[Vasilij Vereščagin|Vasilij Vasiljevič Vereščagin]] (1842 – 1904)
*Nikolaj Verhoturov
*G. Verhovsky ?
*[[Aleksandra Vertinskaja]] (*1969)
*[[Igor Veselkin]] (1915 – 1997)
*[[Nina Veselova]] (1922 – 1960)
*[[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959)
*[[Sergej Vinogradov]] (1869 – 1938)
*[[Ivan Višnjakov]] (1699 – 1761)
*Konstantin Vjalov (1900 – 1976)
*Marina Vjazova
*[[Ivan Vladimirov]] (1869/70 – 1947)
*Lika Volček
*Vladimir Volegov (*1957)
*[[Jefim Volkov]] (1844 – 1920) (krajinar)
*[[Sergej Volkov]] (1955 – 1994)? (ali *1957?)
*[[Evgen(ij) Vsevolodovič Volobujev]] (1912 – 2002) ([[Ukrajina]])                            
*[[Maksimiljan Aleksandrovič Vološin|Maksimiljan Vološin]] (1877 – 1932)
*[[Maksim Vorobjov]]  (1787 – 1855)
*[[Sokrat Vorobjov]] (1817 – 1888)
*[[Valentin Vorobjov]] (* 1938)
*[[Natan Voronov]] (1916 – 1978) (Belorus)
*[[Sergej Vorošilov]] (1865 – 1911)
*[[Rostislav Vovkuševski]] (1917 – 2000)
*[[Dimitrij Vrubelj]] (1960 – 2022)
*[[Mihail Vrubelj]] (1856 – 1910)
{{div col end}}

== W ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Vladimir Weisberg]] (1924 – 1985)
*[[Marianne von Werefkin]] (1860 – 1938)
*[[Bogdan Willewalde]] (1819 – 1903)
*[[Peter Williams]] (1902 – 1947)
{{div col end}}

== Z ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Vjačeslav Zagonek]] (1919 – 1994)
* [[Ruben Zaharjan]] (1901 – 1992)
* [[Pjotr Zaharov - Čečenec]] (1816 – 1846)
*[[Sergej Zaharov]] (1900 – 1993)
* [[Vadim Zaharov]] (1959 –)
*[[Aleksandr Zajcev]] (1903 – 1982)
*[[Pavel Zalcman]] (1912 – 1985)
* [[Ilja Zankovski]] (1832 – 1919)
*O. M. Zardarjan
* [[Viktor Zarecki]] (1925 – 1990) (Ukrajina) 
*[[Sergej Zarjanko]] (1818 – 1870)
*[[Anatolij Zaslavski]] (1939 –)
*[[Eduard Zelenin]] (1938 – 2002)
* [[Aron Zinštejn]] (1947 –)
* [[Jurij Zlotnikov]] (1930 – 2016)
* Karp Zolotarjov (zadnja četrtina 17. stoletja)
*[[Vladislav Zubarjev]] (1937 – 2013)
*Aleksej Zubov (1682 – 1750~) (graver)
* [[Fjodor Zubov]] (1615 – 1689)
* [[Anatolij Zverev]] (1931 – 1986)
* [[Konstantin Zvezdočotov]] (1958 –)
{{div col end}}

== Ž ==
{{div col|colwidth=24em}}
*[[Jurij Žarkih]] (Youri Jarkikh/Jarki) (*1938)
*[[Vladimir Ždanov]] (1902 – 1964)
*[[Vladimir Ivanovič Žedrinski]] (1899 – 1974)
*[[Dmitrij Žilinski]] (1927 – 2015)
* Andrej Žilov
*[[Stanislav Žukovski]] (1873 – 1944)
{{div col end}}

{{stublist}}
{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
[[Kategorija:Seznami Rusov|Slikarji]]
[[Kategorija:Ruski slikarji| ]]</text>
      <sha1>6ls0omo0d5tufg67yvbc30o2wjt3tx0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mlinšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298937</id>
    <revision>
      <id>6762861</id>
      <parentid>6422425</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:25:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="749" sha1="p8k5f78jgpvlxhpv94k4fxqmo195b8m" xml:space="preserve">'''Mlinšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Alenka Mlinšek]] (1943–2020), pedagoginja, zborovodkinja
*[[Borut Mlinšek|Borut (Ciril) Mlinšek]] (1927–2019), veterinar, genetik, prof. BF
* [[Dušan Mlinšek]] (1925–2020), gozdarski strokovnjak, krajinski ekolog, univ. profesor, ambasador znanosti RS
* [[Gregor Mlinšek]], zdravnik nefrolog
*[[Frančišek Mlinšek|Fran(čišek) Mlinšek]] (1890–1973), šolnik, čebelar, knjižničar, domoznanec
* [[Vinko Mlinšek]], policist in veteran vojne za Slovenijo 
==Glej tudi==
* priimke [[Mlinar (priimek)|Mlinar]], [[Mlinarič]], [[Mlinarec]], [[Melanšek]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Mlinšek}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>p8k5f78jgpvlxhpv94k4fxqmo195b8m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kaval (riba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>301602</id>
    <revision>
      <id>6762565</id>
      <parentid>6762354</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:15:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>grbe (Sciaenidae)</comment>
      <origin>6762565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3109" sha1="sn6uqzw6229xblyihq4p5kzr2jsumxt" xml:space="preserve">{{zapomen|igralno karto|kaval}}
{{Speciesbox
| name = Kaval
| image = Sciaena umbra.jpg
| image_caption = Kaval (''Sciaena umbra'')
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Chao, L. |year=2020 |title=''Sciaena umbra'' |article-number=e.T198707A130230194 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T198707A130230194.en}}&lt;/ref&gt;
| genus = Sciaena
| species = umbra
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = fishbase&gt;{{FishBase | id = 1707 | genus = Sciaena |species = umbra | month = December | year = 2016}}&lt;/ref&gt;
| synonyms = {{collapsible list|bullets = true
|''Bairdiella umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Coracinus chalcis'' &lt;small&gt;Pallas, 1814&lt;/small&gt;
|''Corvina canariensis'' &lt;small&gt;Cuvier, 1830&lt;/small&gt;
|''Corvina nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Corvina umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Johnius nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Johnius umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Sciaena nigra'' &lt;small&gt;Bloch, 1792&lt;/small&gt;}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = fishbase/&gt;
}}
'''Kaval''' ali '''konj''' ([[znanstveno ime]] '''''Sciaena umbra''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Grbe (družina)|grbe]] (Sciaenidae), ki je razširjena po [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]], [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Črno morje|Črnem morju]] do 200 metrov globine.

==Opis==
Kaval zraste v dolžino do 52 [[centimeter|cm]] in lahko tehta do 4 [[kilogram]]e. Telo je bočno stisnjeno, trup pa je relativno visok in pokrit z velikimi, čvrstimi [[luske|luskami]]. Glava je velika. Po hrbtu je kaval temno sive barve, po bokih pa seva prehaja v temno zlato barvo. Trebuh je rumeno srebrne barve, pogosto posut s temnimi pikami.

V Jadranu se [[drst]]i od [[maj]]a do [[julij]]a, zadržuje pa se v globinah med 10 in 50 [[meter|metrov]]. Najraje se zadržuje na skalnati podlagi, poraščeni z algami. Živi v manjših [[jata]]h in je po naravi dokaj plašna riba. Slabo prenaša motno in hladno vodo, občutljiv pa je tudi na onesnaženje. Prehranjuje se z manjšimi ribami, [[mehkužci]] in [[raki]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* [[Neven Milišić]], ''Sva riba Jadranskoga mora (prvi dio)'', Split: Marijan tisak, 2007. ISBN 978-953-214-406-2 (sv. 1)
* [http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=49&amp;Itemid=1 Submania - Sjenke]{{mrtva povezava}}
* [http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=1707 Fishbase.org - Sciaena umbra, Linnaeus, 1758.]

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Sciaena umbra}}
{{wikivrste|Sciaena umbra}}
* {{sealifephotos|127010}}

{{Taxonbar|from=Q1383737}}
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Črnega morja]]
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>sn6uqzw6229xblyihq4p5kzr2jsumxt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762566</id>
      <parentid>6762565</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:15:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Grbe (družina)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3140" sha1="nbl5c5yo07wmjssxwvf9mjb6zm7nggv" xml:space="preserve">{{zapomen|igralno karto|kaval}}
{{Speciesbox
| name = Kaval
| image = Sciaena umbra.jpg
| image_caption = Kaval (''Sciaena umbra'')
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Chao, L. |year=2020 |title=''Sciaena umbra'' |article-number=e.T198707A130230194 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T198707A130230194.en}}&lt;/ref&gt;
| genus = Sciaena
| species = umbra
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = fishbase&gt;{{FishBase | id = 1707 | genus = Sciaena |species = umbra | month = December | year = 2016}}&lt;/ref&gt;
| synonyms = {{collapsible list|bullets = true
|''Bairdiella umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Coracinus chalcis'' &lt;small&gt;Pallas, 1814&lt;/small&gt;
|''Corvina canariensis'' &lt;small&gt;Cuvier, 1830&lt;/small&gt;
|''Corvina nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Corvina umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Johnius nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Johnius umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Sciaena nigra'' &lt;small&gt;Bloch, 1792&lt;/small&gt;}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = fishbase/&gt;
}}
'''Kaval''' ali '''konj''' ([[znanstveno ime]] '''''Sciaena umbra''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Grbe (družina)|grbe]] (Sciaenidae), ki je razširjena po [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]], [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Črno morje|Črnem morju]] do 200 metrov globine.

==Opis==
Kaval zraste v dolžino do 52 [[centimeter|cm]] in lahko tehta do 4 [[kilogram]]e. Telo je bočno stisnjeno, trup pa je relativno visok in pokrit z velikimi, čvrstimi [[luske|luskami]]. Glava je velika. Po hrbtu je kaval temno sive barve, po bokih pa seva prehaja v temno zlato barvo. Trebuh je rumeno srebrne barve, pogosto posut s temnimi pikami.

V Jadranu se [[drst]]i od [[maj]]a do [[julij]]a, zadržuje pa se v globinah med 10 in 50 [[meter|metrov]]. Najraje se zadržuje na skalnati podlagi, poraščeni z algami. Živi v manjših [[jata]]h in je po naravi dokaj plašna riba. Slabo prenaša motno in hladno vodo, občutljiv pa je tudi na onesnaženje. Prehranjuje se z manjšimi ribami, [[mehkužci]] in [[raki]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* [[Neven Milišić]], ''Sva riba Jadranskoga mora (prvi dio)'', Split: Marijan tisak, 2007. ISBN 978-953-214-406-2 (sv. 1)
* [http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=49&amp;Itemid=1 Submania - Sjenke]{{mrtva povezava}}
* [http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=1707 Fishbase.org - Sciaena umbra, Linnaeus, 1758.]

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Sciaena umbra}}
{{wikivrste|Sciaena umbra}}
* {{sealifephotos|127010}}

{{Taxonbar|from=Q1383737}}
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Črnega morja]]
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Grbe (družina)]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>nbl5c5yo07wmjssxwvf9mjb6zm7nggv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762572</id>
      <parentid>6762566</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Grbe (družina)]]; dodal [[Kategorija:Grbe (ribe)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3136" sha1="5w0y7ia8rvhzckzs07w2ril1jnmejzo" xml:space="preserve">{{zapomen|igralno karto|kaval}}
{{Speciesbox
| name = Kaval
| image = Sciaena umbra.jpg
| image_caption = Kaval (''Sciaena umbra'')
| status = NT
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{cite iucn |author=Chao, L. |year=2020 |title=''Sciaena umbra'' |article-number=e.T198707A130230194 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T198707A130230194.en}}&lt;/ref&gt;
| genus = Sciaena
| species = umbra
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]&lt;ref name = fishbase&gt;{{FishBase | id = 1707 | genus = Sciaena |species = umbra | month = December | year = 2016}}&lt;/ref&gt;
| synonyms = {{collapsible list|bullets = true
|''Bairdiella umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Coracinus chalcis'' &lt;small&gt;Pallas, 1814&lt;/small&gt;
|''Corvina canariensis'' &lt;small&gt;Cuvier, 1830&lt;/small&gt;
|''Corvina nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Corvina umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Johnius nigra'' &lt;small&gt;misapplied name&lt;/small&gt;
|''Johnius umbra'' &lt;small&gt;[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]&lt;/small&gt;
|''Sciaena nigra'' &lt;small&gt;Bloch, 1792&lt;/small&gt;}}
| synonyms_ref = &lt;ref name = fishbase/&gt;
}}
'''Kaval''' ali '''konj''' ([[znanstveno ime]] '''''Sciaena umbra''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Grbe (družina)|grbe]] (Sciaenidae), ki je razširjena po [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]], [[Atlantski ocean|Atlantiku]] in [[Črno morje|Črnem morju]] do 200 metrov globine.

==Opis==
Kaval zraste v dolžino do 52 [[centimeter|cm]] in lahko tehta do 4 [[kilogram]]e. Telo je bočno stisnjeno, trup pa je relativno visok in pokrit z velikimi, čvrstimi [[luske|luskami]]. Glava je velika. Po hrbtu je kaval temno sive barve, po bokih pa seva prehaja v temno zlato barvo. Trebuh je rumeno srebrne barve, pogosto posut s temnimi pikami.

V Jadranu se [[drst]]i od [[maj]]a do [[julij]]a, zadržuje pa se v globinah med 10 in 50 [[meter|metrov]]. Najraje se zadržuje na skalnati podlagi, poraščeni z algami. Živi v manjših [[jata]]h in je po naravi dokaj plašna riba. Slabo prenaša motno in hladno vodo, občutljiv pa je tudi na onesnaženje. Prehranjuje se z manjšimi ribami, [[mehkužci]] in [[raki]].

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* [[Neven Milišić]], ''Sva riba Jadranskoga mora (prvi dio)'', Split: Marijan tisak, 2007. ISBN 978-953-214-406-2 (sv. 1)
* [http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=49&amp;Itemid=1 Submania - Sjenke]{{mrtva povezava}}
* [http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=1707 Fishbase.org - Sciaena umbra, Linnaeus, 1758.]

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v zbirki|Sciaena umbra}}
{{wikivrste|Sciaena umbra}}
* {{sealifephotos|127010}}

{{Taxonbar|from=Q1383737}}
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Črnega morja]]
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Grbe (ribe)]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>5w0y7ia8rvhzckzs07w2ril1jnmejzo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sciaena umbra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>301604</id>
    <redirect title="Kaval (riba)" />
    <revision>
      <id>6762569</id>
      <parentid>3135837</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:23:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6762569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58" sha1="d9q8dldxx0xckp6b9g9c2yxl7f732ec" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kaval (riba)]]
{{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>d9q8dldxx0xckp6b9g9c2yxl7f732ec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matija Randl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305120</id>
    <revision>
      <id>6762866</id>
      <parentid>6161327</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6762866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2125" sha1="9totw0g06bacrpqeop9hsjzcr1xfuz1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Matija Randl''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in narodni buditelj, * [[23. februar]] [[1847]], [[Prebold]], † [[4. avgust]] [[1927]], [[Dobrla vas]].
 
== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu Valentinu in materi Ani (rojeni Skraber). Leta 1869 je maturiral na gimnaziji v [[Celje|Celju]]. Enoletni vojaški rok je služil v [[Gradec|Gradcu]], kjer se je po končani vojaščini vpisal na [[Univerza|univerzo]] in tu opravil izpite za prvo leto [[teologija|bogoslovja]]. Študij je končal 1873 v [[Celovec|Celovcu]]. Kot [[kaplan]] in [[župnik]] je služboval v raznih krajih na avstrijskem [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]]. Leta 1905 je postal [[prošt]] in [[Dekan (religija)|dekan]] v Dobrli vasi, 1906 pa še konsistentni svetnik [[Krška škofija|krške škofije]] ter častni član občine [[Žvabek]].

Ob [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] je kot namestnik (generalni vikar) celovškega [[škof]]a na plebiscitnem ozemlju (za cono A in Mežiško dolino) ter goreč zagovornik in svetovalec slovenskega ljudstva na štirih tiskanih straneh izdal posebno poslanico ''Dolžnosti vernika na dan plebiscita sporoča duhovščini in ljudstvu v preudarek generalni vikariat za Slovensko Koroško v Dobrli vesi''; z njo je kljub nasprotovanju nemške in tudi nadrejene cerkvene oblasti (celovški škof dr. Adam Heftner je izdal in dal razširiti zoper njega letak ''Koroškim katolikom'', v katerem je Randlu očital, da se je pregrešil »zoper zapovedano objektivnost, krščansko pravičnost in zakrivil proticerkveni prestopek«) skušal slovensko ljudstvo rešiti raznarodovanja in opozoriti na dolžnost slehernega Slovenca, da glasuje za [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]].

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
* {{SloBio|id=484967|avtor=Felaher Julij|ime=Randl Matija|vir=SBL}}

{{reli-bio-stub}} 
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Randl, Matija}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]</text>
      <sha1>9totw0g06bacrpqeop9hsjzcr1xfuz1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Appel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>316738</id>
    <revision>
      <id>6762520</id>
      <parentid>3588540</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:30:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>[[Karel Appel]]</comment>
      <origin>6762520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="409" sha1="lktxbcjmkezvhlgh2plk13d9pgas741" xml:space="preserve">'''Appel''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Alexander von Appel]], avstro-ogrski general
* [[Christian von Appel]], avstro-ogrski general
* [[Johann Nepomuk von Appel]], avstro-ogrski general
* [[Joseph von Appel]], več oseb
* [[Karel Appel]], nizozemski avantgardni umetnik (1921-2006)
* [[Ludwig Franz Mechtild Appel]], avstro-ogrski general
* [[Michael Ludwig von Appel]], avstro-ogrski general

{{priimek}}</text>
      <sha1>lktxbcjmkezvhlgh2plk13d9pgas741</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kafol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>328743</id>
    <revision>
      <id>6762638</id>
      <parentid>6519255</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:48:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1193" sha1="rmxwmvwth17bvw29y3cywq0rqigk0bu" xml:space="preserve">'''Kafol''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2026 uporabljalo '''69 oseb'''. Ta priimek je po pogostnosti na 6.018. mestu.
Statistična regija ali več regij, ki ima '''največ prebivalcev''' s priimkom Kafol: '''osrednjeslovenska (23)'''.
Statistična regija ali več regij, v katerih je ta priimek po '''pogostnosti''' rangiran najvišje (1.476. mesto): '''primorsko-notranjska (6)'''.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Filip Jakob Kafol]] (1819—1864), duhovnik, nabožni pisec, politik
* [[Avgust Kafol]] (1882—1955), gozdar
* [[Franc Kafol]] (1892—1964), agronom, sadjarski strokovnjak
*[[Ciril Kafol]] (1915—1988), gozdar, lesarski strokovnjak
* [[Peter Kafol]] (1936—2020), športni delavec (košarka), prejemnik Bloudkove plakete
* [[Martina Kafol]], novinarka in režiserka TV Koper, urednica, zamejska založnica (Trst)

== Glej tudi ==

* priimke [[Kofol]], [[Kufol]], [[Kofler]], [[Cuffolo]], [[Kaferle]], [[Kajfež (priimek)|Kajfež]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kafol}}
{{priimek}}  
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>rmxwmvwth17bvw29y3cywq0rqigk0bu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Panovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>335799</id>
    <revision>
      <id>6762700</id>
      <parentid>6558770</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:28:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Gozdna učna pot Panovec]] na [[Panovec]]</comment>
      <origin>6558770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4463" sha1="epbuiwzj36liruuhbmx4oe8g97asl5i" xml:space="preserve">'''Gozdna učna pot Panovec''' je bila odprta že leta [[1981]] kot šesta v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži na nadmorski višini 50 do 140 m. Naravni spomenik Panovec skozi katerega poteka gozdna učna pot, je bil razglašen leta 1985, leta 2009 pa določen kot gozd s posebnim namenom. 
[[Slika:Lobodika bodeča (Ruscus aculeatus) - MO Nova Gorica (SW Slovenia).jpg|thumb|right| 300px |[[Bodeča lobodika]] (''Ruscus aculeatus'')]]
Gozd Panovec se nahaja v neposredni bližini [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in ima površino 380 ha.

== Zgodovina ==
Prva omemba Panovca bi lahko bila že iz leta 1001, ko sta bila prvič omenjena [[Solkan]] in [[Gorica]]. Takrat je [[Oton III.]] podelil del ozemlja med [[Soča|Sočo]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Kdaj je ta posest prišla v roke goriških grofov tudi ni znano.

Prvi zapis o Panovcu najdemo v dokumentu iz leta 1470. Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda leta 1500 postane Panove last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Pod njimi je bil deležen posebne skrbi. Z njim je upravljal gozdarski urad v Gorici. Zaradi izkoriščanja lesa so nastajali tudi spori med goriškimi plemenitaši in oskrbnikom. Gozd je vendarle ohranil svojo neokrnjenost tudi po letu 1785, ko je bilo s katastrom urejeno vprašanje lastnine. Po zemljiški odvezi je postal državna last. Strokovno je za Panovec sredi 19. stoletja skrbel gozdar [[Josef Ressel]], ki je izdelal gozdnogospodarski načrt.

Svoj prvotni izgled je Panovec izgubil med prvo svetovno vojno, saj je preko njega tekla prva bojna linija. Tudi druga svetovna vojna je pustila svoje posledice saj so po kapitulaciji Italije ljudje izrabili brezvladje in brez nadzora sekali v gozdu.

== Opis učne poti ==

Pot je možno prehoditi v dveh variantah: daljšo, to je 1800 m in krajšo, to je 1000 m. Dostop je možen iz treh smeri: pri poslopju MIP-a na Kromberku, pri zadrževalniku ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] pri predoru Panovec in pri Gozdarski koči pred Rožno dolino. Simbol gozdne učne poti je [[bodika]], grmičasta rastlina, ki je v Sloveniji zavarovana že od leta 1922. 

V gozdu Panovec je pestrost vrst izjemna. Evidentirano je bilo že preko sto vrst, od tega kar polovica tujerodnih, ki so bila v Panovec načrtno zasajena. Avtohtone vrste so hrasti, kostanji, češnje, skorš in beli gaber. V 20. stoletju sta bili prinešeni robinija in rdeči hrast, ki kot zelo agresivni vrsti spodrivata avtohtono rastje. Ob poti je posebej označenih kar 35 različnih predvsem drevesnih vrst. To so, po vrstnem redu ogleda: [[Dob (drevo)|dob]], [[navadni tulipanovec]], kriptomerija, divja češnja, bambus, [[navadna robinija]], [[beli gaber]], [[navadni macesen]], [[bela jelka]], [[smreka]], [[bukev]], [[črna jelša]], močvirska cipresa, [[divji kostanj]], [[ostrolistni javor]], [[beli javor]], hikori, [[rdeči hrast]], [[Lawsonova pacipresa]], [[skorš]], [[nešplja]], [[brek]], lobodika, [[zeleni bor]], [[črni bor]], [[omorika]], [[graden]], [[pravi kostanj]], [[navadna bodika]], [[Tisa (rod)|tisa]], [[veliki jesen]], [[duglazija]], metasekvoja, [[črni oreh]] in [[Topoli|topol]]. 

Geološka podlaga v gozdu je eocenski [[fliš]], sestavljen iz plasti [[Lapor|laporja]], skrilaste [[glina|gline]] in [[Peščenjak|peščenjakov]]. V območju Panovca je tudi zamočvirjeni del, skozenj pa teče tudi več potokov. Tudi živalstvo je pestro. Poleg male divjadi in [[Ptice|ptic]] so pomembne [[dvoživke]] kot: robati pupek (''Triturus vulgaris meridionalis''), [[veliki pupek]], [[navadni močerad]], [[hribski urh]], [[navadna krastača]], [[zelena žaba]] in [[rosnica]]. Tukaj je bila najdena tudi redka [[laška žaba]] (''Rana latastel''), ki je zakonsko zaščitena. V gozdu živijo tudi kuščarji in kače ter veliko vrst metuljev.

== Rekreacija ==
Skozi gozd Panovec so speljane tudi rekreativne poti. Tukaj najdemo kolesarsko pot, trim stezo in tekaško pot.

== Viri ==
* Vodnik, Društvo inženirjev in tehnikov Posočja - Tolmin, Nova Gorica, 1981

== Zunanje povezave ==
* [http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/narava/2012051514474394/] Gozd Panovec
* [http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110810123426/http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597 |date=2011-08-10 }} Zgibanka

[[Kategorija:Naravoslovne učne poti v Sloveniji]]</text>
      <sha1>epbuiwzj36liruuhbmx4oe8g97asl5i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762704</id>
      <parentid>6762700</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>reorganizacija</comment>
      <origin>6762704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4503" sha1="1cv9uu0sriplqj1b8dgkhimtxoq6ksn" xml:space="preserve">[[Slika:Lobodika bodeča (Ruscus aculeatus) - MO Nova Gorica (SW Slovenia).jpg|thumb|right| 300px |[[Bodeča lobodika]] (''Ruscus aculeatus'')]]
'''Panovec''' ({{jezik-it|Panovizza}}) je [[gozd]] v neposredni bližini [[Nova Gorica|Nove Gorice]] s površino 380 ha. Leži na nadmorski višini 50 do 140 m. Naravni spomenik Panovec, skozi katerega poteka gozdna učna pot, je bil razglašen leta 1985, leta 2009 pa določen kot gozd s posebnim namenom. 

== Zgodovina ==
Prva omemba Panovca bi lahko bila že iz leta 1001, ko sta bila prvič omenjena [[Solkan]] in [[Gorica]]. Takrat je [[Oton III.]] podelil del ozemlja med [[Soča|Sočo]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Kdaj je ta posest prišla v roke goriških grofov tudi ni znano.

Prvi zapis o Panovcu najdemo v dokumentu iz leta 1470. Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda leta 1500 je Panovec postal last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Pod njimi je bil deležen posebne skrbi. Z njim je upravljal gozdarski urad v Gorici. Zaradi izkoriščanja lesa so nastajali tudi spori med goriškimi plemenitaši in oskrbnikom. Gozd je vendarle ohranil svojo neokrnjenost tudi po letu 1785, ko je bilo s katastrom urejeno vprašanje lastnine. Po zemljiški odvezi je postal državna last. Strokovno je za Panovec sredi 19. stoletja skrbel gozdar [[Josef Ressel]], ki je izdelal gozdnogospodarski načrt.

Svoj prvotni izgled je Panovec izgubil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], saj je preko njega tekla prva bojna linija. Tudi [[druga svetovna vojna]] je pustila svoje posledice, saj so po kapitulaciji Italije ljudje izrabili brezvladje in brez nadzora sekali v gozdu.

== Gozdna učna pot Panovec ==
Gozdna učna pot Panovec je bila odprta že leta 1981 kot šesta v Sloveniji. Možno jo je prehoditi v dveh variantah: daljšo, to je 1800 m, in krajšo, to je 1000 m. Dostop je možen iz treh smeri: pri poslopju MIP-a na Kromberku, pri zadrževalniku ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] pri predoru Panovec in pri Gozdarski koči pred Rožno dolino. Simbol gozdne učne poti je [[bodika]], grmičasta rastlina, ki je v Sloveniji zavarovana že od leta 1922. 

V gozdu Panovec je pestrost vrst izjemna. Evidentirano je bilo že preko sto vrst, od tega kar polovica tujerodnih, ki so bila v Panovec načrtno zasajena. Avtohtone vrste so hrasti, kostanji, češnje, skorš in beli gaber. V 20. stoletju sta bili prinešeni robinija in rdeči hrast, ki kot zelo agresivni vrsti spodrivata avtohtono rastje. Ob poti je posebej označenih kar 35 različnih predvsem drevesnih vrst. To so, po vrstnem redu ogleda: [[Dob (drevo)|dob]], [[navadni tulipanovec]], kriptomerija, divja češnja, bambus, [[navadna robinija]], [[beli gaber]], [[navadni macesen]], [[bela jelka]], [[smreka]], [[bukev]], [[črna jelša]], močvirska cipresa, [[divji kostanj]], [[ostrolistni javor]], [[beli javor]], hikori, [[rdeči hrast]], [[Lawsonova pacipresa]], [[skorš]], [[nešplja]], [[brek]], lobodika, [[zeleni bor]], [[črni bor]], [[omorika]], [[graden]], [[pravi kostanj]], [[navadna bodika]], [[Tisa (rod)|tisa]], [[veliki jesen]], [[duglazija]], metasekvoja, [[črni oreh]] in [[Topoli|topol]]. 

Geološka podlaga v gozdu je eocenski [[fliš]], sestavljen iz plasti [[Lapor|laporja]], skrilaste [[glina|gline]] in [[Peščenjak|peščenjakov]]. V območju Panovca je tudi zamočvirjeni del, skozenj pa teče tudi več potokov. Tudi živalstvo je pestro. Poleg male divjadi in [[Ptice|ptic]] so pomembne [[dvoživke]] kot: robati pupek (''Triturus vulgaris meridionalis''), [[veliki pupek]], [[navadni močerad]], [[hribski urh]], [[navadna krastača]], [[zelena žaba]] in [[rosnica]]. Tukaj je bila najdena tudi redka [[laška žaba]] (''Rana latastel''), ki je zakonsko zaščitena. V gozdu živijo tudi kuščarji in kače ter veliko vrst metuljev.

== Rekreacija ==
Skozi gozd Panovec so speljane tudi rekreativne poti. Tukaj najdemo kolesarsko pot, trim stezo in tekaško pot.

== Viri ==
* Vodnik, Društvo inženirjev in tehnikov Posočja - Tolmin, Nova Gorica, 1981

== Zunanje povezave ==
* [http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/narava/2012051514474394/] Gozd Panovec
* [http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110810123426/http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597 |date=2011-08-10 }} Zgibanka

[[Kategorija:Naravoslovne učne poti v Sloveniji]]</text>
      <sha1>1cv9uu0sriplqj1b8dgkhimtxoq6ksn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762709</id>
      <parentid>6762704</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:38:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+{{koord}}</comment>
      <origin>6762709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4582" sha1="7go493tp2b276yjx3fmqre3xrdbodzi" xml:space="preserve">[[Slika:Lobodika bodeča (Ruscus aculeatus) - MO Nova Gorica (SW Slovenia).jpg|thumb|right| 300px |[[Bodeča lobodika]] (''Ruscus aculeatus'')]]
'''Panovec''' ({{jezik-it|Panovizza}}) je [[gozd]] v neposredni bližini [[Nova Gorica|Nove Gorice]] s površino 380 ha. Leži na nadmorski višini 50 do 140 m. Naravni spomenik Panovec, skozi katerega poteka gozdna učna pot, je bil razglašen leta 1985, leta 2009 pa določen kot gozd s posebnim namenom. 

== Zgodovina ==
Prva omemba Panovca bi lahko bila že iz leta 1001, ko sta bila prvič omenjena [[Solkan]] in [[Gorica]]. Takrat je [[Oton III.]] podelil del ozemlja med [[Soča|Sočo]] in [[Vipava (reka)|Vipavo]] [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Kdaj je ta posest prišla v roke goriških grofov tudi ni znano.

Prvi zapis o Panovcu najdemo v dokumentu iz leta 1470. Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda leta 1500 je Panovec postal last [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Pod njimi je bil deležen posebne skrbi. Z njim je upravljal gozdarski urad v Gorici. Zaradi izkoriščanja lesa so nastajali tudi spori med goriškimi plemenitaši in oskrbnikom. Gozd je vendarle ohranil svojo neokrnjenost tudi po letu 1785, ko je bilo s katastrom urejeno vprašanje lastnine. Po zemljiški odvezi je postal državna last. Strokovno je za Panovec sredi 19. stoletja skrbel gozdar [[Josef Ressel]], ki je izdelal gozdnogospodarski načrt.

Svoj prvotni izgled je Panovec izgubil med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], saj je preko njega tekla prva bojna linija. Tudi [[druga svetovna vojna]] je pustila svoje posledice, saj so po kapitulaciji Italije ljudje izrabili brezvladje in brez nadzora sekali v gozdu.

== Gozdna učna pot Panovec ==
Gozdna učna pot Panovec je bila odprta že leta 1981 kot šesta v Sloveniji. Možno jo je prehoditi v dveh variantah: daljšo, to je 1800 m, in krajšo, to je 1000 m. Dostop je možen iz treh smeri: pri poslopju MIP-a na Kromberku, pri zadrževalniku ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] pri predoru Panovec in pri Gozdarski koči pred Rožno dolino. Simbol gozdne učne poti je [[bodika]], grmičasta rastlina, ki je v Sloveniji zavarovana že od leta 1922. 

V gozdu Panovec je pestrost vrst izjemna. Evidentirano je bilo že preko sto vrst, od tega kar polovica tujerodnih, ki so bila v Panovec načrtno zasajena. Avtohtone vrste so hrasti, kostanji, češnje, skorš in beli gaber. V 20. stoletju sta bili prinešeni robinija in rdeči hrast, ki kot zelo agresivni vrsti spodrivata avtohtono rastje. Ob poti je posebej označenih kar 35 različnih predvsem drevesnih vrst. To so, po vrstnem redu ogleda: [[Dob (drevo)|dob]], [[navadni tulipanovec]], kriptomerija, divja češnja, bambus, [[navadna robinija]], [[beli gaber]], [[navadni macesen]], [[bela jelka]], [[smreka]], [[bukev]], [[črna jelša]], močvirska cipresa, [[divji kostanj]], [[ostrolistni javor]], [[beli javor]], hikori, [[rdeči hrast]], [[Lawsonova pacipresa]], [[skorš]], [[nešplja]], [[brek]], lobodika, [[zeleni bor]], [[črni bor]], [[omorika]], [[graden]], [[pravi kostanj]], [[navadna bodika]], [[Tisa (rod)|tisa]], [[veliki jesen]], [[duglazija]], metasekvoja, [[črni oreh]] in [[Topoli|topol]]. 

Geološka podlaga v gozdu je eocenski [[fliš]], sestavljen iz plasti [[Lapor|laporja]], skrilaste [[glina|gline]] in [[Peščenjak|peščenjakov]]. V območju Panovca je tudi zamočvirjeni del, skozenj pa teče tudi več potokov. Tudi živalstvo je pestro. Poleg male divjadi in [[Ptice|ptic]] so pomembne [[dvoživke]] kot: robati pupek (''Triturus vulgaris meridionalis''), [[veliki pupek]], [[navadni močerad]], [[hribski urh]], [[navadna krastača]], [[zelena žaba]] in [[rosnica]]. Tukaj je bila najdena tudi redka [[laška žaba]] (''Rana latastel''), ki je zakonsko zaščitena. V gozdu živijo tudi kuščarji in kače ter veliko vrst metuljev.

== Rekreacija ==
Skozi gozd Panovec so speljane tudi rekreativne poti. Tukaj najdemo kolesarsko pot, trim stezo in tekaško pot.

== Viri ==
* Vodnik, Društvo inženirjev in tehnikov Posočja - Tolmin, Nova Gorica, 1981

== Zunanje povezave ==
* [http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/narava/2012051514474394/] Gozd Panovec
* [http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110810123426/http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/tolmin/gozdne-ucne-poti/index.html#c1597 |date=2011-08-10 }} Zgibanka

{{koord|45|56|48|N|13|39|49|E|region:SI_type:landmark_dim:2000|display=title}}
[[Kategorija:Naravoslovne učne poti v Sloveniji]]</text>
      <sha1>7go493tp2b276yjx3fmqre3xrdbodzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zdravko Čolić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>338217</id>
    <revision>
      <id>6762694</id>
      <parentid>6539315</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:18:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+1 album</comment>
      <origin>6762694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4057" sha1="35b0bbdkkyk5q6tzy4v8xx63qqqsrxj" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Zdravko Čolić
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| landscape =
| background = solo_singer
| birth_name =
| alias = Čola
| origin = {{ikonazastave|Jugoslavija}}  [[Sarajevo]], SR BIH, [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| instrument =
| genre = [[šlager]], [[pop glasba|pop]], [[pop-rock]], [[pop-narodna glasba]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 1968–sedanjost
| label = Beograd Disk, [[Jugoton]], PGP RTB, Diskoton, Kamarad, Komuna, [[Grand produkcija]]
| associated_acts = [[Ambasadori]]&lt;br /&gt;[[Korni Grupa]]
| notable_instruments =
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Zdravko Čolić''', [[Bosanci|bosanski]] pevec, * 30. maj [[1951]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina|SR BIH]], [[SFRJ|Jugoslavija]]. Čolić je od [[1970.|sedemdesetih let]] dalje prepoznan po celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Mladi Čolić je bil dejaven v [[jugoslovanski šport|jugoslovanskem mladinskem športu]], medtem se je učil [[šlager]] uspešnic, ki so v [[1960.|šestdesetih letih]] dominirale na jugoslovanskih in [[italija]]nskih glasbenih festivalih. Na organizirani prireditvi je prvič nastopil pri 17 letih na [[Črna gora|črnogorski]] obali, zaradi tamkajšnjega uspeha pa se je v domačem Sarajevu začel resneje ukvarjati z glasbo. Svojo prvo skupino ''Mladi i lijepi'' je kmalu zamenjal za bolj uveljavljene ''[[Ambasadori|Ambasadore]]'', leta [[1971]] pa se je 20-letni Čolić preselil v [[Beograd]], kjer je ravno tako krajši čas sodeloval kot vokal [[Korni grupa|Korni grupe]].

Čolićeva solo kariera se je začela neposredno zatem na sarajevskem festivalu ''Vaš šlager sezone'' leta [[1972]]. Sledili so nastopi na glasbenih festivalih po Jugoslaviji ter nato turneja po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] skupaj s sarajevskimi [[Indexi]] in ostalimi jugoslovanskimi izvajalci. Že leta [[1973]] je Čolić kot predstavnik Jugoslavije nastopil na evrovizijskem tekmovanju s pesmijo ''Gori vatra''.

Njegov prvi album ''Ti i ja'' je izšel leta [[1975]], to je tudi obdobje njegove vzpenjajoče se slave v jugoslovanskem prostoru ter hitov ''Živiš u oblacima'' in ''Druže Tito mi ti se kunemo''. V naslednjih letih so sledili veliki koncerti, med njimi Čolićev nastop na beograjskem [[Marakana, Beograd|stadionu]] [[Crvena zvezda|Crvene zvezde]] pred 70 tisoč poslušalci. Tudi zaradi svojih plesnih nastopov na odru je bil Čolić označen za jugoslovanskega [[John Travolta|Johna Travolto]].

V [[1980.|osemdesetih letih]] se je Čolić iz Sarajeva preselil v [[Radomlje]], kjer je sodeloval z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]], in ustanovil založniško hišo Kamarad; kasneje se je preselil v [[Zagreb]], tik pred [[razpad Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta [[1990]] pa v Beograd, kjer biva še danes. [[Vojne jugoslovanskega nasledstva]] so tako kot številnim drugim glasbenikom na prostoru Jugoslavije tudi Čoliću prekinile kariero, a jo je uspešno reaktiviral leta [[1997]] z albumom ''Kad bi moja bila''. Leta [[2010]] je Čolić še vedno uspešno nastopal na [[Koševo, Sarajevo|Koševu]] v Sarajevu pred 60 tisoč ljudmi, leto kasneje na beograjskem [[Ušće, Beograd|Ušću]] pred 100 tisoč ljudmi, njegovi veliki koncerti so bili organizirani tudi po ostalih prestolnicah nekdanje Jugoslavije, med drugim v Ljubljani leta [[2011]].

== Diskografija ==

* Ti i ja (1975)
*Živiš u oblacima (1977)
* Ako priđeš bliže (1977)
* Zbog tebe (1980)
* Malo pojačaj radio (1981)
* Šta mi radiš (1983)
* Ti si mi u krvi (1984)
* Rodi me majko sretnog (1988)
* Da ti kažem šta mi je (1990)
* Kad bi moja bila (1997)
* Okano (2000)
* Čarolija (2003)
* Zavičaj (2006)
* Kad pogledaš me preko ramena (2010)
* Vatra i barut (2013)
* Ono malo sreće (2017)
* Maštam i praštam (2026)

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čolić, Zdravko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski pevci]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>35b0bbdkkyk5q6tzy4v8xx63qqqsrxj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762695</id>
      <parentid>6762694</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:19:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+škrbinska oznaka</comment>
      <origin>6762695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4074" sha1="43e6wfnctpek3hutu6x8kll2mgkudnp" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Zdravko Čolić
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| landscape =
| background = solo_singer
| birth_name =
| alias = Čola
| origin = {{ikonazastave|Jugoslavija}}  [[Sarajevo]], SR BIH, [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| instrument =
| genre = [[šlager]], [[pop glasba|pop]], [[pop-rock]], [[pop-narodna glasba]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 1968–sedanjost
| label = Beograd Disk, [[Jugoton]], PGP RTB, Diskoton, Kamarad, Komuna, [[Grand produkcija]]
| associated_acts = [[Ambasadori]]&lt;br /&gt;[[Korni Grupa]]
| notable_instruments =
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Zdravko Čolić''', [[Bosanci|bosanski]] pevec, * 30. maj [[1951]], [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina|SR BIH]], [[SFRJ|Jugoslavija]]. Čolić je od [[1970.|sedemdesetih let]] dalje prepoznan po celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Mladi Čolić je bil dejaven v [[jugoslovanski šport|jugoslovanskem mladinskem športu]], medtem se je učil [[šlager]] uspešnic, ki so v [[1960.|šestdesetih letih]] dominirale na jugoslovanskih in [[italija]]nskih glasbenih festivalih. Na organizirani prireditvi je prvič nastopil pri 17 letih na [[Črna gora|črnogorski]] obali, zaradi tamkajšnjega uspeha pa se je v domačem Sarajevu začel resneje ukvarjati z glasbo. Svojo prvo skupino ''Mladi i lijepi'' je kmalu zamenjal za bolj uveljavljene ''[[Ambasadori|Ambasadore]]'', leta [[1971]] pa se je 20-letni Čolić preselil v [[Beograd]], kjer je ravno tako krajši čas sodeloval kot vokal [[Korni grupa|Korni grupe]].

Čolićeva solo kariera se je začela neposredno zatem na sarajevskem festivalu ''Vaš šlager sezone'' leta [[1972]]. Sledili so nastopi na glasbenih festivalih po Jugoslaviji ter nato turneja po [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] skupaj s sarajevskimi [[Indexi]] in ostalimi jugoslovanskimi izvajalci. Že leta [[1973]] je Čolić kot predstavnik Jugoslavije nastopil na evrovizijskem tekmovanju s pesmijo ''Gori vatra''.

Njegov prvi album ''Ti i ja'' je izšel leta [[1975]], to je tudi obdobje njegove vzpenjajoče se slave v jugoslovanskem prostoru ter hitov ''Živiš u oblacima'' in ''Druže Tito mi ti se kunemo''. V naslednjih letih so sledili veliki koncerti, med njimi Čolićev nastop na beograjskem [[Marakana, Beograd|stadionu]] [[Crvena zvezda|Crvene zvezde]] pred 70 tisoč poslušalci. Tudi zaradi svojih plesnih nastopov na odru je bil Čolić označen za jugoslovanskega [[John Travolta|Johna Travolto]].

V [[1980.|osemdesetih letih]] se je Čolić iz Sarajeva preselil v [[Radomlje]], kjer je sodeloval z [[Goran Bregović|Goranom Bregovićem]], in ustanovil založniško hišo Kamarad; kasneje se je preselil v [[Zagreb]], tik pred [[razpad Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta [[1990]] pa v Beograd, kjer biva še danes. [[Vojne jugoslovanskega nasledstva]] so tako kot številnim drugim glasbenikom na prostoru Jugoslavije tudi Čoliću prekinile kariero, a jo je uspešno reaktiviral leta [[1997]] z albumom ''Kad bi moja bila''. Leta [[2010]] je Čolić še vedno uspešno nastopal na [[Koševo, Sarajevo|Koševu]] v Sarajevu pred 60 tisoč ljudmi, leto kasneje na beograjskem [[Ušće, Beograd|Ušću]] pred 100 tisoč ljudmi, njegovi veliki koncerti so bili organizirani tudi po ostalih prestolnicah nekdanje Jugoslavije, med drugim v Ljubljani leta [[2011]].

== Diskografija ==

* Ti i ja (1975)
*Živiš u oblacima (1977)
* Ako priđeš bliže (1977)
* Zbog tebe (1980)
* Malo pojačaj radio (1981)
* Šta mi radiš (1983)
* Ti si mi u krvi (1984)
* Rodi me majko sretnog (1988)
* Da ti kažem šta mi je (1990)
* Kad bi moja bila (1997)
* Okano (2000)
* Čarolija (2003)
* Zavičaj (2006)
* Kad pogledaš me preko ramena (2010)
* Vatra i barut (2013)
* Ono malo sreće (2017)
* Maštam i praštam (2026)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{škrbina-glasbenik}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Čolić, Zdravko}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski pevci]]
[[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>43e6wfnctpek3hutu6x8kll2mgkudnp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emma Stone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>341716</id>
    <revision>
      <id>6762651</id>
      <parentid>6731646</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:29:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49226" sha1="c8bqnppnom2kbs1uj854cbs7mz0z3nm" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othername = Riley Stone
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 2004 - danes
| partner =
| sagawards = 2012 - ''Izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu'' (''Služkinje'')
| awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]]
}}

'''Emily Jean''' »'''Emma'''« '''Stone''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/emma_stone/0,,,00.html|title=Emma Stone|publisher=People|accessdate=2012-09-16|archive-date=2012-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120621001953/http://www.people.com/people/emma_stone/0,,,00.html|url-status=dead}} Pridobljeno dne 30. julij 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[6. november]] [[1988]],  [[Arizona|Scottsdale, Arizona]], [[Združene države Amerike]].

Emma Stone je v začetku svoje kariere redno igrala v televizijski seriji ''Drive'' in se pojavila v svojem [[film]]skem prvencu, [[komedija|komediji]] ''[[Super hudo]]'' (2007). Zaigrala je tudi v filmih ''[[Hišna zajčica]]'' (2008) in ''[[Vse moje bivše]]'' (2009). Nato je leta 2009 zaigrala v komični grozljivki ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' in neodvisni komediji ''Paper Man''. Leta 2010 je glas posodila Mazie v filmu ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]'' ter zaigrala v srednješolski komediji ''[[Lahka punca]]'', za katero si je prislužila nominacijo za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komediji«. Leta 2011 je zaigrala v filmih ''[[Ta nora ljubezen]]'' in ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]''; oba filma sta bila tako kritično kot komercialno izredno uspešna. Zaigrala je Gwen Stacy v filmu ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-man]]''.

== Zgodnje življenje ==
Emily Jean Stone se je rodila v [[Arizona|Scottsdaleu, Arizona]], [[Združene države Amerike]]. Je prvi otrok gospodinje Kriste (roj. Yeager) in pogodbenika Jeffa Stonea;&lt;ref name=&quot;the-independent&quot;&gt;[http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/emma-stone-spidermans-new-girl-2100468.html »Emma Stone: ''Spider-manovo'' novo dekle«]. ''The Independent''. 8. oktober 2010. Pridobljeno dne 8. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; ima še dve leti mlajšega brata.&lt;ref&gt;Obert, Richard (5. november 2007). »[http://www.azcentral.com/sports/preps/articles/1105stone-ON.html Chaparralovi Emmi Stone je glavna vloga všeč].« ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 10. maj 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Preko dedka po očetovi strani [[Švedska|švedske]] korenine; njena družina je priimek po prihodu v Združene države Amerike preko Ellis Islanda spremenila v »Stone«, da je zvenel bolj angleško, nekateri njeni predniki pa so živeli tudi v [[Pennsylvania|pennsylvanski]] nizozemski četrti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=David|first1=Elliot|year=2010|title=Emma Stone|journal=Wonderland|issue=23|url=http://img200.imagevenue.com/img.php?image=51157_002_122_180lo.jpg|pages=177–181|archive-date=2012-03-04|access-date=2012-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304235936/http://img200.imagevenue.com/img.php?image=51157_002_122_180lo.jpg|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Kot dojenček je zbolela za koliko; to je stanje, ko dojenček ne preneha kričati. Zaradi tega so se njene glasilke razvile narobe in zato ima tako nizek in rezek glas. Še v odraslosti jo zaradi tega pogosto boli grlo.&lt;ref&gt;Wilner, Norman (27. julij 2011). »[http://www.nowtoronto.com/daily/movies/story.cfm?content=181989 Vprašanja &amp; odgovori: Emma Stone]«. ''Now''. Pridobljeno dne 11. maj 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Med odraščanjem je Emma Stone redno nastopala v mladinskem [[gledališče|gledališču]] Valley, regionalnem gledališču v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]], [[Arizona]], kjer se je pri enajstih prvič pojavila na odru, in sicer v gledališki igri ''[[Veter v vrbju]]''.&lt;ref name=&quot;Republic82107&quot; /&gt; Šolala se je na osnovni šoli Sequoya in nato do šestega razreda na srednji šoli Cocopah. Dve leti se je šolala doma in se v tem času pojavila v šestnajstih gledaliških igrah gledališča Valley, vključno z: ''Božični [[Vini Pu]]'', ''[[Princesa na zrnu graha]]'', ''[[Pepelka]]'', ''[[Čarovnik iz Oza]]'', ''[[Titanik (igra)|Titanik]]'', ''Honk!'', ''[[Mala morska deklica]]'', ''Schoolhouse Rock Live!'', ''[[Alica v čudežni deželi]]'' in ''[[Jožef in njegova sanjsko pisana obleka]]'',&lt;ref name=&quot;Republic82107&quot;&gt;Balazs, Diana (21. avgust 2007). »[http://www.azcentral.com/community/scottsdale/articles/0821sr-emma0822-ON.html Vloga v filmu ''Super hudo'' za dekle iz Scottsdalea] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120723144148/http://www.azcentral.com/community/scottsdale/articles/0821sr-emma0822-ON.html |date=2012-07-23 }}«. ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 1. september 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;»[http://www.vyt.com/Alumni.aspx#S VYT-jevi alumniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150419120332/http://www.vyt.com/Alumni.aspx#S |date=2015-04-19 }}«. Valley Youth Theatre. Pridobljeno dne 11. januar 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; nastopala pa je tudi z gledališko skupino, ki je izvajala improvizirano komedijo.

Emma Stone se je kasneje pričela šolati na katoliški dekliški srednji šoli Xavier,&lt;ref name=&quot;Republic82107&quot; /&gt; kjer pa je ostala le en semester. Starše je s [[Microsoft PowerPoint|PowerPointom]] ob spremljavi [[Madonna|Madonnine]] pesmi »[[Hollywood (pesem, Madonna)|Hollywood]]« prepričala, da so ji dovolili, da se preseli v [[Kalifornija|Kalifornijo]] in prične s svojo igralsko kariero.&lt;ref name=&quot;Blackbook2009&quot; /&gt; Prenehala je s šolanjem na srednji šoli in se pri petnajstih januarja 2004 skupaj z mamo preselila v stanovanje v [[Los Angeles]]u.&lt;ref name=&quot;SaturdayNight&quot;&gt;Gordon, Jillian (julij 2008). [http://www.snmag.com/INTERVIEWS/Celebrity-Interviews/Emma-Stone-Coolest-Chick-We-Know.html »Emma Stone: Najbolj kulska punca, kar jih poznamo«]. ''Saturday Night Magazine''. Pridobljeno dne 7. november 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Takrat se je šolala doma, da je čez dan lahko hodila na avdicije.&lt;ref&gt;Pearlman, Cindy (September 12, 2010). [http://www.suntimes.com/entertainment/pearlman/2695482,emma-stone-091210.article »Disney sedaj ob gledanju filma ''Lahka punca'' obžaluje svoje odločitve«]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Chicago Sun-Times''. Pridobljeno dne 16. september 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== 2004–2009: Zgodnje delo ===
[[Slika:EmmaStoneSept09.jpg|thumb|upright|left|Emma Stone na svetoni [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'', 2009]]

Emma Stone je s svojo kariero pričela, ko je zaigrala vlogo Laurie Partridge v VH1-jevi televizijski seriji ''In Search of the New Partridge Family'' (2004).&lt;ref name=&quot;Arizona Republic&quot;&gt;Cordova, Randy (27. maj 2007). »[http://www.azcentral.com/arizonarepublic/news/articles/0527vyt0527.html Mladinski teater predstavi svoje bodoče zvezdnike].« ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 20. avgust 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V sklopu serije ''The New Partridge Family'' (2005) so izdali le prvo epizodo. Nato je zaigrala v televizijskih serijah, kot so ''[[Medij (serija)|Medij]]'', ''[[Glavca]]'' in ''[[Srečni Louie]]''. Leta 2007 je dobila redno vlogo v Foxovi televizijski seriji ''Drive'', kjer je vse do konca serije igrala Violet Trimble. Odšla je tudi na avdicijo za serijo ''[[Heroji]]'', kjer je slišala režiserja serije [[Hayden Panettiere]], ki so ji dodelili vlogo Claire Bennet, reči: »Na lestvici od ena do deset si zaslužiš enajstko.« Kasneje je Emma Stone dejala, da je ob tej izkušnji »pristala na dnu«.&lt;ref&gt;»[http://www.movieline.com/2011/06/see-high-school-dropout-emma-stone-on-the-cover-of-vanity-fair.php Oglejte si Emmo Stone, dekle brez mature, na naslovnici revije ''Vanity Fair'']«. 30. junij 2011, Moviline.com {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Emma Stone je leta 2007 posnela svoj prvi [[film]], najstniško komedijo ''[[Super hudo]]'', kjer je zaigrala Jules, simpatijo glavnega lika Setha ([[Jonah Hill]]). Leta 2008 se je pojavila v komediji ''[[Roker (film)|Roker]]'', kjer je poleg [[Rainn Wilson|Rainna Wilsona]] zaigrala Amelio, [[basist]]ko v [[glasbena skupina|glasbeni skupini]] [[Teddy Geiger|Teddyja Geigerja]]. Za vlogo se je morala naučiti igrati na [[bas]] kitaro Istega leta se je pojavila v komediji ''[[Hišna zajčica]]'' ob [[Anna Faris|Anni Faris]], [[Katharine McPhee]], [[Kat Dennings]], [[Rumer Willis]] in [[Colin Hanks|Colinu Hanksu]].&lt;ref name=&quot;AccessHollywood6-4-2008&quot;&gt;[http://www.accesshollywood.com/article/9785/rising-star-emma-stone/ »Vzhajajoča zvezda: Emma Stone«]. ''Access Hollywood''. 4. junij 2008. Pridobljeno dne 5. junij 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Emma Stone je zaigrala predsednico sesterstva in v filmu zapela lastno različico pesmi »I Know What Boys Like« glasbene skupine [[The Waitresses]] iz leta 1982.&lt;ref name=&quot;Sullivan2008&quot;&gt;Sullivan, Kevin (2. junij2008). »[http://www.northbynorthwestern.com/2008/06/10785/the-house-bunny/ Intervju z Emmo Stone iz filma ''Hišna zajčica''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110930153027/http://www.northbynorthwestern.com/2008/06/10785/the-house-bunny/ |date=2011-09-30 }}«. ''North by Northwestern''. Pridobljeno dne 4. junij 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Zombieland panel.jpg|thumb|240px|Od leve proti desni: [[Ruben Fleischer]], [[Jesse Eisenberg]], [[Woody Harrelson]] in Emma Stone na Comic-Conu med promocijo filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'', julij 2009]]

Leta 2009 se je Emma Stone pojavila v filmu ''[[Vse moje bivše]]'', [[komedija|romantični komediji]] [[Mark Waters (režiser)|Marka Watersa]], režiserja filma ''[[Zlobna dekleta]]'', kjer sta poleg nje zaigrala še [[Matthew McConaughey]] in [[Jennifer Garner]].&lt;ref name=&quot;Goldstein&quot;&gt;Goldstein, Gregg (4. februar 2008). [https://web.archive.org/web/20080622155137/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3iade5585233ac6180385ce91850f1e895 »Petica za 'preganjanje deklet'«]. ''The Hollywood Reporter''. Pridobljeno dne 11. februar 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V filmu je zaigrala Allison Vandermeersh, »duha deklet iz preteklosti«, parodijo na »duha božične preteklosti«, ki nastopa v [[roman]]u [[Charles Dickens|Charlesa Dickensa]], ''[[Božična pesem]]''. Zaigrala je tudi v komični grozljivki [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]] z naslovom ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' poleg [[Woody Harrelson|Woodyja Harrelsona]] in [[Jesse Eisenberg|Jesseja Eisenberga]]. Film je pričela snemati februarja 2009 v [[Atlanta|Atlanti]].&lt;ref&gt;Siegel, Tatiana (15. januar 2009). [http://www.variety.com/article/VR1117998646 »Emma Stone je ''dobrodošla v deželi zombijev''«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 19. januar 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V filmu je zaigrala Wichito, čarodejko iz [[Wichita, Kansas|Wichite]], [[Kansas]], ki s svojo mlajšo sestrico malo Rock ([[Abigail Breslin]]) potuje po [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].&lt;ref&gt;Sciretta, Peter (7. julij 2009) [http://www.slashfilm.com/2009/07/07/interview-with-emma-stone-on-the-set-of-zombieland/ »Intervju z Emmo Stone na snemanju filma ''Dobrodošli v deželi zombijev''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100718143255/http://www.slashfilm.com/2009/07/07/interview-with-emma-stone-on-the-set-of-zombieland/ |date=2010-07-18 }}. /Film. Pridobljeno dne 12. julij 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je zaigrala v neodvisnem filmu ''Paper Man'' poleg [[Jeff Daniels|Jeffa Danielsa]], [[Ryan Reynolds|Ryana Reynoldsa]] in [[Lisa Kudrow|Lise Kudrow]]. Film sta režirala [[Kieran Mulroney|Kieran]] in Michele Mulroney.&lt;ref&gt;Siegel, Tatiana (24. september 2008). [http://www.variety.com/article/VR1117992765 »Emma Stone se pridruži igralski zasedbi filma ''Paper Man''«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 19. januar 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V njem je zaigrala Abby, varuško, ki jo lik Jeffa Danielsa najame malo zatem, ko se preseli na [[Long Island]].&lt;ref name=&quot;speakeasy&quot; /&gt; Komedijo je pričela snemati 11. novembra 2008 v [[New York (zvezna država)|Montauk, New York]], večinoma pa je snemala na zelo znanih lokacijah.&lt;ref&gt;Clavin, Tom (25. november 2008). [http://www.27east.com/story_detail.cfm?id=181848 »Jeff Daniels s snemanjem prične v Montauku«]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''The East Hampton Press''. Pridobljeno dne 25. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== 2010 - danes: Preboj ===
[[Slika:EmmaStone10TIFF.jpg|thumb|140px|left|Emma Stone na filmskem festivalu v Torontu, 2010]]

Leta 2010 je Emma Stone posodila glas manj pomembnemu liku v filmu ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]'', filmski upodobitvi stripov o [[nemška doga|nemški dogi]].&lt;ref&gt;Kit, Borys (3. november 2009). [http://www.reuters.com/article/filmNews/idUSTRE5A20K120091103 »Owen Wilson bo zaigral v filmu ''Marmaduke''«]. Reuters. Pridobljeno dne 7. november 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Glas je posodila Marmadukeovi prijateljici Mazie, [[avstralski ovčar|avstralskemu ovčarju]].&lt;ref&gt;Lemire, Christy (June 10, 2010). [http://www.naplesnews.com/news/2010/jun/10/marmaduke-who-let-dog-out/ »''Marmaduke'': Kdo je spustil tega psa?«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320065750/http://www.naplesnews.com/news/2010/jun/10/marmaduke-who-let-dog-out/ |date=2012-03-20 }}. ''Associated Press''. Pridobljeno dne 17. junij 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nato je dobila svojo prvo glavno vlogo tistega leta: poleg [[Amanda Bynes|Amande Bynes]] je zaigrala v srednješolski komediji [[Will Gluck|Willa Glucka]] z naslovom ''[[Lahka punca]]''.&lt;ref&gt;Wilner, Norman (9. september 2010). [http://www.nowtoronto.com/movies/story.cfm?content=176651 »Emma Stone«]. ''Now''. Pridobljeno dne 16. september 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njen lik v filmu šokira svoje učitelje in bolj konzervativne sošolce zaradi govoric o svoji promiskuitetnosti, ki jih je nenamerno sprožila sama.&lt;ref&gt;Fleming, Michael (3. junij 2009). [http://www.variety.com/article/VR1118004501 »Igralska zasedba za ''Lahko punco'' je znana«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 7. junij 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V scenariju njeno zgodbo pogosto primerjajo z zgodbo romana ''Scarlet Letter'', lik Emme Stone pa z glavno junakinjo iz romana, Hester Prynne. Emma Stone je scenarij za film prebrala, še preden so sploh uradno potrdili, da bodo film sploh posneli in skupaj s svojim menedžerjem budno spremljala, kdaj bodo pričeli z avdicijami za film.&lt;ref name=&quot;collider&quot;&gt;Roberts, Sheila (September 11, 2010). [http://collider.com/emma-stone-interview-easy-a/48258/ »Intervju z Emmo Stone - ''Lahka punca''«]. Collider.com. Pridobljeno dne 1. julij 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Scenarij jo je privlačil, ker je bil »smešen in sladek« in ker se ji je njen lik zdel »fantastičen že po prvem branju,« saj je »predstavljal velik del […] scenarija«.&lt;ref name=&quot;collider&quot; /&gt; Ko je ugotovila, da so s [[produkcija|produkcijo]] filma že pričeli, se je povezala z Willom Gluckom in izrazila svoje navdušenje nad projektom.&lt;ref name=&quot;collider&quot; /&gt; Nekaj mesecev kasneje sta se ponovno srečala na avdiciji za film.&lt;ref name=&quot;collider&quot; /&gt; Emma Stone je bila leta 2011 nominirana za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komedij« za svoj nastop v tem filmu.&lt;ref name=&quot;kaufmann&quot;&gt;{{navedi novice|first=Amy|last=Kaufmann|title=Nominacije za zlate globuse leta 2011: Novinke Emma Stone, Jennifer Lawrence in Mila Kunis reagirajo|date=15. december 2010|newspaper=Los Angeles Times|url=http://theenvelope.latimes.com/awards/globes/la-et-globes-newcomers-20101215,0,5904052.story|accessdate=19. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Emma Stone Deauville 2011.jpg|thumb|140px|Emma Stone na ameriškem filmskem festivalu Deauville, 2011]]

Emma Stone se je 12. septembra 2010 pojavila na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] in napovedala nastop glasbene skupine [[Linkin Park]]. V nekem intervjuju leta 2008 je povedala, da sanja o tem, da bi nekega dne tudi sama pričela producirati svoje filme in da bi vodila komično oddajo ''Saturday Night Live''.&lt;ref name=&quot;AccessHollywood6-4-2008&quot; /&gt; Slednjo je dvakrat resnično vodila, prvič 23. oktobra 2010 in drugič 12. novembra 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://nymag.com/daily/entertainment/2010/09/emma_stone_to_host_snl_in_octo.html|title=Emma Stone bo oktobra vodila ''SNL''|date=6. september 2010|work=New York}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Tim|last=Molloy|date=17. oktober 2011|title=Charlie Day, Emma Stone in Jason Segal bodo vodili ''SNL''|publisher=Reuters|url=http://www.reuters.com/article/2011/10/17/us-snl-idUSTRE79G3L320111017|accessdate=22. oktober 2011|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004213838/http://www.reuters.com/article/2011/10/17/us-snl-idUSTRE79G3L320111017|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Emma Stone se je pojavila v še eni komediji Willa Glucka, filmu ''[[Prijatelja samo za seks]]'' ob [[Justin Timberlake|Justinu Timberlakeu]] in [[Mila Kunis|Mili Kunis]]. Snemanje komedije o seksu se je pričelo julija 2010 v New Yorku, izdali pa so jo 22. julija 2010. V filmu je imela manjšo vlogo bivšega dekleta Justina Timberlakea, ki se pojavi le v nekaj krajših prizorih.&lt;ref&gt;Siegel, Tatiana (July 13, 2010). [http://www.variety.com/article/VR1118021649 »A-Rod iz velikih iger na velike ekrane«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 1. avgust 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je poleg [[Steve Carell|Stevea Carella]], [[Julianne Moore]], [[Ryan Gosling|Ryana Goslinga]] in [[Marisa Tomei|Marise Tomei]] zaigrala v romantični komediji ''[[Ta nora ljubezen]]''. Film produkcijske hiše [[Warner Bros.]] govori o možu (Steve Carell) z zakonskimi težavami, ki se ne razume najbolje s svojimi otroci; snemati so ga pričeli 16. aprila 2010 v [[Los Angeles]]u, izdali pa 29. julija 2011.&lt;ref&gt;Verrier, Richard (May 5, 2010). [http://www.latimes.com/business/la-fi-ct-onlocation-20100505,0,1703909.story »Na snemanju: Kalifornijski davki na film pomagajo Hollywoodu«]. ''Los Angeles Times''. Pridobljeno dne 9. maj 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nato je Emma Stone zaigrala v filmski upodobitvi knjižne uspešnice ''[[Služkinje (roman)|Služkinje]]'' [[Kathryn Stockett]]. Film, ki se dogaja v šestdesetih v [[Mississippi|Jacksonu, Mississippi]], so izdali avgusta 2011. V filmu Emma Stone igra Eugenia »Skeeter« Phelan, mlado novinarko, za vlogo pa se je morala priučiti južnjaškega naglasa.&lt;ref name=&quot;speakeasy&quot;&gt;{{navedi novice|title=Igralka iz filma ''Paper Man'', Emma Stone, o igranju Skeeter Phelan v filmu ''Služkinje''|last=Kung|first=Michelle|date=12. april 2010|newspaper=The Wall Street Journal|url=http://blogs.wsj.com/speakeasy/2010/04/12/paper-man-co-star-emma-stone-on-playing-skeeter-phelan-in-the-help/|accessdate=18. april 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svoj nastop v filmu je skupaj z ostalo igralsko zasedbo, ki so jo sestavljale še [[Viola Davis]], [[Octavia Spencer]], [[Bryce Dallas Howard]], [[Allison Janney]] in [[Jessica Chastain]], prejela nagrado [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu«.

[[Slika:Emma Stone 2011.jpg|thumb|left|upright|Emma Stone na Comic Con-u, julij 2011]]

Poleg [[Kieran Culkin|Kierana Culkina]] je Emma Stone zaigrala v kratkem filmu [[Griffin Dunne|Griffina Dunnea]], ''Veronica''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=M. Scott|last=Skinner|title=Po ''Hours'' sledi intervju z zvezdniki|date=4. november 2010|newspaper=Arizona Daily Star|url=http://azstarnet.com/entertainment/movies/article_4ab2465e-9a9f-58c7-9b54-c18b2d60d8e1.html|accessdate=7. november 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kratka komedija je pravzaprav del antološkega filma ''Movie 43'', kjer so zaigrali [[Kate Winslet]], [[Gerard Butler]], [[Hugh Jackman]], [[Uma Thurman]], [[Halle Berry]] in še mnogi drugi.&lt;ref name=&quot;imdb.com&quot;&gt;The Internet Movie Database - ''Movie 43'' (2011) http://www.imdb.com/title/tt1333125/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film sta producirala [[brata Farrelly]],&lt;ref name=&quot;the-independent&quot; /&gt; režirali pa [[Elizabeth Banks]], [[Steven Brill (scenarist)|Steven Brill]] in [[Steve Carr]].

Emma Stone je zaigrala glavno žensko vlogo v filmu ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]]'', ponovni upodobitvi filmske serije ''Spider-man'', ki sta jo producirali podjetji [[Columbia Pictures]] in Marvel Entertainment.&lt;ref name=&quot;kroll&quot; /&gt; Zaigrala je sedemnajstletno Gwen Stacy, simpatijo [[Peter Parker|Petra Parkerja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Chris|last=Garcia|date=July 28, 2011|title=Emma Stone je od filma ''Lahka punca'' nekoliko odrasla ob Ryanu Goslingu v filmu ''Ta nora ljubezen''|work=Daily News|url=http://articles.nydailynews.com/2011-07-28/entertainment/29840506_1_emma-stone-andrew-garfield-gwen-stacy|accessdate=22. oktober 2011|archive-date=2012-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028171524/http://articles.nydailynews.com/2011-07-28/entertainment/29840506_1_emma-stone-andrew-garfield-gwen-stacy|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Film je režiral [[Marc Webb]], izdali pa so ga 3. julija 2012.&lt;ref name=&quot;kroll&quot;&gt;{{navedi novice|first1=Justin|last1=Kroll|first2=Andrew|last2=Stewart|title=Emma Stone se zaljubi v Spider-mana|date=5. oktober 2010|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118025213|accessdate=5. oktober 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Produkcija filma se je pričela decembra 2010 in končala aprila naslednjega leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Emma Stone si za novice o zlatih globusih vzame nekaj premora od ''Spider-mana''|author=Ann Oldenburg|date=14. december 2010|work=USA Today|url=http://content.usatoday.com/communities/entertainment/post/2010/12/emma-stone-takes-a-break-from-spider-man-for-globe-news/1|accessdate=19. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Emmi Stone so ponudili glavno vlogo v filmu ''[[21 Jump Street: Mladenič v modrem]]'' poleg njenega soigralca iz filma ''Super hudo'', [[Jonah Hill|Jonaha Hilla]].&lt;ref&gt;Kroll, Justin; Stewart, Andrew (23. september 2010). »[http://www.variety.com/article/VR1118024559 Emma Stone je povezana s Sonyjevo mrežo]«. ''Variety''. Pridobljeno dne 24. september 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Vlogo je potem, ko je podpisala pogodbo za film ''Neverjetni Spider-man'', zavrnila.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Eric|last=Ditzian|title=EKSKLUZIVNO: Emma Stone ne bo zaigrala v filmski različici serije ''21 Jump Street''|date=24. november 2010|publisher=MTV|url=http://moviesblog.mtv.com/2010/11/24/emma-stone-21-jump-street-reboot/|accessdate=28. november 2010|archive-date=2010-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101128062204/http://moviesblog.mtv.com/2010/11/24/emma-stone-21-jump-street-reboot/|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Emma Stone 2012.jpg|thumb|140px|right|Emma Stone na 69. podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2012]]

Emma Stone se je pridružila igralski zasedbi filma režiserja filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'', [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]], kriminalne drame ''[[Gangsterska enota]]'', kjer bo poleg nje ponovno zaigral [[Ryan Gosling]], njen soigralec iz filma ''Ta nora ljubezen''. Poleg njiju se v filmu pojavijo še [[Sean Penn]], [[Josh Brolin]], [[Anthony Mackie]], [[Giovanni Ribisi]] in [[Michael Peña]]. Emma Stone ima vlogo Grace, femme fatale, ujete v ljubezenski trikotnik med likom Ryana Goslinga in likom Seana Penna, mafijašem [[Mickey Cohen|Mickeyjem Cohenom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|first1=Jeff|last1=Sneider|first2=Justin|last2=Kroll|title=Emma Stone se pridruži ''Gangsterski enoti''|date=26. julij 2011|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118040460|accessdate=15. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film bo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] izšel 11. januarja 2013.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Mike|last=Fleming|title=Nov datum izida za film ''Gangsterska enota'': 11. januar|date=25. julij 2012|magazine=Deadline.com|url=http://www.deadline.com/2012/07/new-date-for-gangster-squad-january-11/|accessdate=25. julij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Emma Stone se je pridružila igralski zasedbi [[animacija|animiranega filma]] ''The Croods'', 3D komedije produkcijske hiše DreamWorks Animation. V filmu bo glas posodila Eep, Grugovi ([[Nicolas Cage]]) in Uggini ([[Catherine Keener]]) najstarejši hčerki. [[Ryan Reynolds]] bo glas posodil Gyju, njeni simpatiji.&lt;ref&gt;Sciretta, Peter (4. maj 2010). [http://www.slashfilm.com/2010/05/04/emma-stone-and-catherine-keener-join-the-croods/ »Emma Stone in Catherine Keener se pridružita igralski zasedbi filma ''The Croods''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100710052833/http://www.slashfilm.com/2010/05/04/emma-stone-and-catherine-keener-join-the-croods/ |date=2010-07-10 }}. /Film. Pridobljeno dne 9. maj 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film bo izšel 22. marca 2013.

Emma Stone bo z Willom Gluckom, režiserjem in scenaristom filma ''Lahka punca'', ponovno sodelovala na zaenkrat še nenaslovljeni komediji, ki jo bo produciralo podjetje Screen Gems.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Dave|last=McNary|title=Duet iz filma ''Lahka punca'' se vrača s podjetjem Screen Gems|date=12. november 2010|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118027425|accessdate=14. november 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ob pripravljanju na film je podjetje obema namenil ponovno diskretnost, saj glede na to, kako uspešen je bil film ''Lahka punca'', pričakujejo, da bo enak uspeh požel ta film.&lt;ref name=&quot;mandell&quot; /&gt; Zaigrala in producirala bo film ''Little White Corvette'', komedijo o bratu in sestri, ki se spopadata s svojo odvisnostjo od drog; scenarij za film je napisal Michael Diliberti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deadline.com/2012/01/emma-stone-revs-little-white-corvette/|title=Emma Stone Revs ‘Little White Corvette’ In 7-Figure Deal|first=Mike|last=Fleming|work=Deadline Hollywood|date=5. januar 2012|accessdate=23. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Rachel|last=Abrams|title=GK Films je kolesje za filmom ''Corvette''|date=5. januar 2012 |work=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118048140|accessdate=5. januar 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Emma Stone je film pričela snemati sredi leta 2012 v [[Miami]]ju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Emma Stone se odpravlja v Miami z ''Little White Corvette''-om|date=6. januar 2012|newspaper=The Miami Herald|url=http://www.miamiherald.com/2012/01/06/2576727/emma-stone-heading-to-miami-with.html|accessdate=6. januar 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Glas je posodila tudi stranskemu liku v [[videoigra|videoigri]] ''Sleeping Dogs''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=John|last=Gaudiosi|title=Tom Wilkinson, Emma Stone in Will Yun Lee bodo posodili svoje glasove videoigri ''Sleeping Dogs'' (posnetek)|date=17. julij 2012|magazine=The Hollywood Reporter|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/tom-wilkinson-emma-stone-will-350252|accessdate=18. julij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Julija 2012 je podpisala pogodbo za igranje v še nenaslovljeni ljubezenski zgodbi, ki jo je napisal z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] nagrajeni [[Cameron Crowe]], produciralo pa podjetje [[Sony Pictures]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Mike|last=Fleming|title=Sony kupi nov scenarij Camerona Crowe za film z Emmo Stone|date=30. julij 2012|magazine=Deadline.com|url=http://www.deadline.com/2012/07/new-date-for-gangster-squad-january-11/|accessdate=31. julij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
[[Slika:Emma-Stone-Photo-Call.jpg|thumb|left|140px|Emma Stone, oktober 2010]]

Čeprav je v javnosti poznana kot rdečelaska, so lasje Emme Stone naravno blond. Svojo prvo vlogo je dobila kot najstnica potem, ko si je lase prebarvala na temno rjavo.&lt;ref name=&quot;the-independent&quot; /&gt; Filmski producent [[Judd Apatow]] ji je za vlogo v filmu ''Superhudo'' naročil, naj se prebarva na rdeče.&lt;ref name=&quot;EastValleyTribune&quot;&gt;Outhier, Craig (16. avgust 2008). [http://www.eastvalleytribune.com/article_9aeedb12-8c94-54f1-b507-9ff97ffb0cc3.html »Emma Stone z zadnjimi vlogami raziskuje komedijo«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120919164526/http://www.eastvalleytribune.com/article_9aeedb12-8c94-54f1-b507-9ff97ffb0cc3.html |date=2012-09-19 }}. ''East Valley Tribune''. Pridobljeno dne 2. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za svojo vlogo v filmu ''Neverjetni Spider-man'' se je ponovno prebarvala na blond.&lt;ref name=&quot;mandell&quot; /&gt;

Potem, ko sta se spoznala na snemanju filma ''Neverjetni Spider-man'', je pričela hoditi z igralcem [[Andrew Garfield|Andrewom Garfieldom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Barnes|first=Marcus|title=Andrew Garfield v javnosti poljubi Emmo Stone|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2084119/Andrew-Garfield-shares-public-kiss-girlfriend-Emma-Stone.html|work=Daily Mail|accessdate=19. april 2012|date=9. januar 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Emma Stone se vseli k Andrewu Garfieldu|url=http://www.winnipegfreepress.com/arts-and-life/entertainment/celebrities/emma-stone-moves-in-with-andrew-garfield-146143155.html|work=Winnipeg Free Press|accessdate=19. april 2012|date=4. april 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120407060642/http://www.winnipegfreepress.com/arts-and-life/entertainment/celebrities/emma-stone-moves-in-with-andrew-garfield-146143155.html|archivedate=2012-04-07|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

Za svoje umetniško ime je izbrala ime »Emma«, ker je bilo ime »Emily Stone« v ameriškem cehu igralcev že zasedeno. Njena družina in prijatelji ji pravijo Emily.&lt;ref name=&quot;mandell&quot;&gt;{{navedi novice|first=Andrea|last=Mandell|date=27. julij 2011|title=Emma Stone je vroča poletna vstopnica |newspaper=USA Today|url=http://www.usatoday.com/life/people/2011-07-26-emma-stone-crazy-stupid-love-help_n.htm|accessdate=22. oktober 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Najprej je za svoje umetniško ime izbrala ime »Riley Stone«, vendar se je potem, ko je posnela epizodo serije ''Glavca'', odločila, da ji je bolj všeč ime »Emma«, vzdevek, ki ji ga je nadela njena mama.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Cameron|last=Crowe|authorlink=Cameron Crowe|date=September 2012|title=Emma Stone|magazine=Interview|url=http://www.interviewmagazine.com/film/emma-stone/|accessdate=28. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2009 se je preselila iz [[Los Angeles]]a v Greenwich Village, [[New York City]].&lt;ref name=&quot;Blackbook2009&quot;&gt;Barna, Ben (2. oktober 2009). [http://www.blackbookmag.com/article/zombielands-emma-stone-dreams-of-snl-and-mexican-food/11382 »Zvezdnica filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'' Emma Stone sanja o ''SNL-ju'' in mehiški hrani«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111022221855/http://www.blackbookmag.com/article/zombielands-emma-stone-dreams-of-snl-and-mexican-food/11382 |date=2011-10-22 }}. ''BlackBook Magazine''. Pridobljeno dne 2. oktober 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
[[Slika:Emma Stone Austin TX 2009.jpg|thumb|140px|Emma Stone med promocijo filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'' v Paramountu, [[Austin, Teksas|Austin]], [[Teksas]], 2009]]

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2007
| ''[[Super hudo (film)|Super hudo]]''
| Jules
|
|-
| 2008
| ''[[Roker (film)|Roker]]''
| Amelia
|
|-
| 2008
| ''[[Hišna zajčica]]''
| Natalie
|
|-
| 2009
| ''[[Vse moje bivše]]''
| Allison Vandermeersh
|
|-
| 2009
| ''Paper Man''
| Abby
|
|-
| 2009
| ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]''
| Wichita (Krista)
|
|-
| 2010
| ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]''
| Mazie
| Glas
|-
| 2010
| ''[[Lahka punca]]''
| Olive Penderghast
|
|-
| 2011
| ''[[Prijatelja samo za seks]]''
| Kayla
|
|-
| 2011
| ''[[Ta nora ljubezen]]''
| Hannah Weaver
|
|-
| 2011
| ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]''
| Eugenia Phelan (Skeeter)
|
|-
| 2012
| ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]]''
| Gwen Stacy
|
|-
| 2013
| ''[[Gangsterska enota]]''
| Grace Faraday
| Post-produkcija
|-
| 2013
| ''Movie 43''
| Ellen Malloy
| Post-produkcija
|-
| 2013
| ''The Croods''
| Eep
| Glas
|}

=== Televizija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2005
| ''The New Partridge Family''
| Laurie Partridge
| 1 epizoda (»Pilot«)
|-
| 2005
| ''[[Medij (serija)|Medij]]''
| Cynthia McCallister
| 1 epizoda (»Sweet Dreams«)
|-
| 2006
| ''[[Paglavca v hotelu]]''
| Ivana
| Glas&lt;br /&gt;1 epizoda (»Crushed«)
|-
| 2006
| ''[[Glavca]]''
| Diane
| 1 epizoda (»Lois Strikes Back«)
|-
| 2006
| ''[[Srečni Louie]]''
| Shannon
| 1 epizoda (»Get Out«)
|-
| 2007
| ''Drive''
| Violet Trimble
| 7 epizod (»Pilot«, »The Starting Line«, »Partners«, »Let the Games Begin«, »No Turning Back«, »The Extra Mile« in »Rearview«)
|-
| 2010–2011
| ''Saturday Night Live''
| Voditeljica/več&lt;br /&gt;Voditeljica/Juliette/več
| 2 epizodi&lt;br /&gt;(»Emma Stone/Kings of Leon«&lt;br /&gt;»Emma Stone/Coldplay«)
|-
| 2011
| ''Robot Chicken''
| Glas&lt;br /&gt;Lois Lane/Shosanna Dreyfus&lt;br /&gt;Yori/Janet
| 2 epizodi&lt;br /&gt;(»No Country for Old Dogs«&lt;br /&gt;»Catch Me If You Kangaroo Jack«)
|-
| 2012
| ''[[30 Rock]]''
| Ona
| 1 epizoda (»The Ballad of Kenneth Parcell«)
|-
| 2012
| ''[[iCarly]]''
| Heather
| 1 epizoda&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://insidetv.ew.com/2012/05/31/emma-stone-icarly/|title=Emma Stone bo zaigrala superoboževalko na ''iCarly'' -- EKSKLUZIVNO|publisher=EW.com|date=31. maj 2012|accessdate=31. maj 2012|archive-date=2012-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120814102844/http://insidetv.ew.com/2012/05/31/emma-stone-icarly/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Videoigre ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2012
| ''Sleeping Dogs''
| Amanda Cartwright
| Glas
|-
|}

== Nagrade in nominacije ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Nagrada
! Film
! Osvojila?
! class=&quot;unsortable&quot; | Vir
|-
| 2008
| Young Hollywood Award za razburljivi novi obraz
| ''[[Super hudo]]''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.yhawards.com/2008/winner/winner_emma_stone.html »Emma Stone - Young Hollywood Awards - HL«]. yhawards.com. Pridobljeno dne 11. december 2009. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2009
| Detroit Film Critics Society za najboljšo igralsko zasedbo
| ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://detroitfilmcritics.com/Home_Page.html »Detroit Film Critics Society Awards«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709015310/http://detroitfilmcritics.com/Home_Page.html |date=2011-07-09 }}. Detroit Film Critics Society. Pridobljeno dne 31. avgust 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2010
| Scream Awards za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Dobrodošli v deželi zombijev''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=&quot;scream2010&quot;&gt;[http://movies.about.com/od/awards/a/scream-2010-awards.htm »Nominiranci in prejemniki na podelitvi nagrad SCREAM Awards leta 2010«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111105015223/http://movies.about.com/od/awards/a/scream-2010-awards.htm |date=2011-11-05 }}. movies.about.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2010
| Scream Awards za najboljšo igralko v grozljivki
| ''Dobrodošli v deželi zombijev''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;scream2010&quot; /&gt;
|-
| 2010
| Teen Choice Awards za izbiro filmske igralke: Komedija
| ''Zombieland''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.chiff.com/pop-culture/teen-choice-awards.htm#awards »Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2010«]. Teen Choice Awards. Pridobljeno dne 31. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| [[BAFTA Awards|BAFTA Award]] za vzhajajočo zvezdo
|
| Ne
| &lt;ref&gt;Powers, Lindsay (10. januar 2011) [http://www.hollywoodreporter.com/news/easy-emma-stone-named-bafta-69836 »Zvezdnica filma ''Lahka punca'', Emma Stone, nominirana za BAFTO za nagrado vzhajajoče zvezde«]. ''The Hollywood Reporter''. Pridobljeno dne 16. januar 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Black Film Critics Circle Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.filmmisery.com/black-film-critics-circle-honors-the-help-pariah-attack-the-block/ »Black Film Critics Circle nagradi filme ''Služkinje'', ''Pariah'' in ''Attack the Block''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121124005240/http://www.filmmisery.com/black-film-critics-circle-honors-the-help-pariah-attack-the-block/ |date=2012-11-24 }}. filmmisery.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Detroit Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.metacritic.com/feature/2011-film-awards-and-nominations?page=1 »Filmske nagrade in nominacije leta 2011 &amp;#91;26. februar 2012&amp;#93;«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140321191756/http://www.metacritic.com/feature/2011-film-awards-and-nominations?page=1 |date=2014-03-21 }}. metacritic.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Muzikal ali komedija
| ''[[Lahka punca]]''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;kaufmann&quot; /&gt;
|-
| 2011
| Nagrada hollywoodskega filmskega festivala za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Feinberg|first=Scott|date=20. september 2011|title=''Služkinje'' bodo dobile nagrado za najboljšo igralsko zasedbo na 15. podelitvi nagrad hollywoodskega filmskega festivala (ekskluzivno)|magazine=The Hollywood Reporter |url=http://www.hollywoodreporter.com/race/help-receive-ensemble-award-at-237523|accessdate=29. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši komični nastop]]
| ''Lahka punca''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-comedic-performance/ »Best Comedic Performance«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110222/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-comedic-performance/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Retrieved May 3, 2011.&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši izrek v filmu]]
| ''Easy A''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-line-from-a-movie/ »Najboljši izrek v filmu«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110227/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-line-from-a-movie/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Pridobljeno dne 3. maj 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| [[MTV Movie Award za najboljši nastop]]
| ''Lahka punca''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-female-performance/ »Najboljši ženski nastop«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110212/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-female-performance/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Pridobljeno dne 3. maj 2011.&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| NewNowNext Awards za vrhunec slave
|
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.prnewswire.com/news-releases-test/logos-newnownext-awards-2011-hosted-by-james-van-der-beek-announces-this-years-winners-119463434.html?utm_expid=43414375-18&amp;utm_referrer=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FNewNowNext_Awards »Logove nagrade 'NewNowNext Awards' 2011, ki jih je gostil James Van Der Beek, oznanijo, kdo so letošnji zmagovalci«]. prnewswire.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| San Diego Film Critics Society Award za najboljši nastop igralske zasedbe
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://iamnotwaynegale.com/2011/12/13/2011-san-diego-film-critics-society-award-nominations/ »Nominiranci za nagrade San Diego Film Critics Society Awards leta 2011«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227130433/http://iamnotwaynegale.com/2011/12/13/2011-san-diego-film-critics-society-award-nominations/ |date=2015-12-27 }}. iamnotwaynegale.com. 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Satellite Award za najboljšo igralsko zasedbo - Film
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.pressacademy.com/award_cat/current-nominees/ »2011 WINNERS«]. pressacademy.com. Retrieved August 29, 2012&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Southeastern Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://collider.com/the-descendants-sefca-winner/133099/ » Southeastern Film Critics Association za najboljši film leta 2011 izbere ''POTOMCE''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121103020920/http://collider.com/the-descendants-sefca-winner/133099/ |date=2012-11-03 }}. collider.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Teen Choice Awards za izbiro filmske igralke: Romantična komedija
| ''Lahka punca''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=SOFTPEDIA&gt;{{navedi splet|title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2011: Prejemniki|url=http://news.softpedia.com/news/Teen-Choice-Awards-2011-The-Winners-215546.shtml?utm_source=twitter&amp;utm_medium=twitter&amp;utm_campaign=twitter_web|publisher=Elena Gorgan|accessdate=8. avgust 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| The Comedy Awards za najboljšo komično igralko - Film
| ''Lahka punca''
| Ne
| &lt;ref&gt;»[http://comedians.about.com/od/comediansontv/a/2011-Comedy-Award-Nominees.htm Prejemniki nagrad Comedy Award leta 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130414092850/http://comedians.about.com/od/comediansontv/a/2011-Comedy-Award-Nominees.htm |date=2013-04-14 }}«. comedians.about.com. Pridobljeno dne 12. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| The Comedy Awards za najboljši prebojni nastop
|
| Ne
|
|-
| 2011
| Washington D.C. Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.hitfix.com/blogs/in-contention/posts/the-artist-leads-the-way-with-8-d-c-critics-nominations »''Umetnik'' vodi z osmimi washingtonskimi nagradami«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120909032150/http://www.hitfix.com/blogs/in-contention/posts/the-artist-leads-the-way-with-8-d-c-critics-nominations |date=2012-09-09 }}. hitfix.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2011
| Women Film Critics Circle Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.awardsdaily.com/blog/2011/12/19/the-women-film-critics-circle-awards/ »Nagrade Women Film Critics Circle Awards«]. awardsdaily.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Alliance of Women Film Journalists Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://awfj.org/eda-awards/2012-eda-awards-nominees/ »Nominiranci za nagrade EDA Awards leta 2011«]. awfj.org. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://movies.about.com/od/awards/a/broadcast-film-critics-2012.htm »Podelitev nagrad Critics' Choice Movie Awards leta 2012: Nominiranci in zmagovalci«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170118083345/http://movies.about.com/od/awards/a/broadcast-film-critics-2012.htm |date=2017-01-18 }}. movies.about.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.awardsdaily.com/blog/2012/01/01/central-ohio-film-critics-nominations/ »Podelitev nagrad Central Ohio Film Critics - Nominiranci«]. awardsdaily.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljšo igralsko zasedbo]]
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;mtv2012&quot; /&gt;
|-
| 2012
| [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]]
| ''[[Ta nora ljubezen]]''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;mtv2012&quot; /&gt;
|-
| 2012
| [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši nastop]]
| ''Ta nora ljubezen''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;mtv2012&quot;&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml »Nominiranci za nagrade MTV Movie Awards leta 2012: Celoten seznam«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130119142424/http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml |date=2013-01-19 }}. mtv.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| MTV Movie Award za prelomno leto v karieri
|
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://news.softpedia.com/news/MTV-Movie-Awards-2012-Hollywood-Honors-Trailblazer-Emma-Stone-273551.shtml »MTV Movie Awards 2012: Hollywood Honors Trailblazer Emma Stone«]. news.softpedia.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| NAACP Image Award za izstopajočo igralko v filmu
| ''Služkinje''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://news-briefs.ew.com/2012/01/19/naacp-image-awards-nominees/ »Nominiranci za nagrade NAACP Image Awards so oznanjeni«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140718051147/http://news-briefs.ew.com/2012/01/19/naacp-image-awards-nominees/ |date=2014-07-18 }}. news-briefs.ew.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.usatoday.com/life/movies/movieawards/story/2012-01-10/national-board-of-review-winners-list/52492380/1 »Prejemniki nagrad National Board of Review Awards«]. usatoday.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| People's Choice Award za najljubšo komično filmsko igralko
| ''Ta nora ljubezen''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=&quot;2012people&quot;&gt;[http://www.peopleschoice.com/pca/awards/nominees/index.jsp?year=2012 »Nominiranci in zmagovalci na podelitvi nagrad People's Choice Awards leta 2012«]. peopleschoice.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| People's Choice Award za najljubšo filmsko igralko
| ''Ta nora ljubezen'', ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=&quot;2012people&quot; /&gt;
|-
| 2012
| [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu]]
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref&gt;[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2093650/SAG-Awards-2012-Tears-shock-joy-The-Help-sweeps-boards.html »In zmagovalci so … Solze veselja za ''Služkinje'' na podelitvi nagrad SAG Awards«]. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| The Comedy Awards za najboljšo komično igralko - Film
| ''Ta nora ljubezen''
| Ne
| &lt;ref&gt;[http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a369717/the-comedy-awards-2012-nominations-in-full.html »Nominiranci za nagrade Comedy Awards leta 2012: Vse nominacije«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120509115510/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a369717/the-comedy-awards-2012-nominations-in-full.html |date=2012-05-09 }}. digitalspy.co.uk. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Teen Choice Award za izbiro ženske filmske zvezdnice poletja
| ''[[Neverjetni Spider-man (film, 2012)|Neverjetni Spider-man]]''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;2012teennominees&quot;&gt;[http://www.wetpaint.com/network/articles/2012-teen-choice-awards-nominations-the-first-wave »Tu so vsi nominiranci za podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120917034900/http://www.wetpaint.com/network/articles/2012-teen-choice-awards-nominations-the-first-wave |date=2012-09-17 }}. examiner.com. Pridobljeno dne 30. september 2012 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija
| ''Ta nora ljubezen''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=&quot;2012teenwinners&quot; /&gt;
|-
| 2012
| Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Drama
| ''Služkinje''
| {{award-won |align=left}}
| &lt;ref name=&quot;2012teenwinners&quot;&gt;»[http://abcnews.go.com/blogs/entertainment/2012/07/teen-choice-awards-2012-hunger-games-twilight-and-justin-bieber-win-big/ Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012: ''Igre lakote'', ''Somrak'' in Justin Bieber bodo veliki zmagovalci]«. abcnews.go.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
| 2012
| Teen Choice Award za izbiro filmskega poljuba
| ''Ta nora ljubezen''
| Ne
| &lt;ref name=&quot;2012teennominees&quot; /&gt;
|}

== Diskografija ==
* [[Katharine McPhee]] - »I Know What Boys Like« (2008), RCA - iTunesov singl v izvedbi Emme Stone in [[Rumer Willis]] iz filma ''[[Hišna zajčica]]'', verzija singla glasbene skupine [[The Waitresses]] iz leta 1982

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (S)]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Emma Stone}}
* {{IMDb Name|1297015}} {{ikona en}}
* [https://twitter.com/stonenobrien Emma Stone] na Twitterju {{ikona en}}

{{Academy Award Best Actress}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:STONE, Emma}}
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Švedski Američani]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]]</text>
      <sha1>c8bqnppnom2kbs1uj854cbs7mz0z3nm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam avstrijskih zgodovinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347358</id>
    <revision>
      <id>6762868</id>
      <parentid>6559967</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:52:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6762868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5504" sha1="8doguxs58atn0tfz44a5spngfqc1xqm" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[zgodovina]]rjev'''.

{{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Adlgasser, Franz
*[[Rudolf Agstner]]
*[[Daniela Angetter]]
*[[Alfred von Arneth]]
*[[Joseph Aschbach]]

== B ==

*[[Brigitte Bailer-Galanda]]
*[[Wolfgang Johannes Bandion]] (1950)
*[[Wilhelm Baum]]
*[[Siegfried Beer]]
*[[Otto Benesch]] (umetnostni)
*[[Florian Bieber]]
*[[Günter Bischof]]
*[[Feliks Bister]]
*[[Taras Borodajkewycz]]
*[[Gerhard Botz]]
*[[Otto Breicha]] (umetnostni)
*[[Emil Brix]]
*[[Ernst Bruckmüller]]
*[[Ludwig Brügel]]
*Karl Brunner 
*[[Ulf Brunnbauer]]
*Heinrich Brunner (avstr.-nem.)
*[[Günther Buchinger]] (umetnostni)
*[[Ulfried Burz]]
*[[Doris Byer]]

== C ==

* [[Josef Chmel]]
*[[Peter Csendes]]
* [[Johannes Cuspinianus]]

== D ==

*[[Otto Demus]] (umetnostni)
*[[Josef Dernjač]] (umetnostni slovensko-avstrijski) (1851-1920)
*[[Walter Deutsch]] (1923-2025), muzikolog
*[[Maximilian Diesenberger]]
*[[Karl Dinklage]]
*[[Teodor Domej]]
*[[Christian Domenig]]
*[[Alfons Dopsch]]
*[[Heinz Dopsch]]
*[[Werner Drobesch]]
*[[Max Dvořák]] (umetnostni češko-avstrijski) 

== E ==

* [[Stefan Eichert]]?
* [[Rudolf Eitelberger]] (umetnostni)
*[[Alfred Elste]]
*[[Brigitte Entner]]

== F ==

* [[Julius von Ficker]] (nem.-avstrijski)
*[[Hanzi Filipič]]
*[[Wladimir Fischer-Nebmaier]] 
*[[Hans Folnesics]] (umetnostni)
*[[Walter Frodl]] (umetnostni)
*[[Dagobert Frey]] (arhitekt, um. konservator)

== G ==

*[[Anton Gindely]] (nemško-češki)
*[[Paul Gleirscher]] (arheolog)
*[[Edmund Glaise von Horstenau]]
*[[Anton Gnirs]] (umetnostni)
*[[Wolfgang Göderle]]
*[[Peter Gorsen]] (umetnostni)
*[[Gerald Grabherr]] (arheolog)
*[[Johannes Grabmayer]]
*[[Maximilian Graf]]
*[[Herbert Grassl]] (antični)
*[[Helmuth Grössing]]
*[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.)

== H ==
*[[Hanns Haas]] (*1943)
*[[Barbara Haider-Wilson]]
*[[Reinhard Härtel]] (*1945)
*Siegfried Hartwagner (1916-2000) (umetnostni; konservator na Koroškem)
*[[Ferdo Hauptmann]]
*[[Friedrich Heer]]
*[[Harald Heppner]]
*[[Wilhelm Herzog]]
*Hans Hirsch 
*Werner Hofmann (1928-2013) (umetnostni)
*[[Günther Hödl]]
*Max Hollein (umetnostni)
*[[Alphons Huber|Alphons (Alfons) Huber]]

== J ==

* Albert Jäger  
* [[Gerhard Jagschitz]]
* [[August Jaksch]]
*[[Ludwig Jedlicka]]

== K ==
*[[Robert A. Kann]]
*[[Stefan Karner]]
*[[Karl Kaser]]
*[[Georg Kastner]]
*[[Josef Keil]]
*[[August Maria Knoll]]
*[[Andrea Komlosy]]
*[[Helmut Konrad]]
*[[Hilde Koplenig]] (''née'' Oppenheim) (1904–2002)
*Walter Koschatzky (umetnostni)
*[[David Kranzelbinder]] (društvo Člen 7)
*[[Robert Kriechbaumer]]
*[[Wolfgang Kunkel]] (pravni)

== L ==
*[[Walter Leitsch]] (estonsko-judovsko-avstrijski)
*[[Alexander Lernet-Holenia]]?
*[[Alphons Lhotsky]]
*[[Ottokar Lorenz]]
*[[Walter Lukan]]
*[[Arnold Luschin]] von Ebengreuth
*Carl von Lützow (nem.-avstr. umetnostni zgod.)

== M ==
*[[Wolfgang Maderthaner]]
*[[Andreas Maislinger]]
*[[Stefan Malfèr]]
*[[Avguštin Malle]]
*[[Janko Malle]]?
*[[Rüdiger Malli]]
*[[Herbert Matis]]
*[[Oswald Menghin]]
*[[Lorenz Mikoletzky]]
*[[Andreas Moritsch]]
*[[Gotbert Moro]] (1902-1987)
*[[Albert Anton von Muchar]]
*[[Wolfgang Mueller]]
*[[Engelbert Mühlbacher]]

== N ==
*[[Max Nettlau]]
*[[Otto Eduard Neugebauer]]
*[[Meta Niederkorn-Bruck]]

== O ==

* [[Alfred Ogris]]
*[[Ferdinand Opll]]
*[[Emil von Ottenthal]]

== P ==
*Carl Patsch (češ.-avstr. zgod. in arheolog)
*[[Jan Peisker]] (češ.-avstr.)
*Anton Pelinka - politolog
*[[Wolfgang Petritsch]]
*[[Hans Pirchegger]]
*[[Andreas P. Pittler]]
*[[Richard G. Plaschka]]
*[[Walter Pohl]]
*[[Leo Planiscig]] (umetnostni)
*[[Michael Portmann]]
*[[Anton von Premerstein]]
*[[Christian Promitzer]]

== R ==
*[[Oliver Rathkolb]]
*[[Manfried Rauchensteiner]]
*[[Joseph Redlich]]
*[[Oswald Redlich]]
*[[Simon Reinisch]]
*[[Franc Xaver Johann Richter]]
*[[Alois Riegl]] (umetnostni)
*[[Helmut Rumpler]]

== S ==
*Leo Santifaller 
*[[Balduin Saria]]
*[[Julius von Schlosser]] (umetnostni)
*[[Alfred Schmeller]] (umetnostni)
*[[Heinrich Felix Schmid]] (1896, Berlin - 1963, Du)
*[[Gerhard Schmidt]] (umetnostni)
*Schmied-Kowarzik, Anatol
*[[Oliver Jens Schmitt]] (1971/3-) (Švicar)
*[[Hans Sedlmayr]] (umetnostni)
*[[Walter Selb]] (pravni)
*Theodor von Sickel 
*[[Valentin Sima]]
*[[Franz Smola]] (umetnostni)
*[[Friedrich Stadler]]
*[[Annemarie Steidl]]
*[[Alfred Stix]] (umetnostni)
*Manfred Stoy
*[[Josef Strzygowski]] (polj.-avstrij. umetnostni)
*[[Karl Stuhlpfarrer]] (1941-2009) (dopisni član SAZU)
*[[Marjan Sturm]]
*[[Arnold Suppan]]

== T ==

* [[Otto Brunner]]
* [[Heinrich Fichtenau]]
* [[Herwig Wolfram]]

* [[Michael Tangl]]
*[[Georg Tiefengraber]] (arheolog) 
* [[Wilhelm Tomaschek]]
*[[Simon Trießnig]]

== U ==

* [[Heidemarie Uhl]] (1956-2023)

== V ==

* [[Fritz Valjavec]] (avstr.-nemški slov. rodu)
*Johann Georg Vonbank (umetnostni)

== W ==
*[[Wilhelm Wadl]]
*[[Marija Wakounig]]
*[[Erika Weinzierl]]
*Peter Wiesflecker
*[[Leopold Wenger]]
*[[Dagmar Wernitznig]]
*[[Franz Wickoff]] (umetnostni)
*[[Hermann Wiesflecker]] (1913-2009)
*Thomas Winkelbauer
*[[Ernst Florian Winter]]
*[[Heinrich Wölfflin]] (umetnostni) (Švicar)
*[[Herwig Wolfram]]
*[[Martin Wutte]]

== Z ==

*[[Joseph von Zahn]]
*[[Ingo Zechner]]
*Heinrich von Zeißberg
*[[Janko Zerzer]]
*[[Harald Zimmermann]] (avstr.-nemški)
*[[Dana Zwitter-Tehovnik]]
{{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}}
[[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>8doguxs58atn0tfz44a5spngfqc1xqm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762869</id>
      <parentid>6762868</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:53:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* O */</comment>
      <origin>6762869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5522" sha1="9rjtsqefgtmoyetazzu0geieb50krq3" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[zgodovina]]rjev'''.

{{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Adlgasser, Franz
*[[Rudolf Agstner]]
*[[Daniela Angetter]]
*[[Alfred von Arneth]]
*[[Joseph Aschbach]]

== B ==

*[[Brigitte Bailer-Galanda]]
*[[Wolfgang Johannes Bandion]] (1950)
*[[Wilhelm Baum]]
*[[Siegfried Beer]]
*[[Otto Benesch]] (umetnostni)
*[[Florian Bieber]]
*[[Günter Bischof]]
*[[Feliks Bister]]
*[[Taras Borodajkewycz]]
*[[Gerhard Botz]]
*[[Otto Breicha]] (umetnostni)
*[[Emil Brix]]
*[[Ernst Bruckmüller]]
*[[Ludwig Brügel]]
*Karl Brunner 
*[[Ulf Brunnbauer]]
*Heinrich Brunner (avstr.-nem.)
*[[Günther Buchinger]] (umetnostni)
*[[Ulfried Burz]]
*[[Doris Byer]]

== C ==

* [[Josef Chmel]]
*[[Peter Csendes]]
* [[Johannes Cuspinianus]]

== D ==

*[[Otto Demus]] (umetnostni)
*[[Josef Dernjač]] (umetnostni slovensko-avstrijski) (1851-1920)
*[[Walter Deutsch]] (1923-2025), muzikolog
*[[Maximilian Diesenberger]]
*[[Karl Dinklage]]
*[[Teodor Domej]]
*[[Christian Domenig]]
*[[Alfons Dopsch]]
*[[Heinz Dopsch]]
*[[Werner Drobesch]]
*[[Max Dvořák]] (umetnostni češko-avstrijski) 

== E ==

* [[Stefan Eichert]]?
* [[Rudolf Eitelberger]] (umetnostni)
*[[Alfred Elste]]
*[[Brigitte Entner]]

== F ==

* [[Julius von Ficker]] (nem.-avstrijski)
*[[Hanzi Filipič]]
*[[Wladimir Fischer-Nebmaier]] 
*[[Hans Folnesics]] (umetnostni)
*[[Walter Frodl]] (umetnostni)
*[[Dagobert Frey]] (arhitekt, um. konservator)

== G ==

*[[Anton Gindely]] (nemško-češki)
*[[Paul Gleirscher]] (arheolog)
*[[Edmund Glaise von Horstenau]]
*[[Anton Gnirs]] (umetnostni)
*[[Wolfgang Göderle]]
*[[Peter Gorsen]] (umetnostni)
*[[Gerald Grabherr]] (arheolog)
*[[Johannes Grabmayer]]
*[[Maximilian Graf]]
*[[Herbert Grassl]] (antični)
*[[Helmuth Grössing]]
*[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.)

== H ==
*[[Hanns Haas]] (*1943)
*[[Barbara Haider-Wilson]]
*[[Reinhard Härtel]] (*1945)
*Siegfried Hartwagner (1916-2000) (umetnostni; konservator na Koroškem)
*[[Ferdo Hauptmann]]
*[[Friedrich Heer]]
*[[Harald Heppner]]
*[[Wilhelm Herzog]]
*Hans Hirsch 
*Werner Hofmann (1928-2013) (umetnostni)
*[[Günther Hödl]]
*Max Hollein (umetnostni)
*[[Alphons Huber|Alphons (Alfons) Huber]]

== J ==

* Albert Jäger  
* [[Gerhard Jagschitz]]
* [[August Jaksch]]
*[[Ludwig Jedlicka]]

== K ==
*[[Robert A. Kann]]
*[[Stefan Karner]]
*[[Karl Kaser]]
*[[Georg Kastner]]
*[[Josef Keil]]
*[[August Maria Knoll]]
*[[Andrea Komlosy]]
*[[Helmut Konrad]]
*[[Hilde Koplenig]] (''née'' Oppenheim) (1904–2002)
*Walter Koschatzky (umetnostni)
*[[David Kranzelbinder]] (društvo Člen 7)
*[[Robert Kriechbaumer]]
*[[Wolfgang Kunkel]] (pravni)

== L ==
*[[Walter Leitsch]] (estonsko-judovsko-avstrijski)
*[[Alexander Lernet-Holenia]]?
*[[Alphons Lhotsky]]
*[[Ottokar Lorenz]]
*[[Walter Lukan]]
*[[Arnold Luschin]] von Ebengreuth
*Carl von Lützow (nem.-avstr. umetnostni zgod.)

== M ==
*[[Wolfgang Maderthaner]]
*[[Andreas Maislinger]]
*[[Stefan Malfèr]]
*[[Avguštin Malle]]
*[[Janko Malle]]?
*[[Rüdiger Malli]]
*[[Herbert Matis]]
*[[Oswald Menghin]]
*[[Lorenz Mikoletzky]]
*[[Andreas Moritsch]]
*[[Gotbert Moro]] (1902-1987)
*[[Albert Anton von Muchar]]
*[[Wolfgang Mueller]]
*[[Engelbert Mühlbacher]]

== N ==
*[[Max Nettlau]]
*[[Otto Eduard Neugebauer]]
*[[Meta Niederkorn-Bruck]]

== O ==

* [[Alfred Ogris]]
* [[Horst Ogris]]
*[[Ferdinand Opll]]
*[[Emil von Ottenthal]]

== P ==
*Carl Patsch (češ.-avstr. zgod. in arheolog)
*[[Jan Peisker]] (češ.-avstr.)
*Anton Pelinka - politolog
*[[Wolfgang Petritsch]]
*[[Hans Pirchegger]]
*[[Andreas P. Pittler]]
*[[Richard G. Plaschka]]
*[[Walter Pohl]]
*[[Leo Planiscig]] (umetnostni)
*[[Michael Portmann]]
*[[Anton von Premerstein]]
*[[Christian Promitzer]]

== R ==
*[[Oliver Rathkolb]]
*[[Manfried Rauchensteiner]]
*[[Joseph Redlich]]
*[[Oswald Redlich]]
*[[Simon Reinisch]]
*[[Franc Xaver Johann Richter]]
*[[Alois Riegl]] (umetnostni)
*[[Helmut Rumpler]]

== S ==
*Leo Santifaller 
*[[Balduin Saria]]
*[[Julius von Schlosser]] (umetnostni)
*[[Alfred Schmeller]] (umetnostni)
*[[Heinrich Felix Schmid]] (1896, Berlin - 1963, Du)
*[[Gerhard Schmidt]] (umetnostni)
*Schmied-Kowarzik, Anatol
*[[Oliver Jens Schmitt]] (1971/3-) (Švicar)
*[[Hans Sedlmayr]] (umetnostni)
*[[Walter Selb]] (pravni)
*Theodor von Sickel 
*[[Valentin Sima]]
*[[Franz Smola]] (umetnostni)
*[[Friedrich Stadler]]
*[[Annemarie Steidl]]
*[[Alfred Stix]] (umetnostni)
*Manfred Stoy
*[[Josef Strzygowski]] (polj.-avstrij. umetnostni)
*[[Karl Stuhlpfarrer]] (1941-2009) (dopisni član SAZU)
*[[Marjan Sturm]]
*[[Arnold Suppan]]

== T ==

* [[Otto Brunner]]
* [[Heinrich Fichtenau]]
* [[Herwig Wolfram]]

* [[Michael Tangl]]
*[[Georg Tiefengraber]] (arheolog) 
* [[Wilhelm Tomaschek]]
*[[Simon Trießnig]]

== U ==

* [[Heidemarie Uhl]] (1956-2023)

== V ==

* [[Fritz Valjavec]] (avstr.-nemški slov. rodu)
*Johann Georg Vonbank (umetnostni)

== W ==
*[[Wilhelm Wadl]]
*[[Marija Wakounig]]
*[[Erika Weinzierl]]
*Peter Wiesflecker
*[[Leopold Wenger]]
*[[Dagmar Wernitznig]]
*[[Franz Wickoff]] (umetnostni)
*[[Hermann Wiesflecker]] (1913-2009)
*Thomas Winkelbauer
*[[Ernst Florian Winter]]
*[[Heinrich Wölfflin]] (umetnostni) (Švicar)
*[[Herwig Wolfram]]
*[[Martin Wutte]]

== Z ==

*[[Joseph von Zahn]]
*[[Ingo Zechner]]
*Heinrich von Zeißberg
*[[Janko Zerzer]]
*[[Harald Zimmermann]] (avstr.-nemški)
*[[Dana Zwitter-Tehovnik]]
{{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}}
[[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Avstrijski zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>9rjtsqefgtmoyetazzu0geieb50krq3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Clooney</title>
    <ns>0</ns>
    <id>360186</id>
    <revision>
      <id>6762765</id>
      <parentid>6754272</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T23:31:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66739" sha1="buhsh3so2zk3r1dm4vd6nkb65zumyec" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| image       = George_Clooney_2012.jpg
| caption     = 
| name=George Clooney| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date=
| death_place=
| nationality = [[Američani|ameriška]]
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1978 - danes
| spouse = [[Talia Balsam]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(m. 1989–1993)&lt;/small&gt;
| partner = [[Stacy Keibler]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2011 - danes)&lt;/small&gt;
| parents = [[Nick Clooney]]&lt;br /&gt;Nina Bruce Warren
| awards = glej [[Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejel George Clooney]]
}}

'''George Timothy Clooney''', [[Američani|ameriški]] [[gledališki igralec|gledališki]], [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[režiser]], [[producent]], [[scenarist]], * [[6. maj]] [[1961]], [[Kentucky|Lexington, Kentucky]], [[Združene države Amerike]].

Clooney je bil v svoji karieri prejel tri [[zlati globus|zlate globuse]] in [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] kot igralec ter oskarja kot producent. Poznan je tudi po svojem političnem aktivizmu in od 31. januarja 2008 je član organizacije Znaniteljev miru združenih narodov (United Nations Messengers of Peace).&lt;ref name=&quot;peace&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/domesticNews/idUSN1833517620080118?feedType=RSS&amp;feedName=domesticNews&amp;rpc=22&amp;sp=true|title=George Clooney Združeni narodi imenujejo za znanitelja miru|agency=Reuters|date=18. januar 2008|first=Patrick|last=Worsnip| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;bbc1&quot;&gt;{{navedi novice|title=Združeni narodi imajo nalogo za Clooneyja|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7220701.stm|publisher=BBC News|date=1. februar 2008|accessdate=5. julij 2008| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.betterworldcampaign.org/peace|title=Clooneyjevo oznanilo|publisher=Betterworldcampaign.org|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2009-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090106152345/http://www.betterworldcampaign.org/peace|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

S svojo igralsko kariero je pričel leta 1978 na televiziji. Kmalu zatem je zaslovel kot dr. Douglas »Doug« Ross v uspešni seriji ''[[Urgenca (serija)|Urgenca]]'', v kateri je igral med letoma 1994 in 1999 in za katero je bil nominiran za dva [[emmy]]ja. Med igranjem v ''Urgenci'' je pozornost pritegnil s filmi, kot so ''[[Batman &amp; Robin (film)|Batman &amp; Robin]]'' (1997) in ''[[Daleč od oči]]'' (1998), kjer je prvič sodeloval s [[Steven Soderbergh|Stevenom Soderberghom]], s katerim je kasneje v svoji karieri posnel še veliko filmov. Leta 1999 je zaigral glavno vlogo v filmu ''[[Trije kralji (film, 1999)|Trije kralji]]'', satiri, ki se odvija med [[zalivska vojna|zalivsko vojno]] in ki so jo tako občinstvo kot kritiki precej hvalili. Leta 2001 je Clooney zaigral v svojem do danes komercialno najuspešnejšem filmu, ''[[Oceanovih 11]]'', priredbi istoimenskega filma iz leta 1960. Film je bil prvi iz izredno dobičkonosne trilogije, v kateri je George Clooney prevzel vlogo [[Frank Sinatra|Franka Sinatre]], Dannyja Oceana. Leto dni kasneje, leta 2002, je izdal svoj režiserski prvenec, biografski triler ''[[Izpovedi nevarnega uma]]''; od takrat je režiral še veliko drugih filmov, kot so ''[[Lahko noč in srečno]]'' (2005), ''Leatherheads'' (2008) in ''[[Marčeve ide (film)|Marčeve ide]]'' (2011). Za svojo vlogo v trilerju ''[[Siriana]]'', ki se odvija na srednjem vzhodu, je prejel oskarja za najboljšega stranskega igralca; kasneje je bil nominiran tudi za oskarja za najboljšega igralca, in sicer za filme ''[[Michael Clayton (film)|Michael Clayton]]'' (2007), ''[[V zraku (film, 2009)|V zraku]]'' (2009) in ''[[Potomci]]'' (2011). Leta 2013 je poleg [[Ben Affleck|Bena Afflecka]] in [[Grant Heslov|Granta Heslova]] prejel oskarja za najboljši film kot producent filma ''[[Misija Argo]]''. Clooney je edina oseba, ki je bila za oskarja nominirana v šestih različnih kategorijah.&lt;ref&gt;[http://www.hitfix.com/in-contention/george-clooney-poised-to-break-an-oscar-record-with-argo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610084658/http://www.hitfix.com/in-contention/george-clooney-poised-to-break-an-oscar-record-with-argo |date=2016-06-10 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 je George Clooney zasedel prvo mesto na seznamu »50 najbolj seksi zvezdnikov vseh časov« revije ''TV Guide''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=''TV Guide'' - Knjiga seznamov|url=https://archive.org/details/tvguidebookoflis0000unse|year=2007|publisher=Running Press|isbn=0-7624-3007-9|page=[https://archive.org/details/tvguidebookoflis0000unse/page/201 201]| language= en}}&lt;/ref&gt;

V sklopu svojega humanitarnega dela je postal tudi advokat za iskanje rešitve za [[Darfur|konflikt v Darfurju]]. Poleg tega je sodeloval pri zbiranju denarja za žrtve [[teroristični napadi 11. septembra|terorističnih napadov 11. septembra 2001]], [[potres v Indijskem oceanu (2004)|tsunamija leta 2004]] in [[potres na Haitiju (2010)|potresa na Haitiju leta 2010]]. Ustvaril je tudi veliko dokumentarnih filmov, kot je ''Sand and Sorrow'', s katerimi je želel povečati ozaveščenost o mednarodnih krizah. Je član sveta za mednarodne odnose (Council on Foreign Relations).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cfr.org/about/membership/roster.html?letter=C|title=Članstvo - Svet za mednarodne odnose|publisher=Cfr.org|accessdate=31. januar 2012|language=en|archive-date=2011-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110803033745/http://www.cfr.org/about/membership/roster.html?letter=C|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
George Timothy Clooney se je rodil v [[Kentucky|Lexingtonu, Kentucky]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2010/US/01/18/mip.monday/|work=CNN|title=Nagrade za ljudi 18. januarja 2010|date=18. januar 2010| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=LH&amp;s_site=kentucky&amp;p_multi=LH&amp;p_theme=realcities&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=10F871099DD82300&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|title=CLOONEY DOBI REDKO OSKARSKO TROJICO, LEXINGTONČAN JE BIL ZA 2 FILMA ZA OSKARJA NOMINIRAN TRIKRAT|date=1. februar 2006|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2013-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130810020959/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=LH&amp;s_site=kentucky&amp;p_multi=LH&amp;p_theme=realcities&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=10F871099DD82300&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegova mati, Nina Bruce (rojena Warren, 1939 –),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.genealogy.com/famousfolks/george-clooney/d0/i0000005.htm#s2|title=Druga generacija|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2002-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20020805101303/http://www5.genealogy.com/famousfolks/george-clooney/d0/i0000005.htm#s2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; je bila v svoji mladosti manekenka. Njegov oče, [[Nick Clooney]], je bivši novinar, ki je včasih vodil tudi razne televizijske igre in oddajo ''American Movie Classics''. Clooney ima [[Nemci|nemške]], [[Irci|irske]] in [[Angleži|angleške]] korenine.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Eig|first=Jonathan|title=Od glasu, ki se čustveno spominja otroštva, do Clooneyjevega petja|work=The Dallas Morning News|date=1. september 1992|url=http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=DM&amp;p_theme=dm&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=0ED3D262C9330137&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|accessdate=4. december 2011|language=en|archive-date=2013-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130810012216/http://nl.newsbank.com/nl-search/we/Archives?p_product=DM&amp;p_theme=dm&amp;p_action=search&amp;p_maxdocs=200&amp;p_topdoc=1&amp;p_text_direct-0=0ED3D262C9330137&amp;p_field_direct-0=document_id&amp;p_perpage=10&amp;p_sort=YMD_date:D&amp;s_trackval=GooglePM|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegova pra-prastara starša po očetovi strani, Nicholas Clooney (iz [[Kilkenny]]ja) in Bridget Byron, sta se v Združene države Amerike preselila iz Irske.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.thefreelibrary.com/TAKING+LIBERTIES+SERIOUSLY+DIRECTOR+GEORGE+CLOONEY+PUTS+A+PREMIUM+ON...-a0137117630|title=Resen režiser George Clooney si je vzel svojo umetniško svobodo; film o Murrow-Mccarthyju ni najbolj točen. - Brezplačna spletna knjižnica|publisher=Thefreelibrary.com|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2012-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018025333/http://www.thefreelibrary.com/TAKING+LIBERTIES+SERIOUSLY+DIRECTOR+GEORGE+CLOONEY+PUTS+A+PREMIUM+ON...-a0137117630|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegova pra-pra-pra-prababica po mamini strani, Mary Ann Sparrow, je bila polsestra [[Nancy Lincoln|Nancy Hanks]] (Nancy Hanks je bila mati predsednika [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=George Clooney je daljni sorodnik Abrahama Lincolna|url=http://movies.yahoo.com/news/george-clooney-distant-cousin-abraham-lincoln-060837734--finance.html|publisher=Yahoo!| language= en}}&lt;/ref&gt; Clooney ima starejšo sestro Adelio »Ado«; njegova bratranca sta [[Miguel Ferrer|Miguel]] in [[Rafael Ferrer]], sinova njegove tete [[Rosemary Clooney]] in igralca [[José Ferrer|Joséa Ferrerja]]. V sorodu je tudi s pevko, [[Debby Boone]], ki se je poročila z njegovim bratrancem Gabrielom Ferrerjem (sin Rosemary Clooney in Joséa Ferrerja).

George Clooney je bil vzgojen v strogi [[katoličani|katoliški]] veri,&lt;ref name=&quot;religion&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0602/16/lkl.01.html|title=CNN - ''LARRY KING LIVE''; intervju z Georgeom Clooneyjem|publisher=CNN|date=16. februar 2006|accessdate=6. maj 2010|first=Larry|last=King|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910025539/http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0602/16/lkl.01.html|url-status=dead}} (George Clooney odgovori na vprašanje o njegovi strogo katoliški družini; ''»Da, bili smo katoliki, zelo strogi katoliki, cela družina, cela skupina.«'') {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.exacteditions.com/exact/browse/397/440/2440/3/16|title=Včasih sem šel vsak teden k spovedi|publisher=Catholic Herald|date=22. december 2006|accessdate=6. maj 2010|first=Gabrielle|last=Donnelly| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=White|first=Deborah|url=http://usliberals.about.com/od/celebrityactivists/a/GClooney.htm|title=Politika Georgea Clooneyja, igralca in liberalnega aktivista|work=About.com|quote=Po vseh poročilih so Clooneyjevi zelo tesno povezana, katoliška irska družina...|accessdate=22. junij 2010|language=en|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717110408/http://usliberals.about.com/od/celebrityactivists/a/GClooney.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.parade.com/articles/editions/1998/edition_06-07-1998/In_Step_With|title='Končno se vse vrti okrog prijateljstva in zvestobe'|publisher=Parade|accessdate=30. december 2010|first=Dotson|last=Rader| language= en}}&lt;/ref&gt; vendar pravi, da ne verjame v nebesa in pekel.&lt;ref name=&quot;religion&quot; /&gt; S šolanjem je pričel na šoli Blessed Sacrament v Fort Mitchellu, Kentucky. Del otroštva je preživel v [[Ohio|Ohiu]], kjer je obiskoval šolo sv. Mihaela v Columbusu in sv. Suzane v Masonu. V osnovni šoli je zbolel za Bellovo paralizo, izčrpavajočo boleznijo, zaradi katere je bil del njegovega obraza ohromel. V letu dni je paraliza izginila. »To je bil najhujši čas v mojem življenju,« je povedal v intervjuju z revijo ''Daily Mirror'' leta 2003. »Saj veste, kako kruti so lahko otroci. Kar naprej so se mi posmehovali in me dražili, a ta izkušnja me je naredila močnejšega.«&lt;ref&gt;{{cite journal|first=Jenny|last=Johnston|title=Moj pekel kot deška pošast|date=1. marec 2003|work=Daily Mirror|location=Velika Britanija| language= en}}&lt;/ref&gt;

Njegovi starši so se nazadnje preselili v Augusto, Kentucky, kjer je Clooney pričel obiskovati srednjo šolo Augusta. Sam je dejal, da je imel v šoli same petice in le eno štirico,&lt;ref name=Esquire&gt;{{navedi novice|first=A. J.|last=Jacobs|title=9:10 do Nore dežele|url=http://www.esquire.com/features/george-clooney-0408|publisher=Esquire|date=17. marec 2008|accessdate=21. marec 2008| language= en}}&lt;/ref&gt; ter da je bil navdušen nad bejzbolom in košarko. Leta 1977 je odšel na avdicijo za igranje košarke v profesionalnem moštvu Cincinnati Reds, vendar ni prišel niti v drugi krog.&lt;ref name=&quot;nina&quot;&gt;Clooney, Nina. [http://www.clooneystudio.com/biography.html »George Clooney je navdušen športnik«. Ky. ClooneyStudio.com. 21. avgust 2006.] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1979 in 1981 je obiskoval univerzo v severnem Kentuckyju, kjer je maturiral iz novinarstva. Nato je za kratek čas pričel obiskovati univerzo Cincinnati, kjer pa šolanja ni dokončal.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=2waASQkzSJIC&amp;pg=PA195&amp;dq=george+clooney+northern+kentucky+university&amp;hl=en&amp;ei=kWwTTtjyLcHEgQeg0-z9BA&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CCkQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=george%20clooney%20northern%20kentucky%20university&amp;f=false|title=George Clooney: zadnja velika filmska zvezda|author=Kimberly Potts |accessdate=31. januar 2012| language= en}}&lt;/ref&gt; Opravljal je veliko čudaških služb, npr. prodajal moške obleke in rezal tobak.&lt;ref&gt;White, Deborah. [http://usliberals.about.com/od/celebrityactivists/a/GClooney.htm »Politika Georgea Clooneyja, igralca in liberalnega aktivista«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110717110408/http://usliberals.about.com/od/celebrityactivists/a/GClooney.htm |date=2011-07-17 }}. About.com, 12. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
=== Zgodnja dela (1978–1993) ===
Prva vloga Georgea Clooneyja je bila vloga statista v televizijski seriji ''Centennial'' leta 1978. Serija je temeljila na istoimenskem [[roman]]u [[James A. Michener|Jamesa A. Michenerja]] in nekaj delov so posneli tudi v igralčevem rojstnem mestu, Augusti, Kentucky. Svojo prvo pomembnejšo vlogo je dobil leta 1984, ko je zaigral v komični seriji ''E/R'', ki pa so jo kmalu po izidu ukinili. Zaigral je tudi v seriji ''The Facts of Life'' in se kot detektiv Bobby Hopkins pojavil v epizodi televizijske serije ''[[Zlata dekleta]]''. Njegova prva pomembnejša vloga je bila vloga v seriji ''[[Roseanne (serija)|Roseanne]]'', kjer se je v nekaj epizodah pojavil v vlogi nadzornika [[Roseanne Barr]], Bookerja Brooksa. Nato je zaigral delavca v seriji ''Baby Talk'' ter eno glavnih vlog, vlogo detektiva Ryana Walkerja, v CBS-jevi dramski seriji ''Bodies of Evidence''. Leto dni je igral detektiva Jamesa Falconerja v seriji ''Sisters'', leta 1988 pa se je pojavil tudi v filmu ''Return of the Killer Tomatoes''.

[[Slika:George Clooney 2000.jpg|thumb|140px|George Clooney na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2000]]

=== Preboj (1994–2000) ===
George Clooney je zaslovel z vlogo dr. Douga Rossa v NBC-jevi dramski seriji ''[[Urgenca (serija)|Urgenca]]'', kjer je med letoma 1994 in 1999 igral poleg [[Anthony Edwards|Anthonyja Edwardsa]], [[Julianna Margulies|Julianne Margulies]], [[Sherry Stringfield]], [[Eriq La Salle|Eriqa La Sallea]] in [[Noah Wyle|Noaha Wylea]]. Po izteku njegove pogodbe je leta 1999 prenehal igrati v seriji, vendar se je še nekajkrat pojavil v šesti sezoni, kasneje pa tudi v zadnjih epizodah zadnje sezone, ki so jo izdali leta 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=''Urgenca'' bo pred koncem nazaj pripeljala Clooneyja in Marguliesovo|url=http://www.tvguide.com/News/ER-Clooney-Margulies-1002020.aspx|work=TV Guide|year=2009|accessdate=21. januar 2009| language= en}}&lt;/ref&gt; Za svoj nastop v tej seriji je bil nominiran za dva [[emmy]]ja; obakrat, tako leta 1995 kot leta 1996, v kategoriji za »izstopajočega glavnega igralca v dramski seriji«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Nominacije za emmyje leta 1995 - Izstopajoč glavni igralec v dramski seriji|url=http://www.emmys.com/nominations/1995/Outstanding%20Lead%20Actor%20In%20A%20Drama%20Series|publisher=Emmys.com|accessdate=24. januar 2013|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20130728023606/http://www.emmys.com/nominations/1995/Outstanding%20Lead%20Actor%20In%20A%20Drama%20Series|archive-date=2013-07-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Nominacije za emmyje leta 1996 - Izstopajoč glavni igralec v dramski seriji|url=http://www.emmys.com/nominations/1996/OUTSTANDING%20LEAD%20ACTOR%20FOR%20A%20DRAMA%20SERIES|publisher=Emmys.com|accessdate=24. januar 2013| language= en}}&lt;/ref&gt; Prislužil si je tudi tri nominacije za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšega igralca - Dramska televizijska serija«, in sicer v letih 1995, 1996 in 1997; nagrado je leta 1997 za isto serijo dobil njegov soigralec Anthony Edwards.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=53. podelitev zlatih globusov (1996)|url=http://www.goldenglobes.org/browse/?param=/year/1995|publisher=Hollywood Foreign Press Association|accessdate=24. januar 2013|language=en|archive-date=2013-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521171216/http://www.goldenglobes.org/browse/?param=%2Fyear%2F1995|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=54. podelitev zlatih globusov (1997)|url=http://www.goldenglobes.org/browse/?param=%2Fyear%2F1996|publisher=Hollywood Foreign Press Association|accessdate=24. januar 2013|language=en|archive-date=2013-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521182756/http://www.goldenglobes.org/browse/?param=%2Fyear%2F1996|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=54. podelitev zlatih globusov (1998)|url=http://www.goldenglobes.org/browse/?param=%2Fyear%2F1997|publisher=Hollywood Foreign Press Association|accessdate=24. januar 2013|language=en|archive-date=2013-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521174533/http://www.goldenglobes.org/browse/?param=%2Fyear%2F1997|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Že med snemanjem serije ''Urgenca'' je Clooney pričel snemati filme. Njegova prva pomembnejša [[hollywood]]ska vloga je bila vloga v filmu ''[[Od zore do mraka]]'', ki ga je režiral [[Robert Rodriguez]]. Po uspehu filmov ''One Fine Day'', ki ga je posnel z [[Michelle Pfeiffer]], in ''The Peacemaker'', kjer je zaigral poleg [[Nicole Kidman]], je upodobil Batmana v filmu ''[[Batman &amp; Robin (film)|Batman &amp; Robin]]'' [[Joel Schumacher|Joela Schumacherja]], ki je bil komercialno sicer dokaj uspešen, a kritiki ga niso hvalili in celo George Clooney sam je dejal, da je bil film »zapravljanje denarja«. Leta 1998 je poleg [[Jennifer Lopez]] zaigral v filmu ''[[Daleč od oči]]'', ki je bil njegov prvi film, ki ga je posnel z režiserjem [[Steven Soderbergh|Stevenom Soderberghom]], s katerim je velikokrat sodeloval tudi kasneje v svoji karieri. V zadnjih nekaj tednih njegove pogodbe za snemanje ''Urgence'' je posnel tudi film ''[[Trije kralji (film, 1999)|Trije kralji]]'', izdani leta 1999, v kateri je imel poleg [[Mark Wahlberg|Marka Wahlberga]] in [[Ice Cube|Icea Cubea]] glavno vlogo. Njegov prvi film, ki ga je posnel po koncu ''Urgence'', je bil komercialno izredno uspešen film ''[[Vihar vseh viharjev (film)|Vihar vseh viharjev]]'' (2000), posnet po istoimenskem romanu, kjer je ponovno zaigral poleg Marka Wahlberga. Film je bil finančno zelo uspešen, saj je po svetu zaslužil skoraj 330 milijonov $,&lt;ref&gt;http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=perfectstorm.htm {{ikona en}}&lt;/ref&gt; vendar ga niso hvalili vsi kritiki.

=== 2001 - danes ===
[[Slika:GeorgeClooneyGraumanHandFootprintsOct10.jpg|200px|left|thumb|George Clooney je leta 2007 razstavil odtis svojih dlani in čevljev v betonu pred Grauman's Chinese Theater.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6725463.stm|title=Clooney doda del sebe na Pločnik slavnih|date=6. junij 2007|publisher=BBC|accessdate=13. september 2009| language= en}}&lt;/ref&gt;]]

Leta 2001 je George Clooney zaigral v še enem komercialno zelo uspešnem filmu, ''[[Kdo je tu nor?]]''. Istega leta je zopet sodeloval s Stevenom Soderberghom in skupaj z [[Brad Pitt|Bradom Pittom]], [[Matt Damon|Mattom Damonom]], [[Andy García|Andyjem Garcío]], [[Julia Roberts|Julio Roberts]] in [[Casey Affleck|Caseyjem Affleckom]] posnel film ''[[Oceanovih 11]]'', priredbi istoimenskega filma iz leta 1960. To je eden od finančno najuspešnejših filmov njegove kariere, saj je po svetu zaslužil več kot 450 milijonov [[$]].&lt;ref&gt;[http://boxofficemojo.com/alltime/world/?pagenum=2&amp;p=.htm Finančno »najuspešnejši filmi vseh časov«]. Boxofficemojo.com. Pridobljeno dne 7. januar 2011. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Clooney je zaigral še v dveh nadaljevanjih, ''[[Oceanovih 12]]'' (2004) in ''[[Oceanovih 13]]'' (2007). Istega leta, leta 2001, je zaigral v prvem delu še ene filmske franšize, in sicer v družinskem filmu ''[[Mali vohuni]]'' ob [[Jessica Alba|Jessici Albi]]; kasneje je zaigral tudi v nadaljevanju filma, ''[[Mali vohuni 3-D: Konec igre]]''.

Leta 2001 je Clooney skupaj s Soderberghom ustvaril produkcijsko podjetje Section Eight Productions, katerega predsednik je postal [[Grant Heslov]]. Temu je leta 2002 sledil režiserski prvenec Georgea Clooneyja, filmska upodobitev avtobiografije televizijskega producenta [[Chuck Barris|Chucka Barrisa]], ''[[Izpovedi nevarnega uma]]''. Film sicer ni zaslužil veliko, a kritiki so Clooneyja kot režiserja v glavnem hvalili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jackasscritics.com/movie.php?movie_key=275|title=Jackass Critics - ''Izpovedi nevarnega uma''|publisher=Jackasscritics.com|accessdate=17. junij 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2005 je zaigral v filmu ''[[Siriana]]'', ki naj bi temeljil na zgodbi CIA agenta [[Robert Baer|Roberta Baerja]] in njegovih spominih o delu na srednjem vzhodu. Na snemanju se je zgodila nesreča, zaradi katere je doživel blažjo poškodbo možganov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/clooney%20contemplated%20suicide%20over%20brain%20injury|title=George Clooney - Clooney je zaradi poškodbe možganov razmišljal o samomoru|publisher=Contactmusic.com|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2007-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20070120000552/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/clooney%20contemplated%20suicide%20over%20brain%20injury|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta je režiral, produciral in zaigral v filmu ''[[Lahko noč in srečno]]'', ki se odvija v petdesetih letih prejšnjega stoletja in govori o slavni vojni besed med televizijskim novinarjem [[Edward R. Murrow|Edwardom R. Murrowom]] in senatorjem [[Joseph McCarthy|Josephom McCarthyjem]]. Leta 2006 je bil za ta film nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši originalni scenarij, pa tudi za najboljšega stranskega igralca za film ''Siriana''; zadnjega je tudi dobil.

[[Slika:George Clooney The Men Who Stare at Goats TIFF09.jpg|200px|thumb|George Clooney na [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Možje, ki strmijo v koze (film)|Možje, ki strmijo v koze]]'' na filmskem festivalu v Torontu, 2009]]

Njegov naslednji film je bila Soderberghova kriminalna drama ''[[Dobri Nemec]]'' (2006), ki se odvija v Nemčiji v času po 2. svetovni vojni. Avgusta 2006 sta George Clooney in Grant Heslov ustvarila produkcijsko podjetje Smokehouse Pictures. Oktobra 2006 je Clooney prejel nagrado American Cinematheque Award za svoje dosežke kot umetnik v zabavni industriji zaradi »velikega prispevka filmski umetnosti«&lt;ref&gt;[http://www.americancinematheque.com/ball/2006/2006georgeclooney.htm »Predstavitev 21. podelitve nagrad American Cinematheque Awards.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140906200631/http://www.americancinematheque.com/ball/2006/2006georgeclooney.htm |date=2014-09-06 }} 13. oktobra 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 22. oktobra 2008 je bil Clooney nominiran za oskarja (in mnoge druge nagrade) za najboljšega igralca za svoj nastop v filmu ''[[Michael Clayton (film)|Michael Clayton]]'' (2007). Nato je režiral svoj tretji film ''Leatherheads'' (2008), komedijo o športu, v kateri je poleg [[Renée Zellweger]], [[Jonathan Pryce|Jonathana Prycea]] in [[John Krasinski|Johna Krasinskija]] zaigral tudi sam. Zgodba o prvih letih nogometa kot profesionalnega športa naj bi temeljila na zgodbi nogometaša [[Harold »Red« Grange|Harolda »Red« Grangea]], ki je leta 1925 takoj po zaključku univerze Illinois podpisal pogodbo z [[George Halas|Georgeom Halasom]] za igranje v moštvu [[Chicago Bears]]. 4. aprila 2008 je revija ''Variety'' poročala, da je Clooney tiho izstopil iz ameriškega ceha scenaristov zaradi kontroverznosti v zvezi s filmom ''Leatherheads''. Sam trdi, da je napisal vse prizore filma, ki ga je tudi produciral, režiral in v katerem je zaigral, »z izjemo dveh«, zato je zahteval, da se mu poleg scenaristov Duncana Brantleyja and [[Rick Reilly|Ricka Reillyja]], ki sta scenarij za film pisala sedemnajst let, pripišejo zasluge za scenarij. Pri glasovanju o tem v cehu je izgubil v razmreju 2:1, zato se je odločil, da bo iz ceha izstopil. Danes Clooney ni več član ceha ameriških scenaristov, torej nima več pravice do glasovanja v njem, ne more kandidirati za vodjo ceha ali se udeleževati njegovih sestankov.&lt;ref name=&quot;reuters1&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSN0239381220080404|title=George Clooney se skrega s svojim cehom|agency=Reuters|date=9. februar 2009|accessdate=19. september 2009| language= en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:George Clooney TIFF 2011.jpg|thumb|left|140px|George Clooney na filmskem festivalu v Torontu, 2011]]

Njegova naslednja vloga je bila vloga v filmu ''[[Možje, ki strmijo v koze (film)|Možje, ki strmijo v koze]]'', kjer je zaigral poleg [[Ewan McGregor|Ewana McGregorja]] in [[Kevin Spacey|Kevina Spaceyja]]. Film, ki ga je režiral Grant Heslov, je izšel novembra 2009. Istega meseca je izdal še en film, in sicer [[animacija|animirani film]] [[Wes Anderson|Wesa Andersona]], ''[[Fantastični gospod Fox]]'', kjer je glas posodil gospodu Foxu. Istega leta je zaigral v filmu ''[[V zraku (film, 2009)|V zraku]]'', ki so ga na začetku želeli izdati le v omejeni izdaji, vendar so ga 25. decembra 2009 izdali v širši izdaji. Za svoj nastop v tem filmu, ki ga je režiral [[Jason Reitman]], je bil nominiran za več nagrad, med drugim tudi za nagrade, kot so [[zlati globus]], [[Screen Actors Guild Award]], [[BAFTA]] in [[oskar (filmska nagrada)|oskar]]. Leta 2010 je izšla filmska upodobitev romana ''A Very Private Gentleman'' [[Martin Booth|Martina Bootha]], film ''[[Američan (film, 2010)|Američan]]'', ki ga je režiral [[Anton Corbijn]]. V filmu, ki ga je tudi produciral, je Clooney zaigral glavno vlogo.

Od leta 2011 dalje Georgea Clooneyja zastopa Bryan Lourd, predsednik podjetja Creative Artists Agency (CAA).&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Top Synergy|url=http://famous-relationships.topsynergy.com/George_Clooney/Contact.asp|title=George Clooney - Informacije za kontakt|publisher=Famous-relationships.topsynergy.com|accessdate=17. junij 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 je zaigral v filmu ''[[Potomci]]'', kjer je imel vlogo moža, katerega žena doživi nesrečo, zaradi katere pristane v komi. Njegov nastop v filmu so kritiki v glavnem hvalili in Clooneyju je prislužil nagrado Broadcast Film Critics Association Award za najboljšega igralca ter [[zlati globus|zlati globus za najboljšega igralca - Filmska drama, nominiran pa je bil tudi za nagrade Screen Actors Guild Award, BAFTA in oskar za najboljšega igralca. Istega leta je bil nominiran tudi za oskarja za najboljši prirejeni scenarij za film ''[[Marčeve ide (film)|Marčeve ide]]''.

Leta 2013 je Clooney dobil oskarja za najboljši film, zlati globus za najboljši dramski film in nagrado BAFTA za najboljši film za film ''[[Misija Argo]]''. Je edina oseba v zgodovini, ki je bila nominirana za oskarja v šestih različnih kategorijah: najboljši film, najboljši igralec, najboljši stranski igralec, najboljši režiser, najboljši izvirni scenarij in najboljši prirejeni scenarij.

Leta 2013 bo Clooney izdal še veliko filmov. Skupaj s [[Sandra Bullock|Sandro Bullock]] bo izdal znanstveno-fantastični film ''Gravity'', ki ga bo režiral [[Alfonso Cuarón]]. Film bo izšel 4. oktobra 2013.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2013/01/gravity-movie-sandra-bullock-release-date-october-4-2013-announced/|work=Deadline.com|title=Warner Bros postavi datum izida za film ''Gravity'' s Sandro Bullock - spet|date=15. januar 2013|accessdate=15. maj 2013| language= en}}&lt;/ref&gt; Napisal, režiral in zaigral bo v filmu ''Monuments Men'', filmski upodobitvi knjige ''The Monuments Men: Allied Heroes, Nazi Thieves and the Greatest Treasure Hunt in History'' [[Robert M. Edsel|Roberta M. Edsela]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2012/12/matt-damon-joins-monumental-cast-of-george-clooneys-next-film/|work=Deadline.com|title=Matt Damon se pogaja za pridružitev k pomembni igralski zasedbi novega filma Georgea Clooneyja|date= 4. december 2012|accessdate=15. maj 2013|last=Fleming Jr|first=Mike| language= en}}&lt;/ref&gt; Clooney bo produciral tudi filmsko upodobitev gledališke igre ''August: Osage County'', v kateri bosta zaigrali [[Meryl Streep]] in [[Julia Roberts]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2012/06/smokehouses-george-clooney-and-grant-heslov-producing-august-osage-county/|title=Smokehouseov George Clooney in Grant Heslov bosta producirala ''August: Osage County''|work=Deadline.com|date=18. junij 2012|accessdate=15. maj 2013| language= en}}&lt;/ref&gt;

== Politični vidiki ==
[[Slika:George Clooney with Samoura and Reck.JPG|200px|thumb|George Clooney s člani Združenih narodov v [[Abéché]]ju, [[Čad]], januar 2008]]

Med predsedniškimi volitvami tako leta 2008&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.hollywood.com/news/detail/id/3570488|title=Clooney pozdravlja Obamino predsedniško kampanjo|date=25. oktober 2006|publisher=Hollywood.com|archiveurl=https://archive.today/20121208195709/http://www.hollywood.com/news/Clooney_Welcomes_Obamas_Presidential_Bid/3570488|archivedate=2012-12-08|language=en|accessdate=2013-07-03|url-status=live}}&lt;/ref&gt; kot leta 2012&lt;ref name=&quot;hollywooddonors&quot;&gt;(16. julij 2011) {{navedi splet|url=http://www.politico.com/news/stories/0711/59184.html |title=Hollywoodski zvezdniki odprejo svoje denarnice za Obamo|date=|accessdate=23. januar 2013| language= en}}&lt;/ref&gt; je George Clooney podpiral [[Barack Obama|Baracka Obamo]]. Podpira pravice homoseksualcev.&lt;ref&gt;[http://www.entertainmentwise.com/news/70771/George-Clooney-Doesnt-Give-A-St-If-People-Think-He-Is-Gay- »Georgea Clooneyja 'prav malo briga', če ljudje mislijo, da je gej«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141001030525/http://www.entertainmentwise.com/news/70771/George-Clooney-Doesnt-Give-A-St-If-People-Think-He-Is-Gay- |date=2014-10-01 }}. Pridobljeno dne 10. februar 2012 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== Humanitarno delo ===
Clooney sodeluje z organizacijo Not On Our Watch Project, ki se ukvarja s preprečevanjem in ustavljanjem velikih naravnih katastrof ter k temu pritegnejo veliko svetovne pozornosti. Ostale slavne osebnosti, ki sodelujejo s to organizacijo, so tudi [[Brad Pitt]], [[Matt Damon]], [[Don Cheadle]], [[David Pressman]] in [[Jerry Weintraub]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://notonourwatchproject.org/|title=NotOnOurWatchProject.org|publisher=NotOnOurWatchProject.org|date=11. avgust 2009|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2007-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20070512213019/http://www.notonourwatchproject.org/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2009 je s kolumnistom časopisa ''[[New York Times]]'', Nicholasom D. Kristofom, obiskal Goz Beido, Čad.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Sestre, žrtve, junaki|url = http://www.nytimes.com/2009/02/22/opinion/22kristof.html|work=The New York Times|first=Nicholas|last=Kristof|date=21. februar 2009|accessdate=3. maj 2010| language= en}}&lt;/ref&gt; Januarja 2010 je organiziral Telethonovo prireditev ''Hope for Haiti Now: A Global Benefit for Earthquake Relief'',&lt;ref&gt;»[http://www.mtv.de/news/2010-01-22/21054242-george-clooney-hope-for-haiti-wird-gross.html :: MTV | George Clooney: ''Hope for Haiti Now: A Global Benefit for Earthquake Relief'' bo velik!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100125145510/http://www.mtv.de/news/2010-01-22/21054242-george-clooney-hope-for-haiti-wird-gross.html |date=2010-01-25 }}«. {{ikona de}}&lt;/ref&gt; s katero so zbirali denar za žrtve [[potres na Haitiju (2010)|potresa na Haitiju]].

Marca 2012 je poleg [[Martin Sheen|Martina Sheena]] in [[Brad Pitt|Brada Pitta]] zaigral odvetnika Davida Boiesa v igri ''8'' Dustina Lancea Blacka, ki je govorila o poteku dogodkov med sojenjem, zaradi katerega so razveljavili kalifornijski zakon, ki je prepovedoval zakone med istospolnimi partnerji.&lt;ref name=&quot;8 the play&quot;&gt;{{navedi novice|title=George Clooney in Brad Pitt bosta zaigrala glavni vlogi v igri o istospolnih zakonih|url=http://latimesblogs.latimes.com/culturemonster/2012/03/george-clooney-brad-pitt-enact-prop-8-stage-drama.html|work=The Los Angeles Times|accessdate=18. marec 2012|date=4. marec 2012| language= en}}&lt;/ref&gt; Igro so uprizarjali v gledališču Wilshire Ebell, kasneje pa so jo, da bi zbrali denar za ameriško organizacijo za enakopravnost, objavili na [[YouTube]]u&lt;ref name=&quot;8 play video&quot;&gt;{{navedi splet|title=''8'': Igra o boju za enakopravnost homoseksualcev|url=https://www.youtube.com/watch?v=qlUG8F9uVgM|publisher=YouTube|accessdate=18. marec 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=YouTube bo objavil igro o zakonu med homoseksualci|url=http://www.pinknews.co.uk/2012/03/01/youtube-to-broadcast-proposition-8-play-live/|publisher=pinknews.co.uk|accessdate=18. marec 2012| language= en}}&lt;/ref&gt; Septembra 2012 je Clooney sodeloval na dražbi za združbo za izobrazbo homoseksualcev, biseksualcev in transseksualcev, ki se trudi ustvariti varno okolje za otroke, ki so ali pa jih vrstniki vidijo kot homoseksualce, biseksualce ali transseksualce; zmagovalca dražbe je odpeljal na kosilo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=George Clooney in Neil Patrick Harris bosta sodelovala na dražbi za pomoč homoseksualni mladini|url=http://www.ontopmag.com/article.aspx?id=13066&amp;MediaType=1&amp;Category=22|publisher=On Top Magazine|accessdate=23. september 2012|language=en|archive-date=2012-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120928010135/http://www.ontopmag.com/article.aspx?id=13066&amp;MediaType=1&amp;Category=22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Darfur ===
George Clooney je bil advokat za reševanje konflikta v Darfurju.&lt;ref&gt;»[http://people.monstersandcritics.com/news/article_1315091.php/George_Clooneys_Sudan_help Pomoč Georgea Clooneyja pri Sudanu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315035228/http://people.monstersandcritics.com/news/article_1315091.php/George_Clooneys_Sudan_help |date=2008-03-15 }}«. 7. junij 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:George Clooney - White House - October 2010 (cropped).jpg|thumb|left|200px|George Clooney s predsednikom [[Barack Obama]] v Beli hiši govori o [[Sudan]]u; oktober 2010]]

Leta 2006 je imel govor na shodu za reševanje Darfurja (Save Darfur) v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Aprila tistega leta je s svojim očetom prežievl deset dni v Čadu in Sudanu, kjer je posnel dokumentarni film ''A Journey to Darfur'', ki je govoril o situaciji darfurskih beguncev in javnost obveščal o tem, kako jim pomagati. Film se je predvajal na ameriški kabelski televiziji, pa tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 2008 je izšel na DVD-ju. Ves zaslužek filma so darovali mednarodnemu reševalnemu komiteju.&lt;ref&gt;»[http://www.variety.com/article/VR1117966145.html?categoryid=2522&amp;cs=1 American Life TV se pripravlja na nove filme: kanal bo izdal Clooneyjev dokumentarec o Darfurju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100416231045/http://www.variety.com/article/VR1117966145.html?categoryid=2522&amp;cs=1 |date=2010-04-16 }}.« ''Variety'', 1. junij 2007 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Stein|first=Joel|url=http://www.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1615754_1615880,00.html|title=''Timeovih'' 100: George Clooney|work=TIME|date=14. september 2009|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2009-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504110103/http://www.time.com/time/specials/2007/time100/article/0,28804,1595326_1615754_1615880,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;»[https://web.archive.org/web/20081101030249/http://www.cbsnews.com/stories/2007/01/11/ap/entertainment/mainD8MJ771O0.shtml Clooneyjev dokumentarec o Darfurju bo izšel v ponedeljek].«&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;»[http://www.marketwire.com/press-release/Americanlife-Tv-838350.html AmericanLife TV Network (ALN) dobiček DVD-ja ''A Journey to Darfur'' donira mednarodnemu reševalnemu komiteju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090113181149/http://www.marketwire.com/press-release/Americanlife-Tv-838350.html |date=2009-01-13 }}. Poleg premiere na kanalu AmericanLife TV Network je film ''A Journey to Darfur'' izšel na kanalu Community v Angliji in Franciji. Dokumentarni film so predvajali tudi na raznih filmskih festivalih in v šolah povsod po svetu, med drugim tudi na festivalih The second Refugee Film Festival v Tokiu, UNHCR, Ilaria Alpi Journalistic Television Award v Riccioneu, Italija, Milano Doc Festival in Human Rights Nights Film Festival v Bologna, Italija.« {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Septembra istega leta je v govoru za varnostni sklad Združenih narodov skupaj z dobitnikom [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] [[Elie Wiesel|Eliejem Wieselom]] Združene narode prosil, naj poiščejo rešitev za konflikt in pomagajo ljudem, ki živijo v Darfurju.&lt;ref&gt;Linton, Leyla. »[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/09/15/AR2006091500507.html Clooney Združene narode poziva k pomoči Darfurju].« The Washington Post. 15. september 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Decembra je z Donom Cheadleom in dvema zmagovalcema Olimpijskih iger obiskal Kitajsko in Egipt, kjer so vladi obeh držav prosili, naj pritisnejo na sudansko vlado.&lt;ref&gt;Friedman, Roger. »[http://www.foxnews.com/story/0,2933,235977,00.html Skrivna misija Georgea Clooneyja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071104135031/http://www.foxnews.com/story/0,2933,235977,00.html |date=2007-11-04 }}.« FOXNews.com. 12. december 2006. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

25. marca 2007 je nemški političarki [[Angela Merkel|Angeli Merkel]] poslal odprto pismo, v katerem je Evropsko unijo povzal k »odločnim ukrepom« proti sudanskemu predsedniku [[Omar al-Bashir|Omarju al-Bashirju]], ki je ignoriral zahteve Združenih narodov v sklopu reševanja konflikta v Darfurju.&lt;ref&gt;»[http://www.dpado.org/article.php?ID=1358&amp;Section=news Evropa poziva Sudan k upoštevanju zahtev Združenih narodov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120726224334/http://www.dpado.org/article.php?ID=1358&amp;Section=news |date=2012-07-26 }}.« 26. marec 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Bil je pripovedovalec in producent dokumentarnega filma ''Sand and Sorrow'', ki je izšel leta 2007.&lt;ref&gt;Weissberg, Jay. »[http://www.variety.com/review/VE1117933979.html?categoryid=31&amp;cs=1 Ocena filma ''Sand and Sorrow''].« ''Variety''. 25. junij 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; George Clooney se je pojavil tudi v filmu ''Darfur Now'', izdanem novembra 2007, ki želi javnost obvestiti o krizi v Darfurju.&lt;ref&gt;»[https://www.hopeforhaitinow.org/ ''Hope For Haiti Now: A Global Benefit For Earthquake Relief''] {{Webarchive|url=http://wayback.vefsafn.is/wayback/20100123005032/http%3A//www.hopeforhaitinow.org/ |date=2010-01-23 }}.« {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Decembra 2007 je skupaj z igralcem Donom Cheadleom v Rimu prejel nagrado Summit Peace, eno od nagrad, ki jo podelujo iz Nobelovega sklada. V svojem zahvalnem govoru je dejal: »Z Donom … pred vami stojiva kot poraženca. Preprosta resnica je, da ko pride do grozot, ki se dogajajo v Darfurju … ljudem tamkaj danes ne gre nič bolje kot pred nekaj leti.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=George Clooney ob prejemu nagrade Nobelovega sklada pove, da ni dosegel svojih ciljev v Darfurju|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/celebrity/la-et-cause14dec14,1,4172780.story|work=Los Angeles Times|date=14. december 2007|first=Tina|last=Daunt|accessdate=2013-07-03|archive-date=2008-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20080130153121/http://www.latimes.com/entertainment/news/celebrity/la-et-cause14dec14,1,4172780.story|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Clooney in Cheadle počastijo prejemniki Nobelovih nagrad|url=http://www.people.com/people/article/0,,20162577,00.html|work=People|first=Scott|last=Huver|date=26. november 2007|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2008-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080129201231/http://www.people.com/people/article/0,,20162577,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 18. januarja 2008 so Združeni narodi oznanili, da se bo 31. januarja George Clooney pridružil njihovi organizacije Znanitelji miru.&lt;ref name=peace /&gt;&lt;ref name=bbc1 /&gt;

Clooney je skupaj z aktivistom Johnom Prendergastom pričel s projektom Enough, je strateški svetovalec pri projektu Not On Our Watch in po obisku južnega Sudana oktobra 2010 pričel s projektom Satellite Sentinel (SSP). SPP se trudi nadzorovati oboroževanje v Sudanu in tako preprečiti ponoven izbruh državljanske vojne med južnim in preostalim Sudanom ter na splošno preprečiti grozote, ki se dogajajo na mejah Sudana.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=George Clooney spregovori za člane CLSA-ja|url=http://www.indiainfoline.com/Markets/News/George-Clooney-speaks-to-CLSA-clients/5247997370|agency=India Infoline News Service|date=21. september 2011| language= en}}&lt;/ref&gt; S Prendergastom je maja 2011 tudi napisal članek za časopis ''Washington Post'' z naslovom »Ples s sudanskim diktatorjem«, v katerem je bilo napisano:

{{Navedek|Predsednika Omarja al-Bashirja je mednarodno kriminalno sodišče že obtožilo genocida zaradi nenehnega bombandiranja, ki se le stopnjuje, in oviranja pomoči v obliki hrane za Darfur, sedaj pa grozi celotnemu severno-južnemu procesu … pokazalo se je, da le manjši pritiski ne bodo dovolj za spremembo [[Khartoum]]ovih računov. Takoj bi morali poiskati mednarodno pomoč za odpis dolga, poskrbeti za rešitev obtožb na mednarodnem kriminalnem sodišču, diplomatsko izolirati režim, ukiniti vse pomoči, ki niso humanitarne narave, zaustaviti bančne tranzakcije, ki jih nadzira država, in zamrzniti račune pomembnih uradnikov, ki služijo z naftno industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/opinions/dancing-with-a-dictator-in-sudan/2011/05/27/AGYMCzCH_story.html?fb_ref=NetworkNews&amp;fb_source=home_multiline|work=The Washington Post|first=Stephen F.|last=Hayes| title=Ples s sudanskim diktatorjem|date=27. maj 2011| language= en}}&lt;/ref&gt;}}

16. marca 2012 so Clooneyja med protestom zaradi državljanske nepokorščine aretirali pred sudansko ambasado.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-17403715|work=BBC News|title=Georgea Clooneyja po aretaciji pred sudansko ambasado izpustijo|date=16. marec 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;guardian-arrest&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/world/2012/mar/16/george-clooney-arrested-sudanese-embassy|title=Georgea Clooneyja aretirajo med načrtovanim protestom pred sudansko ambasado|work=The Guardian|location=London|date=16. marec 2012| language= en}}&lt;/ref&gt; Aretacijo je Clooney načrtoval že med načrtovanjem protesta.&lt;ref name=&quot;guardian-arrest&quot; /&gt; Med protestom so aretirali še mnoge druge pomembne osebe, med drugim tudi [[Martin Luther King III|Martina Luthra Kinga III]].&lt;ref name=&quot;guardian-arrest&quot; /&gt;

== Zasebno življenje ==
=== Razmerja ===
[[Slika:George Clooney Elisabetta Canalis 66ème Festival de Venise (Mostra) (cropped).jpg|right|200px|thumb|George Clooney in [[Elisabetta Canalis]] na [[beneški filmski festival|66. beneškem filmskem festivalu]], 2009]]

George Clooney je bil od leta 1989 do njune ločitve leta 1993 poročen s [[Talia Balsam|Talio Balsam]]. Pravi, da se ne bo poročil nikoli več.&lt;ref&gt;»[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-485802/George-Clooney-bets-Michelle-Pfeiffer-50-000-NEVER-marry.html George Clooney z Michelle Pfeiffer stavi za 50.000 £, da se ne bo NIKOLI poročil]«, ''Daily Mail'', 5. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko je na snemanju reklame za Martini leta 2000 srečal britansko manekenko [[Lisa Snowdon|Liso Snowdon]], je z njo pričel precej nestalno razmerje, ki je trajalo pet let.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1043116/Ive-celibate-year--Men-dont-think-match-Clooney-say-Lisa-Snowdon.html|title='Že eno leto živim v celibatu … Moški mislijo, da se ne morejo meriti s Clooneyjem', pravi Lisa Snowdon|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=9. avgust 2008|accessdate=30. avgust 2008|first=Lizzie|last=Smith| language= en}}&lt;/ref&gt; Junija 2007 je pričel hoditi z [[Sarah Larson]], zvezdnico resničnostnih šovov, vendar se je par razšel maja 2008.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,20202854,00.html|title=George Clooney in Sarah Larson se razideta|work=People|date=28. maj 2008|language=en|archive-date=2013-06-17|access-date=2013-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130617070109/http://www.people.com/people/article/0,,20202854,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Julija 2009 je začel razmerje z italijansko igralko [[Elisabetta Canalis|Elisabetto Canalis]], ki je trajalo do junija 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Canalis|first=Elisabetta|title=George Clooney in Elisabetta Canalis se razideta|url=http://www.usmagazine.com/celebritynews/news/george-clooney-elisabetta-canalis-split-2011226|work=Us Weekly|accessdate=26. oktober 2011| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Kdo je novo italijansko dekle Georgea Clooneyja?|url=http://www.people.com/people/article/0,,20294758,00.html|journal=People|date=30. julij 2009|author=Simon Perry|language=en|archive-date=2013-06-17|access-date=2013-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130617071205/http://www.people.com/people/article/0,,20294758,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.people.com/people/article/0,,20504498,00.html|title=George Clooney in Elisabetta Canalis se razideta|journal=People|date=22. junij 2011|author=Elizabeth Leonard|language=en|archive-date=2013-06-17|access-date=2013-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130617071058/http://www.people.com/people/article/0,,20504498,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od julija 2011 George Clooney hodi z bivšo prvakinjo WWE Diva, [[Stacy Keibler]].&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.people.com/people/article/0,,20526285,00.html|title=George Clooney in Stacy Keibler sta še vedno skupaj|journal=People|author=Michelle Tauber|date=7. september 2011|language=en|archive-date=2013-06-17|access-date=2013-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130617072432/http://www.people.com/people/article/0,,20526285,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

George Clooney je hodil tudi z igralkami [[Kelly Preston]] (1987–1989), [[Renée Zellweger]] (2001) in [[Krista Allen|Kristo Allen]] (2002–2008) , pa tudi z zvezdnico resničnostnih oddaj, Céline Balitran (1996–1999).&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=George Clooney|url=http://www.people.com/people/george_clooney/biography|title=Življenjepis Georgea Clooneyja|work=People|accessdate=17. junij 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://articles.nydailynews.com/2008-10-22/gossip/17908730_1_justin-moritt-krista-allen-girlfriend|location=New York|work=Daily News|title=George Clooney se spominja romance s Kristo Allen|date=22. oktober 2008|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2012-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20121029090100/http://articles.nydailynews.com/2008-10-22/gossip/17908730_1_justin-moritt-krista-allen-girlfriend|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/celebrity-news/pictures/george-clooneys-girls-2009211/4868 |title=Fotografije deklet Georgea Clooneyja - Kelly Preston|work=Us Weekly|accessdate=17. junij 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-2054440/Brief-encounters-Why-does-George-Clooney-stay-woman-months.html|location=London|work=Daily Mail|first=Alison|last=Boshoff|title=Kratka srečanja: Zakaj George Clooney nikoli ne ostane z dekletom več kot nekaj mesecev?| language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,443521,00.html|work=Fox News|title=Poročilo: George Clooney se spominja romance s Kristo Allen|date=1. december 2011|language=en|archive-date=2013-05-18|access-date=2013-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518160158/http://www.foxnews.com/story/0,2933,443521,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ker je bil pogosto vključen na seznam najbolj seksi živih moških revije ''People'', se ljudje pogosto norčujejo iz njegovega zakonskega stanu in kratkih razmerij, saj naj bi njegove oboževalke še vedno sanjale, da bi ga lahko zvabile pred oltar. V muzeju Madame Tussaud's v [[Las Vegas]]u se lahko njegove oboževalke slikajo v poročni obleki z njegovo voščeno lutko v smokingu; tej atrakciji pravijo »poročite Georgea Clooneyja«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=29. marec 2010|url=http://tackytouristphotos.com/2010/03/marrying-clooney-in-vegas/Marrying|title=George Clooney v muzeju voščenih lutk Madame Tussaud's|publisher=Tackytouristphotos.com|date=31. marec 2010|accessdate=17. junij 2012|language=en|archive-date=2020-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610150947/http://tackytouristphotos.com/2010/03/marrying-clooney-in-vegas/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kljub veliko razmerjem z raznimi ženskami, mediji pogosto postavljajo vprašanja o njegovi spolni usmerjenosti. Ko so ga po tej naravnost vprašali v intervjuju z revijo ''The Advocate'', je dejal: »Zadnja stvar, ki jo bom storil, bo to, da bom skakal gor in dol ter vpil: 'Vse je laž!' To bi bilo nepravično in neprijazno do mojih dobrih homoseksualnih prijateljev. Homoseksualnosti ne želim predstavljati kot nekaj slabega.«&lt;ref name=&quot;GotUs&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.advocate.com/Print_Issue/Current_Issue/By_George_Clooneys_Got_Us/|title=Georgeovo, Clooney nas je dobil|last=Voss|first=Brandon|date=29. februar 2012|accessdate=10. marec 2012|work=The Advocate|publisher=Here Media| language= en}}&lt;/ref&gt;

=== Domovi ===
Glavni dom Georgea Clooneyja je v [[Los Angeles]]u, kjer je preko sklada Georgea Guifoylea že leta 1995 kupil 683,2 kvadratnih metrov veliko hišo. Poleg tega ima tudi vilo v [[Italija|Italiji]], in sicer v vasi Laglio ob jezeru Como,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.news.com.au/clooney-at-home-in-italy/story-e6frfmwr-1111114634930|title=Clooney stanuje v Italiji|publisher=news.com.au|date=14. oktober 2007|accessdate=25. maj 2010|language=en|archive-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100503171909/http://www.news.com.au/clooney-at-home-in-italy/story-e6frfmwr-1111114634930|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; blizu bivšega domovanja italijanske pisateljice [[Ada Negri|Ade Negri]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=George Clooney|url=http://www.villa-negri.com/location.php|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2010-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20101007000000/http://www.villa-negri.com/location.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Motoristična nesreča ===
21. septembra 2007 je bil George Clooney skupaj s svojim takratnim dekletom Sarah Larson poškodovan v motoristični nesreči v [[New Jersey|Weehawken, New Jersey]]. Clooneyjev motor je zbil avto. Voznik avtomobila je poročal, da ga je Clooney skušal prehiteti po desni,&lt;ref&gt;McDonald, Ray. »[https://web.archive.org/web/20081205034054/http://www.voanews.com/english/Entertainment/2007-09-24-voa41.cfm Igralec George Clooney poškodovan v motoristični nesreči],« ''Voice of America'', 24. september 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; igralec pa je dejal, da je voznik nakazal, da bo zapeljal na levi pas, nato pa je zavil desno in zbil njegov motor. Clooney je okreval v bolnišnici Palisades v [[New Jersey|Severnem Bergenu, New Jersey]].&lt;ref name=&quot;crash&quot;&gt;Fleeman, Mike. »[http://www.people.com/people/article/0,,20058283,00.html George Clooney in njegovo dekle sta doživela prometno nesrečo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130617072436/http://www.people.com/people/article/0,,20058283,00.html |date=2013-06-17 }},« ''People''. 22. september 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 9. oktobra 2007 so v bolnišnici odpustili več kot dva ducata osebja, saj so pogledali v Clooneyjevo zdravstveno kartoteko in tako prekršili zvezni zakon.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory?id=3710823|title=Zaradi Clooneyja odpustijo bolnišnično osebje|publisher=ABC News|date=10. oktober 2007|first=North|last=Bergen|accessdate=2013-07-03|archive-date=2007-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20071012034258/http://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory?id=3710823|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Clooney je o dogodku povedal: »Čeprav zelo spoštujem pravice pacientov do zasebnosti, sem želel, da bi se to rešilo, ne da bi odpustili osebje.«&lt;ref&gt;»[http://wcbstv.com/local/george.clooney.palisades.2.341274.html Clooney: 'Ne odpustite bolnišničnega osebja zaradi kršenja zakona'].« {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418110830/http://wcbstv.com/local/george.clooney.palisades.2.341274.html |date=2010-04-18 }} wcbstv.com. 10. oktober 2007. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljenčki ===
»Max« (1987 - 1. december 2006) je bil Clooneyjev vietnamski črni ščetinasti pujs, ki ga je sam pogosto imenoval »zvezda Max«.&lt;ref name=&quot;Hello&quot;&gt;{{navedi novice|title=George med losangeleško premiero žaluje za pujsom Max|url=http://www.hellomagazine.com/film/2006/12/05/george-clooney-pig/|publisher=Hello Magazine|date=5. december 2006|accessdate=7. december 2006| language= en}}&lt;/ref&gt; Pujs je živel v njegovem domu v Hollywood Hillsu in si z njim celo delil posteljo, pogosto pa ga je pokazal v svojih intervjujih, predvsem zaradi njegove velikosti.&lt;ref name=&quot;usatoday&quot;&gt;{{navedi novice|title=Clooney: Pravi prijatelj je pujs|url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-12-03-clooney-pig_x.htm|work=USA Today|first=Susan|last=Wloszczyna|date=4. december 2006|accessdate=7. december 2006| language= en}}&lt;/ref&gt; Sam pravi, da mu je pujs rešil življenje, ko ga je zbudil tik pred potresom v Northridgeu 16. januarja 1994.&lt;ref name=&quot;Hello&quot; /&gt; Leta 2006 je pujs odšel na polet z zasebnim letalom [[John Travolta|Johna Travolte]].&lt;ref name=&quot;metro&quot;&gt;{{navedi novice|title=Clooney žaluje po smrti svojega pujsa|url=http://www.metro.co.uk/news/article.html?in_article_id=27833&amp;in_page_id=34|work=Metro (Velika Britanija)|date=4. december 2006|accessdate=7. december 2006|language=en|archive-date=2007-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20070926224545/http://www.metro.co.uk/news/article.html?in_article_id=27833&amp;in_page_id=34|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

George Clooney je Maxa kupil leta 1988 za svoje takratno dekle, [[Kelly Preston]], ki se je kasneje poročila z Johnom Travolto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-420499/Grunt-peace-pig-won-Georges-heart.html|title=Pujs, ki je osvojil Georgeovo srce|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=4. december 2006|accessdate=4. januar 2009| language= en}}&lt;/ref&gt; Včasih je imel pujs svojo posebno ogrado v garaži Clooneyjevega dvorca.&lt;ref name=&quot; InoPressa &quot;&gt;{{navedi novice|title=Джордж и Макс: любовная история Голливуда|url=http://www.inopressa.ru/independent/2006/12/06/16:03:16/max|publisher=InoPressa (Rusija)|date=7. december 2006|accessdate=7. december 2006|language=ru|archive-date=2013-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20130531095355/http://www.inopressa.ru/independent/2006/12/06/16:03:16/max|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Max se je leta 2001 resno poškodoval, ko ga je eden od prijateljev Georgea Clooneyja ponesreči povozil z avtom.&lt;ref name=&quot;associatedpress&quot;&gt;{{navedi novice|title=Pujs Georgea Clooneyja umre|url=http://www.accesshollywood.com/news/ah2947.shtml|agency=Associated Press (Access Hollywood)|date=2. december 2006|accessdate=7. december 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061205213848/http://www.accesshollywood.com/news/ah2947.shtml|archivedate=2006-12-05|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Pujs, ki je tehtal več kot 130 kilogramov, je po poročanju Clooneyjevega osebnega tajnika Stana Rosenfielda umrl v Los Angelesu zaradi naravnih vzrokov. Ker se je vedelo, da ima artritis in da je skoraj slep, so nekateri mediji o njegovi smrti poročali že januarja 2005. Clooney pravi, da se jasno spominja, kako je Max vsako jutro cvilil, dokler ga ni nahranil.&lt;ref name=&quot;metro&quot; /&gt; [[Nick Clooney]], Georgeov oče, je v reviji ''The Cincinnati Enquirer'' objavil kolumno o Maxu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Tema: Nick Clooney|url=http://topics.cincinnati.com/Nick_Clooney/|accessdate=14. maj 2013|newspaper=cincinnati.com|language=en|archive-date=2013-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20130519085521/http://topics.cincinnati.com/Nick_Clooney/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

George Clooney je imel tudi dva buldoga, Buda and Louja, ki ju je poimenoval po komičnem paru [[Abbott in Costello|Abbottu in Costellu]]. Oba psa sta že poginila; eden zaradi ugriza klopotače.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.celebritydogwatcher.com/category/a-g-celebrities/george-clooney/|title=Psi Georgea Clooneyja živijo dalje|publisher=Celebritydogwatcher.com|date=17. november 2006|accessdate=19. september 2009|language=en|archive-date=2009-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090905055604/http://www.celebritydogwatcher.com/category/a-g-celebrities/george-clooney/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.exposay.com/george-clooney-battled-rattlesnake/v/751/|title=Clooneyjev pes umrl zaradi klopotačinega ugriza|date=25. november 2009|accessdate=13. februar 2010|language=en|archive-date=2010-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100419194801/http://www.exposay.com/george-clooney-battled-rattlesnake/v/751/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== V medijih ==
[[Slika:GeorgeClooneyHWoFJan12 (headshot).jpg|thumb|140px|George Clooney, januar 2012]]

George Clooney je eden od treh ljudi, ki ga je revija ''People Magazine'' dvakrat imenovala za »najbolj seksi živega moškega«, najprej leta 1997, nato leta 2006.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=George Clooneyja revija ''PEOPLE'' imenuje za najbolj seksi živega moškega|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1559649,00.html|work=People|date=15. november 2006|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2013-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130313175116/http://www.people.com/people/article/0,26334,1559649,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zunaj Združenih držav Amerike se je pojavil v reklamah za avtomobile znamke [[Fiat]], kavo Nespresso in alkoholno pijačo Martini, na začetku leta 2005 pa je glasovno nastopil v seriji oglasov za pijačo Budweiser.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Le služim za preživetje: Clooney brani oglas za Nestle|url=http://www.abs-cbnnews.com/storypage.aspx?StoryId=90679|publisher=ABS-CBN Interactive|date=1. september 2007}} {{Slepa povezava|date=December 2010| language= en}}&lt;/ref&gt; Georgea Clooneyja je revija ''Time'' v letih 2007, 2008 in 2009 vključila na svoj seznam »100 najvplivnejših ljudi na svetu«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1894410_1894289_1894280,00.html|work=Time|title=2009 - Timeovih 100|date=30. april 2009|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2013-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130826200952/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0%2C28804%2C1894410_1894289_1894280%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1595326_1615754_1615880,00.html|work=Time|title=Timeovih 100|date=3. maj 2007|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2013-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130824170958/http://www.time.com/time/specials/2007/article/0%2C28804%2C1595326_1615754_1615880%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1733748_1733752_1735741,00.html|work=Time|title=2008- Timeovih 100|date=30. april 2009|language=en|accessdate=2013-07-03|archive-date=2013-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130822203800/http://www.time.com/time/specials/2007/article/0%2C28804%2C1733748_1733752_1735741%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ustvarjalca serije ''[[South Park]]'', [[Matt Stone]] and [[Trey Parker]], sta Georgea Clooneyja poleg mnogih drugih slavnih osebnosti satirično upodobila v svojem filmu ''Team America: World Police''. Clooney je kasneje dejal, da bi bil užaljen, če se nikoli ne bi iz njega norčevali v nobenem filmu.&lt;ref&gt;»[http://www.imdb.com/news/wenn/2005-02-15#celeb10 Clooneyju je norčevanje iz njega v filmu ''Team America'' všeč] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120815090714/http://www.imdb.com/news/wenn/2005-02-15#celeb10 |date=2012-08-15 }}.« Movie &amp; TV News @ IMDB.com, 15. februar 2005. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Omenjen je bil tudi v epizodi »Smug Alert!« serije ''South Park'', v kateri se norčujejo iz njegovega zahvalnega govora na [[oskar (filmska nagrada)|78. podelitvi oskarjev]]. Tudi sam je sodeloval pri seriji; glas je posodil psu Sparkyju v epizodi »Big Gay Al's Big Gay Boat Ride« in zdravniku z urgence v televizijski specijalki ''South Park: Bigger, Longer &amp; Uncut''. Njegova karikatura se je pojavila v seriji ''American Dad!'', in sicer v epizodi »Tears of a Clooney«, kjer Francine vidi, da se bodo njeni načrti o uničenju Clooneyja uresničili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Tears of a Clooney|url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b007946d|accessdate=15. maj 2013|newspaper=BBC| language= en}}&lt;/ref&gt;

Prvi film režiserja [[Alec Cartio|Alexandra Cartia]] je nosil naslov ''Convincing Clooney''. Film je govoril o [[Los Angeles|losangeleškem]] umetniku, ki se kot igralec in scenarist sooči z mnogimi zavrnitvami, nato pa se domisli posneti svoj prvi nizkoproračunski film in si želi, da bi v njem glavno vlogo zaigral George Clooney. Film je novembra 2011 izšel na DVD-ju.&lt;ref&gt;»[http://www.imdb.com/title/tt1329331/ IMDb: Uradna spletna stran filma ''Convincing Clooney''].« {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=iZBk92SG-9Y |title=Film ''Convincing Clooney'' Alexandra Cartia - Uraden napovednik|publisher=YouTube|accessdate=17. junij 2012| language= en}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in nominacije ==
{{Glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejel George Clooney}}

== Filmografija ==
{{Glavni|Filmografija Georgea Clooneyja}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (C)]]
* [[Seznam ameriških filmskih režiserjev]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|wikt=no|commons=George Clooney|b=no|n=no|q=George Clooney|s=no|v=no|species=no}}
* {{IMDb Name|id=123}} {{ikona en}}
* [http://www.people.com/people/george_clooney George Clooney] na People.com {{ikona en}}
* [http://www.notonourwatchproject.org/ Not On Our Watch Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070512213019/http://www.notonourwatchproject.org/ |date=2007-05-12 }} - Uradna spletna stran dobrodelne organizacije, ki so jo ustanovili George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon, Don Cheadle, Jerry Weintraub in David Pressman {{ikona en}}
* [http://www.project-syndicate.org/contributor/3910 Arhiv kolumn] za Project Syndicate {{ikona en}}
* [http://www.c-spanvideo.org/georgeclooney Pojavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130810070106/http://www.c-spanvideo.org/georgeclooney |date=2013-08-10 }} na C-SPAN {{ikona en}}
* [http://www.charlierose.com/guest/view/111 George Clooney] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130811003424/http://www.charlierose.com/guest/view/111 |date=2013-08-11 }} na Charlie Rose {{ikona en}}
* {{Worldcat id|lccn-no96-40669}} {{ikona en}}
* Izbrani komentarji in novice o Georgeu Clooneyju na spletni strani časopisa [http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/people/c/george_clooney/index.html ''The New York Times''] {{ikona en}} in [http://movies.nytimes.com/person/13722/George-Clooney NYT Movies] {{ikona en}}
* Izbrani komentarji in novice o Georgeu Clooneyju na spletni strani časopisa [http://www.guardian.co.uk/film/georgeclooney ''The Guardian''] {{ikona en}}
* [http://www.betterworldcampaign.org/peace Uradno sporočilo Georgea Clooneyja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106152345/http://www.betterworldcampaign.org/peace |date=2009-01-06 }}, Better World Campaign {{ikona en}}
* [http://www.youtube.com/watch?v=eiuTMAaJ2bs George Clooney na rdeči preprogi podelitve oskarjev leta 2012] {{ikona en}}
* [http://www.americanrhetoric.com/speeches/georgeclooneyunitednations.htm Tekst, zvočni in video posnetek govora Oddelka združenih narodov za varnost o Darfurju], 14. december 2006, NYC {{ikona en}}
* [https://web.archive.org/web/20110209002107/http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=132417313 Clooney, Google, UN Team Up To Watch Sudan Border], ''NPR'', 29. december 2010 {{ikona en}}
* [http://www.youtube.com/watch?v=TKMjWyX0yQ4 INTERVJU z Georgem Clooneyjem na rdeči preprogi podelitve oskarjev leta 2012] {{ikona en}}
* [http://pinterest.com/pin/141793088238860608/ Fotografija Clooneyja iz otroštva pred kamero] {{ikona en}}

{{Academy Award Best Supporting Actor}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}}
{{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:CLOONEY, George}}
[[Kategorija:George Clooney| ]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški režiserji]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški scenaristi]]
[[Kategorija:Angleški Američani]]
[[Kategorija:Irski Američani]]
[[Kategorija:Nemški Američani]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v filmski drami]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]]</text>
      <sha1>buhsh3so2zk3r1dm4vd6nkb65zumyec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orinoška pliskavka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>365120</id>
    <revision>
      <id>6762560</id>
      <parentid>6718635</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:06:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sciaenidae = grbe (po knjigi Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999)</comment>
      <origin>6762560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38221" sha1="fd1y7wyi0m5sh0t6092yk1rfo9r6bae" xml:space="preserve">{{taksonomka
| status = DD
| trend = unknown
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;{{IUCN |assessors=Reeves, R.R. s sod. |year=2011 |id=10831 |title=Inia geoffrensis |version=2013.2 |accessdate=2.2.2014}}&lt;/ref&gt;
| image =Amazonas Flussdelfin Apure Orinoco Duisburg 01.jpg
| image2 = Amazon river dolphin size.svg
| image2_caption = Primerjava velikosti v primerjavi s povprečnim človekom
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| subclassis = [[Eutheria]] (višji sesalci)
| ordo = [[Cetacea]] (kiti)
| subordo = [[Odontoceti]] (zobati kiti)
| superfamilia = [[Platanistoidea]] (rečni delfini)
| familia = [[Iniidae]]
| familia_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1846
| genus = ''[[Inia]]''
| species = '''''I. geoffrensis'''''
| binomial = ''Inia geoffrensis''
| binomial_authority = [[Henri Marie Ducrotay de Blainville|Blainville]], 1817
| range_map = Inia range map PLoS ONE.jpg
| range_map_caption = Razširjenost vrste (v zeleni barvi)
}}

'''Orinoška pliskavka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Inia geoffrensis''''') je vrsta [[rečni delfini|rečnega delfina]], ki je razširjena v [[porečje Amazonke|porečju Amazonke]] in [[Orinoko|Orinoka]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].

Amazonski rečni delfin je največja vrsta rečnih delfinov z odraslimi samci, ki dosežejo 185 kilogramov teže in 2,5 metra dolžine. Odrasli dobijo rožnato barvo, ki je bolj izrazita pri samcih, zaradi česar je dobil vzdevek »rožnati rečni delfin«. Spolni dimorfizem je zelo očiten, saj so samci 16 % daljši in 55 % težji od samic. Tako kot drugi zobati kiti imajo melono, organ, ki se uporablja za biosonar. Čeprav je hrbtna plavut kratka, velja za dolgo, prsne plavuti so prav tako velike. Velikost plavuti, nezaraščena vretenca in njena relativna velikost omogočajo izboljšano manevriranje pri krmarjenju po poplavljenih gozdovih in lovljenju plena.

Imajo eno najširše prehrane med zobatimi kiti in se prehranjujejo z do 53 različnimi vrstami rib, kot so krokarji, somi, tetre in pirane. Jedo tudi druge živali, kot so rečne želve, vodne žabe in sladkovodni raki.

Leta 2018 je [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) to vrsto uvrstila med ogrožene z upadajočo populacijo. Grožnje vključujejo naključni ulov z ribiško vrvico, neposreden lov za uporabo kot vaba za ribe ali nadzor nad plenilci, zajezitev in onesnaževanje; kot pri mnogih vrstah, izguba habitata in nadaljnji človekov razvoj postajata vse večja grožnja.

To je edina vrsta rečnega delfina, ki se hrani v ujetništvu, predvsem v Venezueli in Evropi. Težko ga je trenirati in med posamezniki v ujetništvu je opažena visoka stopnja smrtnosti.

== Taksonomija ==
[[File:Inia.png|thumb|Orinoška pliskavka upodobljena v ''Brehms Tierleben'', 1860]]

Vrsto ''Inia geoffrensis'' je opisal Henri Marie Ducrotay de Blainville leta 1817. Prvotno je amazonski rečni delfin pripadal naddružini ''Platanistoidea'', ki je sestavljala vse rečne delfine, zaradi česar so bili parafiletska skupina.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=basicTaxonInfo&amp;taxon_no=53258|author=The Paleobiology database|title=Superfamily Platanistoidea|work=fossilworks|access-date=21 November 2015|archive-date=2025-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250409161307/https://paleodb.org/cgi-bin/bridge.pl?action=basicTaxonInfo&amp;taxon_no=53258|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Danes pa je prerazvrščen v naddružino ''Inioidea''. Ni soglasja o tem, kdaj in kako so njihove vrste prednikov prodrle v porečje Amazonije; morda so to storili v [[miocen]]u iz [[Tihi ocean|Tihega oceana]], pred nastankom [[Andi|Andov]] ali iz [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]].&lt;ref name=bebej&gt;{{navedi splet|last1=Bebej|first1=Ryan|title=''Inia geoffrensis'' (Amazon river dolphin)|url=http://animaldiversity.org/site/accounts/information/Inia_geoffrensis.html|website=Animal Diversity Web|language=en|date=2006|access-date=11 August 2017}}&lt;/ref&gt;

Trenutno potekajo razprave o razvrstitvi vrst in podvrst. IUCN in odbor za taksonomijo Društva za morske sesalce priznavata dve podvrsti: ''I. g. geoffrensis'' (amazonski rečni delfin) in ''I. g. boliviensis'' (bolivijski rečni delfin). Tretja predlagana podvrsta, ''I. g. humboldtiana'' (delfin reke Orinoco), je bil prvič opisan leta 1977.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Pilleri|first1=George|last2=Gihr|first2=Margarethe|date=1977|title=Observations on the Bolivian (''Inia boliviensis'' D'orbigny, 1834) and the Amazonian Bufeo (''Inia geoffrensis'' de Blainville, 1817) with Description of a New Subspecies (''Inia geoffrensis humboldtiana'')|journal=Investigations on Cetacea|volume=8|pages=11–76}}&lt;/ref&gt; Molekularna analiza kaže, da delfini iz Orinoka izhajajo iz populacije Amazonke in niso genetsko ločeni. Tudi primerjalne morfološke raziskave kažejo, da se ''I. g. humboldtiana'' ne razlikuje od ''I. g. geoffrensis''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Trujillo|first1=F.|last2=Crespo|first2=E.|last3=Van Damme|first3=P.A.|last4=Usma|first4=J.S.|title=The Action Plan for South American River Dolphins 2010 – 2020|date=2010|publisher=WWF, Fundación Omacha, WDS, WDCS, Solamac|location=Bogotá, D.C., Colombia|pages=22–25}}&lt;/ref&gt; Vendar je Cañizales (2020) ugotovil, da so bile ''I. g. lobanje humboldtiane'' morfološko različne in priporočljivo je, da se povzdigne v status vrste.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Cañizales|first=Israel|date=2020-10-27|title=Morphology of the skull of ''Inia geoffrensis humboldtiana'' Pilleri &amp; Gihr, 1977 (Cetacea: Iniidae): A morphometric and taxonomic analysis|journal=Graellsia|language=en|volume=76|issue=1|doi=10.3989/graellsia.2020.v76.253|s2cid=228995991 |issn=0367-5041}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je bila predlagana ''I. g. boliviensis'' je bila drugačna vrsta glede na morfologijo lobanje. Leta 2002 so genetiki po analizi vzorcev mitohondrijske DNK iz porečja Orinoka, reke Putumayo (pritok Amazonke) ter rek Tijamuchy in Ipurupuru predlagali, da se rod ''Inia'' razdeli na vsaj dve evolucijski liniji: ena je omejena na reko porečja Bolivije in drugo široko razširjeno v Orinoku in Amazonki.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Banguera-Hinestroza|first1=E|last2=Cardenas|first2=H|last3=Ruiz-García|first3=M|last4=Marmontel|first4=M|last5=Gaitan |first5=E|last6=Vazquez Garcia-Vallejo|first6=F|year=2002|title=Molecular identification of evolutionarily significant units in the Amazon River dolphin ''Inia'' sp. (Cetacea: Iniidae)|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-heredity_september-october-2002_93_5/page/312|volume=93 |issue=5|pages=312–322|doi=10.1093/jhered/93.5.312|pmid=12547919|journal=Journal of Heredity|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Perrin|first1=William|last2=Würsig|first2=Bernd|last3=Thewissen|first3=J.G.M.|year=2002|chapter=Amazon River Dolphin|title=Encyclopedia of Marine Mammals|url=https://archive.org/details/encyclopediamari00perr_990|url-access=limited|pages=[https://archive.org/details/encyclopediamari00perr_990/page/n32 26]–28|publisher=Elsevier Science |isbn=978-0-12-373553-9}}&lt;/ref&gt; Nedavna študija z obsežnejšim vzorčenjem sistema Madeire, vključno nad in pod brzicami Teotonio (za katere so mislili, da ovirajo pretok genov), je pokazala, da ''Inia'' nad brzicami nima edinstvene mtDNK. Tako razlikovanje na ravni vrste, ki je nekoč veljalo, ni podprto s trenutnimi rezultati. Zato je bolivijski rečni delfin trenutno priznan kot podvrsta. Poleg tega študija iz leta 2014 identificira tretjo vrsto v porečju Araguaia-Tocantins, vendar te oznake ne priznava nobena mednarodna organizacija in Odbor za taksonomijo Društva za morske sesalce meni, da ta analiza ni prepričljiva.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.marinemammalscience.org/species-information/list-marine-mammal-species-subspecies/|title=List of Marine Mammal Species and Subspecies - Society for Marine Mammalogy|website=www.marinemammalscience.org|date=13 November 2016 |language=en-US|access-date=2017-09-01}}&lt;/ref&gt;

=== Podvrsta ===
[[File:Dauphinrose bolivie.jpg|thumb|Bolivijski rečni delfin je podvrsta ''Inia geoffrensis'']]

''Inia geoffrensis geoffrensis''&lt;ref name=deeAnn&gt;{{navedi knjigo|last1=Wilson|first1=Don|last2=Reeder|first2=DeeAnn|year=2005|access-date=22 November 2015|title=Mammal Species of the World|url= https://books.google.com/books?id=YnYED-YG0ZYC|volume=2|page=738|publisher=JHU Press |isbn=978-0-8018-8221-0}}&lt;/ref&gt; naseljuje večino reke Amazonke, vključno z rekami Tocantins, Araguaia, nizko Xingu in Tapajos, Madeira do brzic Porto Velho ter reke Purus, Yurua, Ica, Caqueta, Branco in Rio Negro skozi kanal Casiquiare do San Fernando de Atabapo v reki Orinoco, vključno z njenim pritokom: Guaviare.

''Inia geoffrensis boliviensis'' ima populacije v zgornjem toku reke Madeire, gorvodno od brzic Teotonija v Boliviji. Omejeno je na reko Mamore in njen glavni pritok Iténez.&lt;ref name=&quot;Silva&quot;&gt;{{navedi splet|title=The status of the Amazon River dolphin (Blainville, 1817): a review of available information|last1=Da Silva|first1=V.|last2=Martin|first2=AR.|year=2000|work=International Whaling Commission}}&lt;/ref&gt;

''Inia geoffrensis humboldtiana'' je v porečju reke Orinoko, vključno z rekama Apure in Meta. Ta podvrsta je vsaj v sušnem obdobju omejena na slapove brzic [[Rio Negro (Amazonka)|Rio Negro]] v Orinoku med Puerto Samariapo  in Puerto Ayacucho ter [[kanal Casiquiare]]. Te podvrste ne priznava Odbor za taksonomijo Društva za morske sesalce ali IUCN.

== Opis ==
Orinoška pliskavka je največji rečni delfin na svetu, saj v dolžino doseže med 153 in 250 centimetrov in lahko tehta preko 150&amp;nbsp;kg. V dolgih, kljunu podobnih ustih imajo pripadniki te vrste med 24 do 34 zašiljenih [[zobje|zob]]. Zobje so dveh vrst, kar jim omogoča plenjenje [[želve|želv]], [[rakovice|rakovic]] in podobnih oklepljenih živali. Imajo tudi veliko, obokano čelo in koščen greben na hrbtu namesto izražene hrbtne plavuti.&lt;ref name=best&gt;{{navedi revijo |first1=Robin C. |last1=Best |first2=Vera M.F. |last2=da Silva |year=1993 |title=''Inia geoffrensis'' |journal=Mammalian Species |issue=426 |pages=1–8 |publisher=The American Society of Mammalogists |url=http://www.science.smith.edu/msi/pdf/i0076-3519-426-01-0001.pdf |access-date=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304000419/http://www.science.smith.edu/msi/pdf/i0076-3519-426-01-0001.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
 
Običajno so orinoške pliskavke svetlo sive barve, obstajajo pa tudi rožnati primerki te vrste. Kot vsi delfini se tudi orinoška pliskavka hrani z [[ribe|ribami]], vodnimi [[nevretenčarji]] ter [[raki]], občasno pa tudi z manjšimi [[želve|želvami]].&lt;ref name=acs&gt;{{navedi splet|url=http://acsonline.org/fact-sheets/boto-amazon-river-dolphin/|title=Boto (Amazon river dolphin) |author=American Cetacean Society Fact Sheet|date=|publisher=American Cetacean Society|accessdate=6. decembra 2011}}&lt;/ref&gt;

== Dolgoživost ==
[[File:Amazonas Flussdelfin Apure Duisburg 02.jpg|thumb|left|Delfin Apure je živel več kot 40 let v živalskem vrtu v Duisburgu]]

Pričakovana življenjska doba orinoške pliskavke v divjini ni znana, v ujetništvu pa je zabeležena življenjska doba zdravih posameznikov med 10 in 30 let. Vendar pa je študija iz leta 1986 o povprečni življenjski dobi te vrste v ujetništvu v ZDA le 33 mesecev.&lt;ref name=&quot;Inia geoffrensis in Captivity in the United States&quot;&gt;{{cite journal |last1=Caldwell |first1=Melba C. |last2=Caldwell |first2=David K. |last3=Brill |first3=Randall L. |title=Inia geoffrensis in Captivity in the United States |journal=IUCN Species Survival Commission |date=1986 |pages=35–41 |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/SSC-OP-003_pp35-41.pdf |access-date=27 January 2022}}&lt;/ref&gt; Posameznik z imenom Baby v živalskem vrtu v Duisburgu v Nemčiji je živel vsaj 46 let in v živalskem vrtu preživel 45 let in 9 mesecev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.zoo-duisburg.de/zoo-duisburg-trauert-um-einzigartigen-flussdelfin/|title=Zoo Duisburg trauert um einzigartigen Flussdelfin|language=de|year=2020|access-date=21 December 2020|archive-date=23 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210123080444/http://www.zoo-duisburg.de/zoo-duisburg-trauert-um-einzigartigen-flussdelfin/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Biologija in ekologija ==
Orinoško pliskavko običajno vidimo samo ali v dvoje, vendar se lahko pojavi tudi v tropu, ki le redko vsebuje več kot osem osebkov. V Amazoniji so opazili trope, velike do 37 osebkov, povprečje pa tri. V Orinoku največje opazovane skupine štejejo 30, vendar je povprečje malo nad pet. V času plena kar 35 rožnatih delfinov sodeluje, da bi dobili svoj plen. Običajno se socialne vezi pojavijo med materjo in mladičem, vendar jih je mogoče opaziti tudi v heterogenih skupinah ali skupinah samcev. Največje skupnosti so vidne na območjih z obilico hrane in ob ustjih rek. Med deževno sezono je značilna segregacija, pri čemer samci zasedajo rečne kanale, medtem ko so samice in njihovi potomci na poplavljenih območjih. Vendar pa v sušnem obdobju takšne ločitve ni.&lt;ref name=&quot;da Silva 2004&quot;&gt;{{cite journal|last1=Martin|first1=A.|first2=V.|last2=da Silva|year=2004|title=River dolphins and flooded forest: seasonal habitat use and sexual segregation of Botos (''Inia geoffrensis'') cetacean in an extreme environment|journal=Journal of Zoology|volume=263|issue=3|pages=295–305|doi=10.1017/s095283690400528x}}&lt;!--|access-date=22 November 2015--&gt;&lt;/ref&gt; Zaradi visoke ravni ribjega plena so večje velikosti skupin vidne na velikih odsekih, na katere neposredno vpliva bela voda (kot so glavne reke in jezera, zlasti med nizkovodno sezono), kot na manjših odsekih, na katere vpliva črna voda (kot so kanali in manjši pritoki). V svojem sladkovodnem habitatu so vrhunski plenilci in zbiranje je bolj odvisno od virov hrane in razpoložljivosti habitata kot pri oceanskih delfinih, kjer je potrebna zaščita pred večjimi plenilci.

Študije v ujetništvu so pokazale, da je orinoška pliskavka manj sramežljiva kot [[velika pliskavka]], a tudi manj družabna. Je zelo radovedna in ima izjemno pomanjkanje strahu pred tujimi predmeti. Vendar pa v ujetništvu morda ne kažejo enakega vedenja kot v svojem naravnem okolju, kjer so poročali, da držijo vesla ribičev, se drgnejo ob čoln, trgajo podvodne rastline in se igrajo s palicami, hlodi, glino itd. želve, kače in ribe.

So počasni plavalci; običajno potujejo s hitrostjo od 1,5 do 3,2 kilometra na uro, zabeleženo pa je, da plavajo s hitrostjo do 14 do 22 kilometrov na uro. Ko se dvignejo na površje, se istočasno pokažejo konice gobca, melona in hrbtne plavuti, rep pa se le redko pokaže pred potopom. Prav tako lahko stresajo svoje plavuti in potegnejo repno plavut in glavo nad vodo, da opazujejo okolje. Občasno skočijo iz vode, včasih celo meter. Težje jih je trenirati kot večino drugih vrst delfinov.

=== Dvorjenje ===
Opaženi so bili odrasli samci, ki so v ustih nosili predmete, kot so veje ali drugo plavajoče rastlinje ali kroglice iz strjene gline. Videti je, da samci te predmete nosijo kot družbeno-spolni prikaz, ki je del njihovega sistema parjenja. Vedenje »sproži nenavadno veliko število odraslih samcev in/ali odraslih samic v skupini ali pa jih morda privabi v skupino. Verjetna razlaga rezultatov je, da je nošenje predmetov namenjeno samicam in ga spodbujajo število samic v skupini, medtem ko je agresija usmerjena na druge odrasle samce in jo spodbuja nošenje predmetov v skupini.«&lt;ref name=&quot;171.66.127.192&quot;&gt;{{cite journal|last1=Martin|first1=A.R.|last2=Da Silva|first2=V.M.F.|last3=Rothery|first3=P.|year=2008|title=Object carrying as social–sexual display in an aquatic mammal|journal=Biology Letters|volume=4|issue=3|pages=243–245|doi=10.1098/rsbl.2008.0067 |pmid=18364306|pmc=2610054}}&lt;/ref&gt; Preden so ugotovili, da ima vrsta očiten spolni dimorfizem, so domnevali, da so rečni delfini monogamni. Kasneje se je izkazalo, da so bili samci večji od samic in so dokumentirani z agresivnim spolnim vedenjem v divjini in ujetništvu. Samci imajo zaradi ugrizov in odrgnin pogosto močno poškodovano hrbtno, repno in prsno plavut ter pihalnico. Običajno imajo tudi številne sekundarne brazgotine, ki razbijajo zobe. To kaže na ostro konkurenco za dostop do samic s poliginskim sistemom parjenja, čeprav poliandrije in promiskuitete ni mogoče izključiti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Best| first1=R.|first2=V.|last2=da Silva|year=1984|title=Preliminary Analysis of Reproductive Parameters of the boutu, ''Inia geoffrensis'', and the Tucuxi, tucuxi, in the Amazon River System|journal=Report of the International Whaling Commission |issue=Special Issue|volume=6|pages=361–369}}&lt;/ref&gt;

V ujetništvu so dokumentirali dvorjenje in paritveno predigro. Samec prevzame pobudo z grizenjem plavuti samice, vendar reagira agresivno, če samica ni dojemljiva. Opažena je bila visoka pogostost parjenja v paru; uporabili so tri različne položaje: stik z maternico pod pravim kotom, ležanje z glavo na glavo ali z glavo na rep.

=== Razmnoževanje ===
Razmnoževanje je sezonsko, skotitve pa potekajo med majem in junijem. Obdobje skotitve sovpada s sezono poplav, kar je lahko prednost, saj samice in njihovi potomci ostanejo na poplavljenih območjih dlje kot samci. Ko se nivo vode začne zmanjševati, se gostota virov hrane na poplavljenih območjih poveča zaradi izgube prostora, kar zagotavlja dovolj energije za mladiče, da zadostijo visokim zahtevam, potrebnim za rast. Nosečnost je ocenjena na približno enajst mesecev, porod v ujetništvu pa traja 4 do 5 ur. Ob rojstvu so mladiči dolgi 80 centimetrov, v ujetništvu pa zrastejo 0,21 metra na leto. Dojenje traja približno eno leto. Interval med rojstvi je ocenjen med 15 in 36 meseci, mladi delfini pa naj bi postali neodvisni v dveh do treh letih.

Relativno dolgo trajanje dojenja in starševstva kaže na visoko stopnjo starševske oskrbe. Večino opazovanih parov v njihovem naravnem okolju sestavljata samica in njen mladič. To nakazuje, da dolga obdobja starševske skrbi prispevajo k učenju in razvoju mladih.

=== Prehrana ===
[[File:Amazon dolphin eating fish.jpg|thumb|Hranjenje orinoške pliskavke]]

Prehrana orinoške pliskavke je najbolj raznolika med zobatimi kiti. Sestavlja ga vsaj 53 različnih vrst rib, razvrščenih v 19 družin. Velikost plena je med 5 in 80 centimetri, povprečno 20 centimetrov. Najpogosteje zaužite ribe pripadajo družinam ''Sciaenidae'' (grbe), ''Cichlidae'' ([[ostrižniki|ciklidi]]), ''Characidae'' (haracini in tetre) in ''Serrasalmidae'' (pakusi, piraje in srebrni dolarji).&lt;ref name=&quot;animaldiversity.org&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://animaldiversity.org/accounts/Inia_geoffrensis/ | title=Inia geoffrensis (Amazon river dolphin) | website=Animal Diversity Web }}&lt;/ref&gt; Zobovje mu omogoča dostop do oklepov rečnih želv (kot je ''Podocnemis sextuberculata'') in sladkovodnih rakov (kot je ''Poppiana argentiniana''). Prehrana je pestrejša v deževnem obdobju, ko se ribe razširijo na poplavljena območja izven strug, zato jih je težje uloviti. Prehrana postane bolj selektivna v sušnem obdobju, ko je gostota plena večja.

Običajno so ti delfini aktivni in se hranijo ves dan in noč. Vendar so pretežno krepuskularne. Dnevno zaužijejo približno 5,5 % svoje telesne teže. Včasih izkoristijo motnje, ki jih povzročajo čolni, da ujamejo dezorientiran plen. Včasih se povežejo z daljno sorodnimi tucuxi (''Sotalia fluviatilis'') in [[orjaška vidra|orjaškimi vidrami]] (''Pteronura brasiliensis''), da lovijo na usklajen način, tako da hkrati zbirajo in napadajo staleže rib. Očitno je med tema vrstama malo konkurence za hrano, saj ima vsaka raje drugačen plen. Opazili so tudi, da delfini v ujetništvu delijo hrano.

=== Eholokacija ===
Amazonske reke so pogosto zelo motne, zato je orinoška pliskavka pri navigaciji in iskanju plena verjetno veliko bolj odvisna od svojega občutka za [[eholokacija|eholokacijo]] kot vida. Vendar lahko eholokacija v plitvih vodah in poplavljenih gozdovih povzroči veliko odmevov, ki jih je treba spremljati. Za vsak povzročen klik se bo množica odmevov verjetno vrnila k živali, ki eholocira, skoraj drug na drugem, kar oteži razlikovanje predmetov. To je morda razlog, zakaj rečni delfin proizvaja manj močne klike v primerjavi z drugimi zobatimi kiti podobne velikosti.&lt;ref name=Ladegaard2015&gt;{{cite journal|first1=Michael|last1=Ladegaard|first2=Frants Havmand|last2=Jensen|first3=Mafalda|last3=de Freitas|first4=da Silva|last4=Vera M.F.|first5=Peter Teglberg|last5=Madsen|year=2015|title=Amazon river dolphins (Inia geoffrensis) use a high-frequency short-range biosonar|journal=Journal of Experimental Biology|volume=218|issue=Pt 19|pages=3091–3101|doi=10.1242/jeb.120501|pmid=26447198|doi-access=free|hdl=1912/7584|hdl-access=free}}&lt;!--|access-date=1 October 2015--&gt;&lt;/ref&gt; S pošiljanjem klikov z nižjo amplitudo bodo samo bližnji predmeti oddajali zaznavne odmeve, zato je treba razvrstiti manj odmevov, vendar je strošek zmanjšan doseg biosonarja. Zobati kiti na splošno ne oddajajo novega eholokacijskega klika, dokler niso prejeti vsi ustrezni odmevi prejšnjega klika, tako da, če se zaznavni odmevi odbijejo samo od bližnjih predmetov, se bodo odmevi hitro vrnili in amazonski delfin je takrat sposoben klikati z visoko stopnjo. To pa tem živalim omogoča visoko stopnjo akustičnega posodabljanja njihove okolice, kar lahko pomaga pri sledenju plenu pri eholociranju v plitvih rekah in poplavljenih gozdovih z veliko skrivališči za plen. Medtem ko plenijo v motni vodi, oddajajo serije klikajočih zvokov, od 30 do 80 na sekundo, ki jih uporabljajo tako, da poslušajo poskakujoč sonar, ki se odbija od njihovega plena.

=== Komunikacija ===
Tako kot drugi delfini tudi rečni delfini za komunikacijo uporabljajo žvižgajoče tone. Oddajanje teh zvokov je povezano s časom, ko se vrnejo na površje pred potopom, kar kaže na povezavo s hrano. Akustična analiza je pokazala, da se vokalizacija po strukturi razlikuje od značilnega žvižganja drugih vrst delfinov.&lt;ref&gt;{{cite journal|first1=Jeffrey|last1=Podos|first2=MF|last2=Vera da Silva|first3=R.|last3=Marcos Rossi-Santos|year=2002|title=Vocalizations of Amazon River Dolphins: Insights into the Evolutionary Origins of delphinid Whistles|journal=Ethology|volume=108|issue=7|pages=601–612|doi=10.1046/j.1439-0310.2002.00800.x}}&lt;!--|access-date=22 November 2015--&gt;&lt;/ref&gt;

== Razširjenost in populacija ==
[[File:Central Amazon River.jpg|thumb|Glavni krak reke Amazonke blizu Fonte Boa v Braziliji s številnimi poplavnimi ravnicami, jezeri in manjšimi kanali. Amazonskega delfina tu opazujejo vse leto]]

Orinoške pliskavke so najbolj razširjeni rečni delfini. Prisotni so v šestih državah Južne Amerike: [[Bolivija|Boliviji]], [[Brazilija|Braziliji]], [[Kolumbija|Kolumbiji]], [[Ekvador]]ju, [[Peru]]ju in [[Venezuela|Venezueli]], na območju, ki pokriva približno 7 milijonov kvadratnih kilometrov. Meje postavljajo [[slap]]ovi, kot sta reki Xingu in Tapajós v Braziliji, pa tudi zelo plitva voda. Niz brzic in slapov v reki Madeiri je osamil eno populacijo, priznano kot podvrsta ''I. g. boliviensis'', v južnem delu porečja Amazonke v Boliviji.

Razširjeni so tudi v porečju reke [[Orinoko]], razen reke Caroni in zgornjega toka reke Caura v Venezueli. Edina povezava med Orinokom in Amazonijo je prek kanala Casiquiare. Razporeditev delfinov v rekah in okolici je odvisna od letnega časa; v sušnem obdobju se nahajajo v rečnih strugah, v deževnem obdobju, ko se reke razlijejo, pa se razpršijo na poplavna območja, tako v gozdove kot v ravnice.

Študije za oceno populacije je težko analizirati zaradi razlike v uporabljeni metodologiji. V študiji, ki je bila izvedena v delu Amazonije, imenovanem reka Solimões, v dolžini 1200 kilometrov med mestoma [[Manaus]] in Tabatinga, je bilo opaženih skupaj 332 osebkov ± 55 na pregled. Gostota je bila ocenjena na 0,08–0,33 živali na kvadratni kilometer v glavnih kanalih in 0,49 do 0,93 živali na kvadratni kilometer v odcepih. V drugi študiji je bilo na odseku 120 kilometrov na sotočju Kolumbije, Brazilije in Peruja 345 posameznikov z gostoto 4,8 na kvadratni kilometer v pritokih okoli otokov. Ob bregovih so opazili 2,7 in 2,0. Poleg tega je bila šest dni izvedena še ena študija v Amazoniji na višini ustja reke Caqueta. Kot rezultat opravljenih študij je bilo ugotovljeno, da je gostota večja na bregovih, 3,7 na km, proti središču reke pa se zmanjšuje. V študijah, izvedenih v deževnem obdobju, je bila gostota opažena na poplavni ravnici 18 živali na kvadratni kilometer, medtem ko je bila na bregovih rek in jezer od 1,8 do 5,8 osebkov na kvadratni kilometer. Ta opažanja kažejo, da je orinoško pliskavko najdemo v večji gostoti kot katerega koli drugega kita in delfina.

=== Habitat in selitev ===
Amazonski rečni delfin živi v večini vodnih habitatov tega območja, vključno s; porečji, večjimi tokovi rek, kanali, rečnimi pritoki, jezeri ter na koncih brzic in slapov. Skozi vse leto se dogajajo ciklične spremembe vodostajev rek. V sušnem obdobju delfini zasedejo glavne rečne struge, v deževnem obdobju pa se zlahka preselijo v manjše pritoke, v gozd in na poplavna območja.

Zdi se, da imajo samci in samice izbrane habitate, pri čemer se samci vrnejo v glavne rečne kanale, ko so vodostaji še visoki, medtem ko samice in njihovi potomci ostanejo na poplavljenih območjih čim dlje; verjetno zato, ker zmanjša tveganje za agresijo samcev na mladiče in plenilstvo s strani drugih vrst.

V nacionalnem rezervatu Pacaya-Samiria v Peruju se fotoidentifikacija uporablja za prepoznavanje posameznikov na podlagi vzorcev pigmentacije, brazgotin in nepravilnosti v kljunu. Prepoznanih je bilo 72 osebkov, od tega jih je bilo 25 ponovno opazovanih med letoma 1991 in 2000. Intervali med opazovanji so bili od enega dneva do 7,5 leta. Največji obseg gibanja je bil 220 kilometrov, s povprečjem 60,8 kilometrov. Najdaljša razdalja v enem dnevu je bila 120 kilometrov, s povprečjem 14,5 kilometrov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=McGuire|first1=TL.|last2=Henningsen|first2=T.|year=2007|title=Movement Patterns and Site Fidelity of River Dolphins (''Inia geoffrensis'' and ''Sotalia fluviatilis'') in the Peruvian Amazon as Determined by Photo-Identification |url=https://archive.org/details/aquatic-mammals_2007_33_3/page/359|journal=Aquatic Mammals|volume=33|issue=3|pages=359–367|doi=10.1578/AM.33.3.2007.359}}&lt;!--|access-date=22 November 2015--&gt;&lt;/ref&gt;  V prejšnji študiji, izvedeni v središču reke Amazonke, so opazili delfina, ki se je premaknil le nekaj deset kilometrov iz sušne in mokre sezone. Vendar so bile tri od pregledanih 160 živali opazovane več kot 100 kilometrov  od mesta, kjer so bile prvič registrirane. Raziskava iz leta 2011 je pokazala, da bi lahko bila fotoidentifikacija, ki jo izvajajo usposobljeni operativci z uporabo visokokakovostne digitalne opreme, koristno orodje pri spremljanju velikosti populacije, gibanja in socialnih vzorcev.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Gomez-Salazar|first1=Catalina|last2=Trujillo|first2=Fernando|last3=Whitehead|first3=Hal|date=2011|title=Photo-Identification - A Reliable and Noninvasive Tool for Studying Pink River Dolphins, Inia geoffrensis|url=http://whitelab.biology.dal.ca/hw/Gomez_photoID_Aquatic_mammals.pdf|journal=Aquatic Mammals|volume=37|issue=4|pages=472–485|doi=10.1578/am.37.4.2011.472}}&lt;/ref&gt;

== Grožnje ==
Območje Amazonije v Braziliji obsega 5.000.000 km² in vsebuje raznolike temeljne ekosisteme.&lt;ref name=&quot;Silvano et al., 2009&quot;&gt;{{cite journal|last1=Silvano|first1=R.A.M.|last2=Ramires|first2=M.|last3=Zuanon|first3=J.|title=Effects of fisheries management on fish communities in the floodplain lakes of a Brazilian Amazonian Reserve|journal=Ecology of Freshwater Fish|date=2009|volume=18|issue=1 |pages=156–166|doi=10.1111/j.1600-0633.2008.00333.x|bibcode=2009EcoFF..18..156S }}&lt;/ref&gt; Eden od teh ekosistemov je poplavna ravnica ali gozd [[várzea]], kjer živi veliko vrst rib, ki so bistven vir za prehrano ljudi. Várzea je tudi velik vir dohodka zaradi prekomernega lokalnega komercializiranega ribolova. Várzea je sestavljena iz blatnih rečnih voda, ki vsebujejo veliko število in raznolikost vrst, bogatih s hranili. Obilje različnih ribjih vrst privabi orinoško pliskavko v várzea območja visokih voda med sezonskimi poplavami.&lt;ref&gt;{{cite journal|author =Arraut, E.M.|author2 =M. Marmontel|author3 =J.E. Mantovani|author4 =E.M. Novo|author5 =D.W. Macdonald|author6 =R.E. Kenward|year=2009|title=The lesser of two evils: seasonal migrations of Amazonian manatees in the Western Amazon|journal= Journal of Zoology|volume=280|number=3|pages=247–256|doi=10.1111/j.1469-7998.2009.00655.x}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega, da privabljajo plenilce, kot je orinoška pliskavka, so ti visokovodni pojavi idealna lokacija za privabljanje lokalnega ribištva. Človeške ribiške dejavnosti neposredno tekmujejo z delfini za iste vrste rib, tambaki (''Colossoma macropomum'') in pirapitinga (''Piaractus brachypomus''), kar ima za posledico nameren ali nenameren ulov delfinov reke Amazonke. Lokalni ribiči prekomerno lovijo in ko pliskavke odstranijo komercialni ulov iz mrež in vrvic, povzročijo škodo na opremi in ulovu ter povzročijo slabo voljo pri lokalnih ribičih. Negativne reakcije lokalnih ribičev pripisujejo tudi prepovedi brazilskega inštituta za okolje in obnovljive naravne vire ubijanja orinoške pliskavke, ki pa ribičem ne povrne škode, povzročene njihovi opremi in ulovu.&lt;ref name=&quot;Alves 2012&quot;&gt;{{cite journal|last1=Alves|first1=L.C.P.S.|last2=Andriolo|first2=A.|last3=Zappes|first3=C.A.|title=Conflicts between river dolphins (Cetacea:Odontoceti) and fisheries in the Central Amazon: A path toward tragedy?|journal=Zoologia|date=2012|volume=29|issue=5|pages=420–429|doi=10.1590/s1984-46702012000500005|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Med postopkom ulova komercializiranih rib se pliskavke ujamejo v mreže in se izčrpavajo, dokler ne poginejo, ali pa jih lokalni ribiči namerno ubijejo. Trupla se zavržejo, zaužijejo ali uporabijo kot vaba za privabljanje soma mrhovinarja, piracatinga (''Calophysus macropterus''). Uporaba trupla kot vabe za piracatingo sega v leto 2000. Naraščajoče povpraševanje po piracatingi je ustvarilo trg za distribucijo trupel amazonskih delfinov, ki se uporabljajo kot vaba v teh regijah.

Od 15 trupel delfinov, najdenih v reki Japurá v raziskavah 2010–2011, je bilo 73 % delfinov ubitih za vabo, odvrženih ali zapuščenih v zapletenih zabodnih mrežah. Podatki ne predstavljajo v celoti dejanskega skupnega števila smrti, naključnih ali namernih, ker je zaradi različnih dejavnikov zelo zapleteno evidentiranje in medicinski pregled vseh trupel. Mrhovinarske vrste se prehranjujejo s trupli, zaradi zapletenosti rečnih tokov pa je skoraj nemogoče najti vse mrtve živali. Še pomembneje je, da lokalni ribiči ne poročajo o teh smrtih zaradi strahu, da bodo zoper njih uvedli pravne ukrepe, saj so delfini reke Amazonke zaščiteni z brazilskim zveznim zakonom, ki prepoveduje kakršen koli ulov, nadlegovanje in ubijanje vrste.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Lodi|first1=L.|last2=Barreto|first2=A.|title=Legal actions taken in Brazil for the conservation of cetaceans|journal=Journal of International Wildlife Law and Policy|date=1998|volume=I|issue=3|pages=403–411|doi=10.1080/13880299809353910}}&lt;/ref&gt;

Reko Amazonko ogroža tudi odlaganje [[živo srebro|živega srebra]] v njene vode zaradi industrijskega rudarjenja, skupaj z drugimi močnimi [[kemikalija]]mi. Tako kot [[krčenje gozdov]] in kurjenje je živo srebro v vodi reke Amazonke zelo nevarno za favno reke. Leta 2019 je F. Mosquera-Guerra in drugi objavil študijo, ki je pokazala prisotnost živega srebra v delfinih reke Amazonke. Analizirali so mišično tkivo delfinov različnih taksonov amazonskega bazena in odkrili visoke koncentracije živega srebra v reki Tapajos (Brazilija) pri odraslem samcu ''I. g. geoffrensis'' (rožnati delfin).&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Mosquera-Guerra|first1=F.|last2=Trujillo|first2=F.|last3=Parks|first3=D.|last4=Oliveira-da-Costa|first4=M.|last5=Van Damme|first5=P. A.|last6=Echeverría|first6=A.|last7=Franco|first7=N.|last8=Carvajal-Castro|first8=J. D.|last9=Mantilla-Meluk|first9=H.|last10=Marmontel|first10=M.|last11=Armenteras-Pascual|first11=D.|date=December 2019|title=Mercury in Populations of River Dolphins of the Amazon and Orinoco Basins|url=http://link.springer.com/10.1007/s10393-019-01451-1|journal=EcoHealth|language=en|volume=16|issue=4|pages=743–758|doi=10.1007/s10393-019-01451-1|pmid=31712931 |s2cid=207942099 |issn=1612-9202}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2023 je 154 orinoških pliskavk poginilo v brazilskem jezeru Tefé po rekordno visokih temperaturah vode 40 °C in zmanjšani gladini vode med sušo. Medtem ko Inštitut Mamirauá za trajnostni razvoj izvaja študije, da bi ugotovil vzrok smrti, je vodilna hipoteza, da je povišana temperatura povzročila, da so alge v jezeru sproščale toksin, ki napada centralni živčni sistem.&lt;ref name=&quot;Mongabay&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Arellano |first1=Astrid |title=11 countries sign global pact to protect endangered river dolphins |url=https://news.mongabay.com/2024/01/11-countries-sign-global-pact-to-protect-endangered-river-dolphins/ |work=Mongabay Environmental News |date=15 January 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Ionova |first1=Ana |last2=Albeck-Ripka |first2=Livia |title=A Lake Turned to a Hot 'Soup.' Then the River Dolphins Died. |url=https://www.nytimes.com/2023/10/04/us/amazon-river-dolphins-dead-heat-drought.html |work=The New York Times |date=4 October 2023}}&lt;/ref&gt;

== V mitologiji ==
V tradicionalni folklori reke Amazonke ponoči amazonski rečni delfin postane čeden mladenič, ki zapeljuje dekleta, jo oplodi, nato pa se zjutraj vrne v reko in spet postane delfin. Podobno ženska postane lepa, dobro oblečena, premožna mlada ženska.&lt;ref name=Cravalho&gt;{{cite journal | author = M. A. Cravalho | year = 1999 | title = Shameless creatures: An ethnozoology of the Amazon river dolphin | url = https://archive.org/details/sim_ethnology_winter-1999_38_1/page/n50 | journal = Ethnology | volume = 38 | pages = 47–58 | doi = 10.2307/3774086 | issue = 1| jstor = 3774086 }}&lt;/ref&gt; Odide v hišo poročenega moškega, ga začara, da bi bil tiho, in ga odpelje v slamnato kočo ter ga obišče vsako leto na isto noč, ko ga je zapeljala. Na 7. noč obiska moškega spremeni v dojenčka – samčka ali samičko, in ga kmalu prenese v maternico lastne žene. Za mitologijo pravijo, da je cikel otroka. Ta delfinov menjalnik se imenuje ''encantado''. Domneva se, da je mit deloma nastal zato, ker so genitalije delfinov podobne človeškim. Drugi verjamejo, da je mit služil (in še vedno služi) kot način skrivanja incestuoznih odnosov, ki so precej pogosti v nekaterih majhnih, izoliranih skupnostih ob reki. Na tem območju pripovedujejo, da je nesreča ubiti delfina. Legenda prav tako pravi, da bo imela oseba vseživljenjske nočne more, če vzpostavi očesni stik z amazonskim delfinom. Po mitu o rožnatem delfinu reke Amazonke pravijo, da to bitje prevzame obliko človeka in zapeljuje moške in ženske v podzemlje Encante. Za to podzemlje pravijo, da je raj, podoben Atlantidi, vendar se od tam še nihče ni vrnil živ. Miti pravijo, da kdor ubije amazonskega delfina, bo imel smolo, huje pa je za tistega, ki ga bo pojedel.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.savacations.com/myths-legends-amazons-pink-river-dolphin/|title=Myths And Legends of the Amazon's Pink River Dolphin|last=Dunnell|first=Tony|date=2019-02-01|website=South American Vacations|language=en-US|access-date=2019-10-29}}&lt;/ref&gt; Lokalne legende pravijo tudi, da je delfin varuh [[amazonska morska krava|amazonske morske krave]] in da se mora, če hočemo najti morsko kravo, z delfinom najprej pomiriti.

S temi legendami je povezana uporaba različnih [[fetiš]]ev, kot so posušena zrkla in genitalije.[58] Te lahko spremlja posredovanje šamana ali pa tudi ne. Nedavna študija je kljub trditvi prodajalca in prepričanju kupcev pokazala, da noben od teh fetišev ne izhaja iz boto. Izvirajo iz ''Sotalia guianensis'' (gvajanski delfin), najverjetneje se nabirajo ob obali in delti reke Amazonke, nato pa se z njimi trguje navzgor po reki Amazonki. V mestih v notranjosti, daleč od obale, veliko, če ne večina, fetišev izhaja iz domačih živali, kot so ovce in prašiči.&lt;ref name=Gravena&gt;{{cite journal | author = Gravena, W. | author2 = T. Hrbek | author3 = V.M.F. da Silva | author4 = I.P. Farias | name-list-style = amp | year = 2008 | title = Amazon river dolphin love fetishes: From folklore to molecular forensics | url = https://archive.org/details/marine-mammal-science_2008-10_24_4/page/969 | journal = Marine Mammal Science | volume = 24 | issue = 4 | pages = 969–978 | doi = 10.1111/j.1748-7692.2008.00237.x| doi-access = free | bibcode = 2008MMamS..24..969G }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Inia geoffrensis}}
{{Zbirka|Inia geoffrensis}}
* [http://www.omacha.org Omacha Foundation]—A non-government and non-profit organization created to study, research and protect river dolphins and other fauna and aquatic ecosystems in Colombia. Winner of the 2007 Whitley Awards (UK).
* [http://www.botos.org/ River Dolphin Research Program]—Research project devoted to the study of the ecology and conservation of river dolphins in the Amazon basin, based in the Federal University of Western Pará. The scope of this research project focuses on ecological studies, as well as the impact that human activities have on their survival.
* [https://web.archive.org/web/20060106120643/http://www.cms.int/reports/small_cetaceans/data/I_geoffrensis/I_geoffrensis.htm Convention on Migratory Species page on the Amazon Dolphin]

{{Taxonbar|from=Q205329}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rečni delfini]]
[[Kategorija:Sesalci Južne Amerike]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]]</text>
      <sha1>fd1y7wyi0m5sh0t6092yk1rfo9r6bae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sen znala jes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376243</id>
    <revision>
      <id>6762823</id>
      <parentid>6737239</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:55:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2463" sha1="i0w68v6xz2vgrckoa06m8l7nx9oejzs" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
| Name     = Sen znala jes
| Cover    = 
| Artist   = [[Rudi Bučar|Rudija Bučarja]] in Frčafel
| Album    = Konəc
| B-side   = 
| Format   = zgoščenka
| Released = 6. julij 2014 &lt;small&gt;(MMS)&lt;/small&gt;&lt;br&gt; Marec 2015 &lt;small&gt;(album)&lt;/small&gt;
| Recorded = studio Parametrik, [[Dekani]]
| Genre    = etno
| Length   = 3:00
| Label    = Celinka
| Writer   = [[Rudi Bučar]]
| Lyrics   = Rudi Bučar
| Producer = Gaber Radojević
| Misc     = 
{{External music video|{{YouTube|MUhk3meiuWY|&quot;Sen znala jes&quot;}}}}
}}

&quot;'''Sen znala jes'''&quot; je narečna skladba [[Rudi Bučar|Rudija Bučarja]] in ženske skupine Frčafele iz leta 2014, na albumu leto kasneje. Avtor glasbe in teksta je [[Rudi Bučar]].

== MMS 2014 ==
6. julija 2014 je skladba na festivalu [[Melodije morja in sonca 2014|Melodije morja in sonca]] v [[Avditorij Portorož|portorožkem Avditoriju]]dosegla 48 in zmagala med 14 izvajalci. Odpeta je v [[Istra|istrskem]] narečju.

Šteli so glasovi žirij radijskih postaj (RTV SLO 1, RTV SLO Koper, Celje, Murski Val, Sora, Maribor), strokovne žirije, občinstva v Avditoriju ter televizijskih gledalcev in radijskih poslušalcev.

== Snemanje ==
Snemanje in miks sta potekala v studiu Parametrik od Gabra Radojevića v [[Dekani]]h. Marca 2015 pa je bila izdana še na dvojnem albumu ''Konəc'' na zgoščenki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Rudi-Bu%C4%8Dar-Kon%C9%99c/release/11320294|title=Konəc (zgoščenka, album, 2014)|date=23. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kcravne.si/Predstavitev/Novice-in-obvestila/ArtMID/2173/ArticleID/19692/RUDI-BU%C4%8CAR|title=RUDI BUČAR in Istrabend [Kulturni center Ravne na Koroškem]|date=23. maj 2021|publisher=kcravne.si}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Rudi Bučar]] – [[glasba]], [[besedilo]], [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*Gaber Radojević – [[Glasbeni producent|producent]] 

=== Studijska izvedba ===
*[[Rudi Bučar]] – solo [[vokal]], akustična [[kitara]], [[klavir]]
*Frčafele – spremljevalni vokali
*[[Boštjan Grabnar]] – [[harmonika]]
*Anže Langus Petrović – [[bas kitara]]
*Jure Rozman – [[boben|bobni]]
*Robert Pikl – [[kitara]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/rudi-bucar/sen-znala-jes &quot;Sen znala jes&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 2014]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>i0w68v6xz2vgrckoa06m8l7nx9oejzs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>General Electric CF6</title>
    <ns>0</ns>
    <id>379342</id>
    <revision>
      <id>6762551</id>
      <parentid>6251505</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:12:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-53839-10</username>
        <id>267064</id>
      </contributor>
      <origin>6762551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6165" sha1="dqt7cr67gksceadj3tkyqw5puivbw32" xml:space="preserve">[[Slika:Ge cf6 turbofan.jpg|sličica|GE CF6 ventilator]]
'''General Electric CF6''' je dvogredni [[obtočno razmerje|visokoobtočni]] [[reaktivni motor|reaktivni]] [[turboventilatorski motor]] ameriškega proizvajalca [[General Electric]]. Uporablja se na [[Potniško letalo|potniških letalih]] kot so [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Airbus A300|A300]], [[Airbus A310|A310]], [[A330]], [[Boeing 767]] in [[Boeing 747]]. Začetki motorja segajo v leto 1965, ko je General Electric razvijal njegovega predhodnika [[General Electric TF39|TF39]] za vojaško transportno letalo [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]]. Motorji so nabrali več kot 325 milijonov delovnih ur. 
[[Slika:CF6-6 engine cutaway.jpg|sličica|Presek CF6-6]]
Različice motorjev se med seboj razlikujejo po število stopenj kompresorja in turbine. 50000lbf različica CF5-50C ima več potiska kot CF6-6, čeprav uporablja dve stopnji manj pri visokotlačnem kompresorju in eno stopnjo manj pri nizkotlačni turbini. Novejše različice uporabljajo nove materiale, imajo večje vstopne temperature, boljše hlajenje lopatic visokotlačne trubine in posledično manjšo porabo goriva in manj emisij. Ventilator ima 38 širokotetivnih lopatic za čimvečje obtočno razmerje. Izredna trdnost titana je ključnega pomena pri obrabi proti FOD (foreign object damage). Če pa že pride kak delec mimo ventilatorja, naj bi brez poškodb zapustil motor v obtočnem zraku in ne bi prišel v visokotlačni kompresor, kjer so vrtilne hitrosti dosti večje.  Visokotlačni kompresor ima nekaj stopenj statorja z variabilno geometrijo za boljše pospeševanje in preprečevanje [[vrij na kompresorju|vrija na kompresorju]]. Sorodni motor istega potiska [[Rolls-Royce RB211]], ki ima manj spremenljivih statorjev, vendar pa uporablja za razliko trigredno zasnovo, kar zmanjšuje potrebo po več spremenljivih statorjih. 

CF6 ima obročasto [[Zgorevalna komora|zgorevalno komoro]] z 30 šobami in dvemi vžigalnimi svečkami. 30 šob je standard pri vseh letalskih CF6 in aeroderivatvnih turbinah. Mogoča je zamenjava zgorevalne komora brez zamenjave šob, kar bistveno prihrani čas. 
 
Njegov naslednik je [[General Electric GEnx]]

Z nedavnim porastom gradnje podatkovnih centrov se krepi zanimanje za predelavo rabljenih letalskih turboventilatorskih motorjev v sisteme za lokalno proizvodnjo električne energije. Čeprav ti motorji niso več primerni za letalsko uporabo – kjer je ključnega pomena visoka zanesljivost –, so še vedno povsem ustrezni za proizvodnjo energije na tleh, kar predstavlja dragoceno novo možnost uporabe. Ker je na svetovni ravni vsako leto na voljo več kot 100 takšnih motorjev, je njihova predelava – namesto da bi končali na odpadu – v skladu s prizadevanji za trajnostno družbo. Pomembno prednost predstavlja tudi kratek dobavni rok, ki od naročila do dobave traja le nekaj mesecev. Trg cveti in privablja tako uveljavljene proizvajalce kot tudi nova podjetja, specializirana za predelavo motorjev. Tako se na primer motor CF6-80C2, ki se je prvotno uporabljal v potniških letalih Boeing 767, ponaša z zmogljivostjo proizvodnje električne energije 48 MW; to zadošča za oskrbo od 20.000 do 40.000 gospodinjstev in omogoča napajanje podatkovnih centrov majhne do srednje velikosti.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://spectrum.ieee.org/ai-data-centers |title=Data Centers Look to Old Airplane Engines for Power Modified turbofans are helping to power the data-center boom |publisher=spectrum.ieee |date=20 Oct 2025 |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;

==Tehnični podatki (CF6-50): ==
*'''Tip:''' visokoobtočni [[turbofan]]
*'''Dolžina:''' 183 in (4,65 m)
*'''Premer:''' 105 in (2,67 m)
*'''Teža:''' 8966 - 9047 lb (4067 kg - 4104 kg)

*'''Kompresot:''' 3-stopenjski nizkotlačni (+ventilator), 14-stopenjski visokotlačni
*'''[[Zgorevalna komora]]:''' obročasta, 30 sob
*'''Turbina:''' 2-stopenjska visokotlačna, 4-stopenjska nizkotlačna 
*'''Največji potisk:''' 5,500 - 61500 lbs (234,1 - 274,23 kN)
*'''[[Tlačno razmerje]]:''' 4,24 - 4,4
*'''[[Razmerje potisk/teža]]:''' 5,6:1 - 6:1

Jedro motorja CF6 je tudi osnova za celo vrsto [[Aeroderivativna plinska turbina|aeroderivativnih plinskih turbin]]: [[General elelctric LM2500|LM2500]],  [[General Electric LM6000|LM6000]], [[General Electric LMS100|LMS100]], PGT25… Aeroderivativni motorji, ki izhahajo iz CF6 imajo lahko eno gred za pogon generatorja plina (gas generator), kot na primer LM2500 in PGT25 ali pa dve gredi kot LM6000 in LMS100. V primerjavi z aeroderivativnimi turbinami ima letalski motor CF6 bistveno večje emisije NO&lt;sub&gt;x&lt;/sub&gt;, ker so tehnični problemi za zmanjševanje emisij pri letalih dosti večji.

==Glej tudi==
*[[Pratt &amp; Whitney PW1000G]]
*[[Rolls-Royce Trent]]
*[[General Electric GE90]] in njegov naslednik GE9X
*[[General Electric GEnx]]
*[[CFM International CFM56]]
*[[CFM International LEAP]]
*[[Progress D-18T]]
*[[Turboventilatorski motor]]

==Zunanje povezave==
{{Commons category}}
*[http://www.geae.com/engines/commercial/cf6/index.html GE CF6 website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110904041357/http://www.geae.com/engines/commercial/cf6/index.html |date=2011-09-04 }}
*{{navedi splet |url=http://www.volvo.com/volvoaero/global/en-gb/businesssolutions/OEM/component+partner+-+commercial/CF6-80/ |title=Volvo Aero CF6-80 webpage |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070622021412/http://www.volvo.com/volvoaero/global/en-gb/businesssolutions/OEM/component+partner+-+commercial/CF6-80/ |archivedate=2007-06-22 |accessdate=2014-10-14 |url-status=live }} subcontractor
*[http://www.ntsb.gov/recs/letters/2000/A00_121_124.pdf NTSB Safety Recommendation on GE CF-6 engines of December 12 2000] [[PDF]] 262 KB
*{{navedi novice|url=http://www.cincypost.com/business/engine010301.html|first=Ken|last=Stammen|title=Engine failures cause GE overhaul|work=[[The Cincinnati Post]]|date=2001-01-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070822105919/http://www.cincypost.com/business/engine010301.html|archivedate=2007-08-22|accessdate=2014-10-14|url-status=live}}
{{Letalski motorji}}
[[Kategorija:Letalski motorji]]
[[Kategorija:General Electric]]</text>
      <sha1>dqt7cr67gksceadj3tkyqw5puivbw32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jeton Kelmendi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>380559</id>
    <revision>
      <id>6762867</id>
      <parentid>6709958</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:39:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8832" sha1="66osbzryhritn089qp8i00tmdf4ly4c" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec}}

'''Jeton Kelmendi''', [[Albanci|albanski]] [[Novinarstvo|novinar]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[Dramatika|dramatik]], * [[27. november]] [[1978]], [[Peć]], [[Kosovo]].

Osnovno šolo je zaključil v svojem rojstnem kraju, nadaljeval študij na [[Albanska Univerza v Prištini|Univerzi v Prištini]], kjer je diplomiral iz komunikologije. Podiplomski študij je končal na Svobodni univerzi v Bruslju, specializiral se je za mednarodne in varnostne študije. Svoj drugi magisterij je končal v diplomaciji in spisal doktorat s področja varnostnih politik. Že vrsto let piše poezijo, prozo, eseje in kratke zgodbe. Je redni sodelavec številnih časopisov v Albaniji in v tujini, piše o kulturnih in političnih vprašanjih v mednarodnem kontekstu. Kelmendi je na Kosovu postal znan po objavi peniškega prvenca  Stoletje obljub (Shekulli i Premtimeve, 1999). Kasneje je objavil še vrsto drugih knjig. Njegove pesmi so prevedene v več kot dvajset jezikov in objavljene v številnih revijah in mednarodnih antologijah. Je najbolj prevajan albanski pesnik v Evropi. Kelmendi je po mnenju številnih literarnih kritikov pristen predstavnik albanske sodobne poezije. Je član mednarodnih literarnih klubov, sodelavec številnih revij, zlasti v angleškem, francoskem in romunskem jeziku, ter član nekaterih evropskih akamedij znanosti in umetnosti. Njegov žanr je osredotočen na ljubezenska besedila in eliptični verz, ki se prepleta z metaforami in pristno umetniško simboliko. Je veteran osvobodilne vojne na Kosovu. Trenutno živi in dela v Bruslju.

==Izdana pesniška dela==

* Shekulli i Premtimeve, (Stoletje obljub), 1999 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jetonkelmendi.page.tl/Books.htm |title=Books |publisher=Jeton Kelmendi |date=2009-07-15 |accessdate=2013-07-10}}&lt;/ref&gt;
* Përtej Heshtjes, (Za tišino), 2002 
* Në qoftë mesditë, (Če je popoldne), 2004 
* Më fal pak Atdhe, (Oprosti mi domovina), 2005
* Ku shkojnë ardhjet, (Kamor gredo odhodi), 2007 
* Erdhe për gjurmë të erës, (Prišla si s sledmi vetra), 2008 
* Koha kurë të ketë kohë, (Čas, ko ima čas), 2009 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.unitedworldpoets.com/picture/koha-kure-te-kete-kohe |title=Koha kure te kete kohe - Picture |publisher=Unitedworldpoets.com |date=2013-06-24 |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005015718/http://www.unitedworldpoets.com/picture/koha-kure-te-kete-kohe |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Rrugëtimi i mendimeve, (Sprašujoče misli), 2010 
* Pagezimi I shpirtit, (Krst duha), 2012
* Thërras gjërat e harruara, (Kličem pozabljene stvari), 2013 

==Dramatika==
* Zonja Fjalë, (Gospodična beseda), 2007 
* Lojë dhe kundër lojë, (Igra in anti-igra), 2011

==Politična znanost==
* EU mission in Kosova after its independence, 2010, ZDA. 
* Bad times for the knowledge, 2011, Priština, Kosovo. 
* NATO-EU missions, cooperative or competitive, 2012, Tirana, Albanija.

==Dela izdana v tujih jezikih==
* Ce mult s-au rãrit scrisorile, Romunija. 
* A respiration (Frymëmarrje), Indija.
* Dame parol, Francija.
* COMME LE COMMENCEMENT EST SILENCIEUX, (Ku fillon heshtja), Francija. 
* ΠΟΥ ΠΑΝΕ ΟΙ ΕΡΧΟΜΟΙ, (Ku shkojnë ardhjet), Grčija.
* Wie wollen, (Si me dashtë), Nemčija.
* Frau Wort, Nemčija. 
* Nasil sevmeli, (Si me dashtë), Turčija.
* НА ВЕРХІВ’Ї ЧАСУ, (In the bigening of time), Ukrajina. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://botasot.info/kultura/216332/arberia-bredheritese-e-jeton-kelmendit/|title=НА ВЕРХІВ'Ї ЧАСУ}}&lt;/ref&gt; 
* How to reach yourself, ZDA.
* в зените времени истлевшего, (A vers on top of the time gone), Rusija. 
* 34首封面, (34 Poemus), Kitajska. 
* فواصل للحذف , (Elliptical dots), Egipt. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://darsharqiyat.com/about.asp |title=دار شرقيات للنشر و التوزيع |publisher=Darsharqiyat.com |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2013-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130715111729/http://darsharqiyat.com/about.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.aleftoday.info/article.php?id=8770 |title=aleftoday.com |publisher=Darsharqiyat.com |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2018-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180105011848/http://www.aleftoday.info/article.php?id=8770 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Pensamientos del Alma, (Thoughts of the spirit), Španija.

==Mednarodne nagrade==

* Član Evropskega Društva profesionalnih novinarjev, Bruselj, Belgija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pen-belgique.org/devenir-membre|title=Pen Club Francophone de Belgique|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141016083853/http://pen-belgique.org/devenir-membre|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  
* Član Evropske Akademije znanosti, umetnosti in literature, Pariz, Francija. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.europeanacademysciencesartsandletters.com/sciences__arts___lettres.ws|title=EUROPEAN ACADEMY SCIENCES ARTS LETTERS|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141016171859/http://www.europeanacademysciencesartsandletters.com/sciences__arts___lettres.ws|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  
* Član Ukrajinske Akademije znanosti in visokega šolstva, Kijev, Ukrajina. &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bukvoid.com.ua/events/premii/2014/03/05/081509.html|title=Названо лауреатів міжнародної літературної премії «Тріумф» за рік}}&lt;/ref&gt;  
* Član Belgijskega mednarodnega frankofonskega PEN kluba, Bruselj, Belgija.
* Doctor Honoris Causa, Inštitut za ukrajinske in kavkaške študije. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sho.kiev.ua/news/1440?page=0%2C0%2C4|title=Єтон Келменді|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20141022210605/http://sho.kiev.ua/news/1440?page=0,0,4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  
* Mednarodna nagrada SOLENZARA, Pariz, Francija, 2010. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.institutcultureldesolenzara.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=21%3Ajeton-kelmendi&amp;catid=2%3Abeneficiaires&amp;Itemid=6%2F |title=Jeton Kelmendi |language=fr |publisher=Institutcultureldesolenzara.org |date= |accessdate=2013-07-10 |archive-date=2016-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160312032018/http://institutcultureldesolenzara.org/index.php?catid=2%3Abeneficiaires&amp;id=21%3Ajeton-kelmendi&amp;itemid=6%2F&amp;option=com_content&amp;view=article |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Mednarodna nagrada Nikolaj Gogol, Ukrajina, 2013. &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; 
* Mednarodna nagrada Aleksander Veliki, Grčija, 2013 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gazeta-nacional.com/?p=5562%2F|title=Gazeta Nacional|accessdate=2014-11-05|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306193550/http://gazeta-nacional.com/?p=5562%2F|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
* Nacionalna nagrada za knjigo MITINGU, Gjakova, Kosovo, 2011.
* Mednarodna nagrada World Poetry, tretja nagrada, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 2013. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.diogenpro.com/2-seeking-for-a-poem-international-poetry-competition-2012.html|title=&quot;Under The Shade of Memory&quot; Poem}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  
* Nagrada Prevajalec leta 2013, Kitajska, 2013. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blog.sina.com.cn/s/blog_65faab7a0101cl8x.html/|title=Translator of the year|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812211151/http://blog.sina.com.cn/s/blog_65faab7a0101cl8x.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
* Mednarodna nagrada Mati Tereza - za humanizem v poeziji, Gjakova, Kosovo, 2014. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://koha.net/index.php/repository/docs/repository/pytjet/pdf/40pytje.pdf?id=4&amp;l=9455|title=Koha ditore}}&lt;/ref&gt;  
* Mednarodna nagrada Ludwig Nobel, PEN Club Udmurtu, Rusija 2014. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ukrainka.org.ua/node/3206/|title=Ludwig Nobel|accessdate=2014-11-05|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105180715/http://ukrainka.org.ua/node/3206/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pik.cn.ua/print/9884/|title=Чернігівське подружжя – лауреати Малої Нобелівської нагороди
}}&lt;/ref&gt; 
* Çmimin e meries Naji Naaman, 2014, Libanon. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.najinaaman.org/page230.html|title=Naji Naaman’s Literary Prizes 2014}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kelmendi, Jeton}}
[[Kategorija:Albanski pesniki]]
[[Kategorija:Albanski pisatelji]]
[[Kategorija:Albanski prevajalci]]
[[Kategorija:Albanski dramatiki]]
[[Kategorija:Albanski novinarji]]</text>
      <sha1>66osbzryhritn089qp8i00tmdf4ly4c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:SloTop50</title>
    <ns>10</ns>
    <id>402743</id>
    <revision>
      <id>6762876</id>
      <parentid>6655635</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:10:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6762876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2693" sha1="oenuo74117xivx2idcfyntbe3ndbwu8" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name = SloTop50
| title = [[SloTop50]]
| bodyclass = hlist

| above = * [[Seznam prvouvrščenih singlov 2013 (Slovenija)|2013]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2014 (Slovenija)|2014]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2015 (Slovenija)|2015]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2016 (Slovenija)|2016]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2017 (Slovenija)|2017]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2018 (Slovenija)|2018]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2019 (Slovenija)|2019]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2020 (Slovenija)|2020]]
* [[Seznam prvouvrščenih singlov 2021 (Slovenija)|2021]]

| group1 = SAZAS letna lestvica slovenskih skladb
| list1 = * [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1997|1997]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1998|1998]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 1999|1999]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2000|2000]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2001|2001]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2002|2002]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2003|2003]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2004|2004]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2005|2005]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2006|2006]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2007|2007]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2008|2008]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2009|2009]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2010|2010]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2011|2011]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2012|2012]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2013|2013]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2014|2014]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2015|2015]]
* [[SAZAS letna lestvica slovenskih skladb 2016|2016]]
* 2017   

| group2 = IPF letna lestvica vseh skladb in izvajalcev
| list2 = * [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2008 (Slovenija)|2008]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2009 (Slovenija)|2009]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2010 (Slovenija)|2010]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2011 (Slovenija)|2011]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2012 (Slovenija)|2012]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2013 (Slovenija)|2013]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2014 (Slovenija)|2014]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2015 (Slovenija)|2015]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2016 (Slovenija)|2016]]
* [[IPF letna lestvica skladb in izvajalcev 2017 (Slovenija)|2017]]
* [[Lestvica IPF 2024|2024]]
* [[Lestvica IPF 2025|2025]]
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Glasbene predloge]]
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>oenuo74117xivx2idcfyntbe3ndbwu8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>6762735</id>
      <parentid>6762421</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:56:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>6762735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="185943" sha1="0qgabkdqweuo604eoq40skp65txamfs" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;/&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;/&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All – Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away − R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè – Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti – Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry – Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY – you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|-
| 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''&lt;br&gt;YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''&lt;br&gt;Aitch, Ed Sheeran – My G&lt;br&gt;Lauv – Stranger
|-
| 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem&lt;br&gt;'''Joker Out – Katrina'''&lt;br&gt;Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes&lt;br&gt;Dove Cameron – Breakfast&lt;br&gt;'''Elton John &amp; Britney Spears – Hold Me Closer'''
|-
| 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen&lt;br&gt;SBO ft. Anja Rupel – Salem&lt;br&gt;'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''&lt;br&gt;Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween&lt;br&gt;Youngblud – Tissues
|-
| 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Nočna zver'''&lt;br&gt;Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''&lt;br&gt;Suede – She Still Leads Me
|-
| 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo&lt;br&gt;'''Đoko – Blok 22'''&lt;br&gt;Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down&lt;br&gt;'''Miksu / Macloud &amp; makko – Nachts wach'''&lt;br&gt;Rina Sawayama – Hold the Girl
|-
| 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Vse bo še dobro&lt;br&gt;freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy&lt;br&gt;Joy Oladokun – Purple Haze&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Eddie'''
|-
| 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno&lt;br&gt;'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''&lt;br&gt;Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''&lt;br&gt;The Smashing Pumpkins – Beguiled&lt;br&gt;The 1975 – I'm in Love with You
|-
| 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''&lt;br&gt;Kingreen – Spet&lt;br&gt;Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Body Paint'''&lt;br&gt;Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me
|-
| 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši&lt;br&gt;Samantha Maya − Yin &amp; Yang&lt;br&gt;'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging&lt;br&gt;Fedez ft. Salmo − Viola&lt;br&gt;'''Queen − Face It Alone'''
|-
| 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj&lt;br&gt;'''Drill − Po dežju'''&lt;br&gt;Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Nightshift'''&lt;br&gt;Annalisa − Bellissima
|-
| 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz&lt;br&gt;Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up&lt;br&gt;Kendrick Lamar ft. Blxst &amp; Amanda Reifer – Die Hard&lt;br&gt;'''Adele – I Drink Wine'''
|-
| 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project&lt;br&gt;Neisha – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant&lt;br&gt;Pink – Never Gonna Not Dance Again&lt;br&gt;'''Gorillaz – Baby Queen'''
|-
| 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''&lt;br&gt;Evol Ai – Rutina&lt;br&gt;Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit&lt;br&gt;'''Wet Leg – Chaise Longue'''&lt;br&gt;Phoenix – After Midnight
|-
| 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!&lt;br&gt;MEF &amp; Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi&lt;br&gt;'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat &amp; Bootsy − After Last Night&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Kaiser Chiefs − How 2 Dance
|-
| 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Nisva za skupi&lt;br&gt;'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – So Much Wine&lt;br&gt;Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile
|-
| 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši&lt;br&gt;'''Hauptman − Če bi vedel'''&lt;br&gt;Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless&lt;br&gt;Jovanotti − Se lo senti lo sai&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time'''
|-
| 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče&lt;br&gt;'''Jure Lesar − Center'''&lt;br&gt;freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me&lt;br&gt;Elodie − Ok. Respira&lt;br&gt;'''Dove Cameron − Girl Like Me'''
|-
| 51. || 23. 12. || Before Time – Omni&lt;br&gt;Fed Horses – Dež je za novo leto&lt;br&gt;'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''&lt;br&gt;Måneskin – La fine&lt;br&gt;The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength)
|-
| 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''&lt;br&gt;Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Anti-Hero&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes
|}

===2023===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 06. 01. || Joker Out – Novi val&lt;br&gt;'''Funk Fact – Takes Time'''&lt;br&gt;Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean&lt;br&gt;'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''&lt;br&gt;The 1975 – About You
|-
| 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''&lt;br&gt;Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter&lt;br&gt;'''U2 – Pride (In the Name of Love) &lt;small&gt;[Songs of Surrender]&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Sugababes – Today
|-
| 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka&lt;br&gt;Zmelkoow – Sonja se sanka&lt;br&gt;'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Lavender Haze&lt;br&gt;Elle King – Tulsa
|-
| 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''&lt;br&gt;Veronika Nikolovska – Easy&lt;br&gt;KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''&lt;br&gt;Sans Soucis – All Over This Party&lt;br&gt;Ed Sheeran – F64
|-
| 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''&lt;br&gt;Tokac &amp; Emanuela – Ne odhajaj&lt;br&gt;The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running&lt;br&gt;'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''&lt;br&gt;Black Honey – Heavy
|-
| 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Care sam&lt;br&gt;Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Weightless&lt;br&gt;Rosalía – LLYLM
|-
| 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja&lt;br&gt;Mate Bro – Lo fi jutro&lt;br&gt;'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Due vite&lt;br&gt;Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin'
|-
| 24. 02. || Vazz – Hrbtenica&lt;br&gt;'''KOKOSY – Lukatova mami'''&lt;br&gt;Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''&lt;br&gt;Lazza – Cenere&lt;br&gt;Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix)
|-
| 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno&lt;br&gt;'''2B – Do 5. dimenzije'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd &amp; Ariana Grande – Die for You (Remix)&lt;br&gt;'''Linkin Park – Lost'''&lt;br&gt;Alfa – Le cose in comune
|-
| 10. 03. || Fed Horses – MLAD&lt;br&gt;'''Nipke – Tvoja revolucija'''&lt;br&gt;Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes&lt;br&gt;Niall Horan – Heaven
|-
| 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''&lt;br&gt;Mi2 – Le zaspi&lt;br&gt;Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''&lt;br&gt;The National – New Order T-Shirt&lt;br&gt;CHVRCHES – Over
|-
| 24. 03. || Anja Pavlin &amp; Robert Likar − Meni&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''&lt;br&gt;Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl&lt;br&gt;Miley Cyrus − River&lt;br&gt;'''Larkin Poe − Bad Spell'''
|-
| 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''&lt;br&gt;The Margins − Krasni nori svet&lt;br&gt;Dare Kaurič &amp; Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''&lt;br&gt;Peter Fox − Vergessen wie&lt;br&gt;Christine and the Queens − To Be Honest
|-
| 07. 04. || '''&lt;small&gt;Thomas March &amp; Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč&lt;br&gt;Domen Don Holc – Lucy &amp; Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye&lt;br&gt;'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''&lt;br&gt;Paolo Nutini – Shine a Light
|-
| 14. 04. || Hauptman − Lejla&lt;br&gt;Andraž Hribar − Daleč stran&lt;br&gt;'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''&lt;br&gt;Drake − Search &amp; Rescue
|-
| 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''&lt;br&gt;freekind. − Bright Light&lt;br&gt;Tschimy − Perje || Daisy Jones &amp; The Six − Let Me Down Easy&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''&lt;br&gt;ROSALÍA &amp; Rauw Alejandro − BESO
|-
| 28. 04. || '''larao − no rules'''&lt;br&gt;Mate Bro − Preblizu pleševa&lt;br&gt;Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC&lt;br&gt;Post Malone − Chemical&lt;br&gt;'''Tash Sultana − James Dean'''
|-
| 05. 05. || Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Pavlov − V ustih bleda&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott&lt;br&gt;'''Foo Fighters − Rescued'''&lt;br&gt;Ed Sheeran − Boat
|-
| 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''&lt;br&gt;Leila Aleksandra – Rajske ptice&lt;br&gt;Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite&lt;br&gt;Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to&lt;br&gt;'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You'''
|-
| 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me&lt;br&gt;Tretji kanu – Naj me odnesejo&lt;br&gt;'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Little Things&lt;br&gt;Chet Faker – Something Like This
|-
| 26. 05. || Ezra – Lik!&lt;br&gt;Dora Tomori – Mosquito Bite&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''&lt;br&gt;Depeche Mode – Wagging Tongue
|-
| 02. 06. || EET − Moja igra&lt;br&gt;'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''&lt;br&gt;Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca&lt;br&gt;'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''&lt;br&gt;Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies
|-
| 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''&lt;br&gt;Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije&lt;br&gt;Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma&lt;br&gt;'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''&lt;br&gt;Dua Lipa − Dance the Night
|-
| 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe&lt;br&gt;I.C.E. – A še verjamemo&lt;br&gt;'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion&lt;br&gt;Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine&lt;br&gt;'''Sam Smith, Madonna – VULGAR'''
|-
| 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''&lt;br&gt;Plateau − Najdem te še kdaj&lt;br&gt;Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet − Farewell for Now&lt;br&gt;Bastille ft. Ella Eyre − No Angels
|-
| 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)&lt;br&gt;freekind. – Found Love&lt;br&gt;'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight&lt;br&gt;Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Show Me How'''
|-
| 07. 07. || '''Stalker − Volare'''&lt;br&gt;Andraž Hribar − Prvi ples&lt;br&gt;RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire&lt;br&gt;Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness'''
|-
| 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''&lt;br&gt;Koala Voice – The Bigger the City&lt;br&gt;Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do&lt;br&gt;'''Gabriels – Glory'''&lt;br&gt;Luke Combs – Fast Car
|-
| 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou&lt;br&gt;MRFY − Najlepše bitje&lt;br&gt;'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''&lt;br&gt;Crystal Fighters − Manifest&lt;br&gt;Post Malone − Overdrive
|-
| 28. 07. || Bad Lori – happysad&lt;br&gt;'''Ember – Cukr'''&lt;br&gt;Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''&lt;br&gt;Elle Coves – Summer&lt;br&gt;Jacob Collier – WELLLL
|-
| 04. 08. || UM − Pot&lt;br&gt;GossipRadio − Won't Be Fine&lt;br&gt;'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight&lt;br&gt;'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''&lt;br&gt;Blur − Barbaric
|-
| 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''&lt;br&gt;ZHA – Midva&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – The Falling Sky&lt;br&gt;Jorja Smith – GO GO GO
|-
| 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''&lt;br&gt;Blu.sine – Spet&lt;br&gt;EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''&lt;br&gt;Post Malone – Mourning&lt;br&gt;The Linda Lindas – Resolution/Revolution
|-
| 25. 08. || Đoko – Puli&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''&lt;br&gt;Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Baterije&lt;br&gt;Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done
|-
| 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''&lt;br&gt;Torul – We Don't Care&lt;br&gt;Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town&lt;br&gt;'''The Kolors – Italodisco'''&lt;br&gt;Guns N' Roses – Perhaps
|-
| 08. 09. || No Offence! − Male zmage&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''&lt;br&gt;Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young&lt;br&gt;'''The Rolling Stones − Angry'''&lt;br&gt;Holly Humberstone − Antichrist
|-
| 15. 09. || RANR − Dolgo ne&lt;br&gt;'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''&lt;br&gt;Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up&lt;br&gt;'''Duran Duran − Danse Macabre'''&lt;br&gt;Kylie Minogue − Tension
|-
| 22. 09. || N3 − Sédè&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky − Anima&lt;br&gt;'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''&lt;br&gt;boygenius − $20&lt;br&gt;The Struts − Rockstar
|-
| 29. 09. || Siddharta – Prepovedana&lt;br&gt;'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''&lt;br&gt;Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''&lt;br&gt;Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo&lt;br&gt;Róisín Murphy – CooCool
|-
| 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)&lt;br&gt;'''LPS – Insomnia'''&lt;br&gt;Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''&lt;br&gt;Troye Sivan – Got Me Started&lt;br&gt;Bruce Springsteen &amp; Patti Scialfa – Addicted to Romance
|-
| 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''&lt;br&gt;Joker Out – Sunny Side of London&lt;br&gt;zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Rick Astley – Never Gonna Stop
|-
| 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''&lt;br&gt;King Foo – Once &amp; Forever&lt;br&gt;GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Alergija&lt;br&gt;Black Pumas – More Than a Love Song
|-
| 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat&lt;br&gt;Koala Voice – Late for the Party&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – get him back!&lt;br&gt;'''The Libertines – Run Run Run'''
|-
| 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Tenis&lt;br&gt;Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer&lt;br&gt;'''Taylor Swift – &quot;Slut!&quot; (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lenny Kravitz – TK421
|-
| 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''&lt;br&gt;Leonart – Imam vse&lt;br&gt;Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go&lt;br&gt;'''The Beatles – Now and Then'''&lt;br&gt;Q – Changes
|-
| 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''&lt;br&gt;Bilbi – Dolge luči&lt;br&gt;Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Houdini&lt;br&gt;Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember
|-
| 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda&lt;br&gt;Liamere – Settle Down&lt;br&gt;'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''&lt;br&gt;Måneskin – VALENTINE'''&lt;br&gt;MGMT – Mother Nature
|-
| 01. 12. || Lumberjack − Bela laž&lt;br&gt;'''Romachild − Matador'''&lt;br&gt;Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again&lt;br&gt;'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''&lt;br&gt;Paloma Faith − Bad Woman
|-
| 08. 12. || MAYA – Vse kar maš&lt;br&gt;'''Fed Horses – 0.. s teboj'''&lt;br&gt;I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me&lt;br&gt;Fizz – Close One&lt;br&gt;'''Frank Carter &amp; The Rattlesnakes – Brambles'''
|-
| 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola&lt;br&gt;Masaž – Kardio&lt;br&gt;'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''&lt;br&gt;Sidecars – Hasta que cierro los ojos&lt;br&gt;Charli XCX &amp; Sam Smith – In the City
|-
| 22. 12. || Mate Bro – Tista&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Somewhere&lt;br&gt;'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day&lt;br&gt;'''Noah Kahan – Stick Season'''&lt;br&gt;Jimmy Fallon &amp; Meghan Trainor – Wrap Me Up
|-
| 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''&lt;br&gt;Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''&lt;br&gt;Marco Mengoni − Due vite&lt;br&gt;The National ft. Taylor Swift − The Alcott
|}

===2024===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 05. 01. || EET – Med odmevi&lt;br&gt;Siddharta – 1Minuta&lt;br&gt;'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse&lt;br&gt;'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;CCOSMO – Tauchen
|-
| 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Belo sonce&lt;br&gt;MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather&lt;br&gt;'''The Killers – Spirit'''&lt;br&gt;Ilsey – No California
|-
| 19. 01. || ZHA – Sam zdej&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ideje boga'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''&lt;br&gt;Liam Gallagher &amp; John Squire – Just Another Rainbow&lt;br&gt;Troye Sivan – One of Your Girls
|-
| 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano&lt;br&gt;Generator – Sentish&lt;br&gt;'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution&lt;br&gt;'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''&lt;br&gt;Ariana Grande – yes, and?
|-
| 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je&lt;br&gt;freekind. – Made It&lt;br&gt;'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''&lt;br&gt;IDLES – Gift Horse&lt;br&gt;Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel
|-
| 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''&lt;br&gt;Masharik – Otroci cvetja&lt;br&gt;Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish&lt;br&gt;'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What?
|-
| 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''&lt;br&gt;Eightbomb – Gone in 60 seconds&lt;br&gt;Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te&lt;br&gt;The Last Dinner Party – The Feminine Urge&lt;br&gt;'''Mahmood – Tuta Gold'''
|-
| 23. 02. || '''Plateau – Reka'''&lt;br&gt;Samo Sam – Super fant&lt;br&gt;Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Training Season'''&lt;br&gt;Beyoncé – Texas Hold 'Em
|-
| 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''&lt;br&gt;Joker Out – Everybody's Waiting&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang&lt;br&gt;Kaiser Chiefs – Beautiful Girl&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dark Matter'''
|-
| 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''&lt;br&gt;Vazz – Ljubljana podtalno&lt;br&gt;Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning&lt;br&gt;SZA – Saturn&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – Overcompensate'''
|-
| 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki&lt;br&gt;Kikcs – Okostnjaki&lt;br&gt;'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control&lt;br&gt;'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Wild God'''&lt;br&gt;Ye, Ty Dolla $ign – Carnival
|-
| 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi&lt;br&gt;Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels&lt;br&gt;'''Mew – Posatenebre'''&lt;br&gt;Zayn – What I Am
|-
| 29. 03. || Koala Voice – Vest&lt;br&gt;Romachild – Vzem si ga&lt;br&gt;'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''&lt;br&gt;Hozier – Too Sweet&lt;br&gt;Lizzy McAlpine – I Guess
|-
| 05. 04. || EMBER – Katarza&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Včasih'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce &amp; Miley Cyrus – II Most Wanted'''&lt;br&gt;Geolier &amp; Ultimo – L'ultima poesia&lt;br&gt;Moby &amp; Lady Blackbird – Dark Days
|-
| 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce&lt;br&gt;Žile – Rečem kar mislm&lt;br&gt;'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven&lt;br&gt;Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That&lt;br&gt;'''Benson Boone – Cry'''
|-
| 19. 04. || Vesna – Čisto počasi&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Vlak'''&lt;br&gt;Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Illusion'''&lt;br&gt;The Black Keys – On the Game
|-
| 26. 04. || Plateau – Mali princ&lt;br&gt;KiNG FOO – Something to Remember&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone&lt;br&gt;'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''&lt;br&gt;Teddy Swims – The Door
|-
| 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Labirint&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay&lt;br&gt;bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Wreckage'''
|-
| 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Spušča se sonce&lt;br&gt;Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner&lt;br&gt;'''Dua Lipa – These Walls'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Espresso
|-
| 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?&lt;br&gt;Masharik – Skupaj&lt;br&gt;'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''&lt;br&gt;Carbonne – Imagine&lt;br&gt;Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help
|-
| 24. 05. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''&lt;br&gt;Kokosy – Srce&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''&lt;br&gt;La Rappresentante di Lista – Paradiso&lt;br&gt;Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk
|-
| 31. 05. || Masayah – Cigaret&lt;br&gt;'''Cona40 – SmPlanet'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving&lt;br&gt;'''The Kolors – Karma'''&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In?
|-
| 07. 06. || Buržuazija – Hint&lt;br&gt;Boštjan Dermol – Sonce&lt;br&gt;'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''&lt;br&gt;Foster the People – Lost in Space
|-
| 14. 06. || Ichisan – Vertigo&lt;br&gt;Gušti – Nehati ne nehati&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''&lt;br&gt;Meduza, OneRepublic, Leony – Fire&lt;br&gt;Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie
|-
| 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''&lt;br&gt;Gramatik ft. Eric Krasno &amp; Nigel Hall – Queen&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer&lt;br&gt;'''The Offspring – Make It All Right'''&lt;br&gt;Tananai, Annalisa – Storie brevi
|-
| 28. 06. || Vazz – 24&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''&lt;br&gt;2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''&lt;br&gt;Fontaines D.C. – Favourite
|-
| 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'&lt;br&gt;Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream&lt;br&gt;'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''&lt;br&gt;Travis – Bus
|-
| 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''&lt;br&gt;Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je&lt;br&gt;Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''&lt;br&gt;Bnkr44 – Estate 80&lt;br&gt;Kasabian – Darkest Lullaby
|-
| 19. 07. || Hauptman – Jutro&lt;br&gt;Tinkara Kovač &amp; Tokac – Love song 2024&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia&lt;br&gt;Baba Yaga – Piroman&lt;br&gt;'''Zach Bryan – 28'''
|-
| 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober&lt;br&gt;'''Maja Keuc – Zmaji'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo &amp; Lana Del Rey – Tough&lt;br&gt;'''Deep Purple – Lazy Sod'''&lt;br&gt;Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me
|-
| 02. 08. || The Margins – Mali planeti&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Release Me&lt;br&gt;'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''&lt;br&gt;James Bay ft. The Lumineers &amp; Noah Kahan – Up All Night
|-
| 09. 08. || Žan Videc – Neznano&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''&lt;br&gt;Anika Horvat &amp; Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''&lt;br&gt;Khalid – Heatstroke&lt;br&gt;Shaboozey – A Bar Song (Tipsy)
|-
| 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''&lt;br&gt;Zgrešeni primeri – Vse bi dal&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling&lt;br&gt;Maggie Rogers – The Kill&lt;br&gt;'''The Killers – Bright Lights'''
|-
| 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?&lt;br&gt;'''Tina Marinšek – Umazane posode'''&lt;br&gt;KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''&lt;br&gt;Snow Patrol – All&lt;br&gt;Chappell Roan – Good Luck, Babe!
|-
| 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''&lt;br&gt;Regen – Hollywood Love&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier&lt;br&gt;'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''&lt;br&gt;Benson Boone – Pretty Slowly
|-
| 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''&lt;br&gt;Bowrain – Hit the Bottom&lt;br&gt;MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''&lt;br&gt;Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now&lt;br&gt;Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes
|-
| 13. 09. || Vazz – Navaden dan&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec&lt;br&gt;'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Taste&lt;br&gt;'''Linkin Park – The Emptiness Machine'''
|-
| 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''&lt;br&gt;Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti&lt;br&gt;Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''&lt;br&gt;Jungle – Let's Go Back&lt;br&gt;Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Song of the Lake
|-
| 27. 09. || Romachild – Dvigni glas&lt;br&gt;'''Masharik – Na dnu morja'''&lt;br&gt;Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''&lt;br&gt;Diodato – Molto amore&lt;br&gt;Leon Bridges – Laredo
|-
| 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''&lt;br&gt;Drevored – Gibam se&lt;br&gt;Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''&lt;br&gt;Larkin Poe – If God Is a Woman&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Audacious
|-
| 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi&lt;br&gt;'''Siddharta – Mir'''&lt;br&gt;Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori&lt;br&gt;'''U2 – Country Mile'''
|-
| 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Utrip&lt;br&gt;'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head&lt;br&gt;Cesare Cremonini – Ora che non ho più te&lt;br&gt;'''Teddy Swims – Bad Dreams'''
|-
| 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika&lt;br&gt;Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé &amp; Bruno Mars – Apt.&lt;br&gt;'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''&lt;br&gt;Bon Iver – S P E Y S I D E
|-
| 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''&lt;br&gt;Blu.sine – Biti sonce&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower&lt;br&gt;Tananai – Ragni&lt;br&gt;'''The Cure – A Fragile Thing'''
|-
| 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10&lt;br&gt;'''Plateau – Žalostno dekle'''&lt;br&gt;2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song&lt;br&gt;Shawn Mendes – Heart of Gold&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – That's So True'''
|-
| 15. 11. || Emkej – Marleybor&lt;br&gt;zalagasper – Med in mleko&lt;br&gt;'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Honey'''&lt;br&gt;Lady Blackbird – Like a Woman
|-
| 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''&lt;br&gt;Joker Out – Stephanie&lt;br&gt;Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;'''Linkin Park – Two Faced'''&lt;br&gt;Inhaler – Your House
|-
| 29. 11. || Delta Riff – Duhovi&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej&lt;br&gt;'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences&lt;br&gt;'''The Amazons – Pitch Black'''&lt;br&gt;LiK – Krevet
|-
| 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''&lt;br&gt;Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)&lt;br&gt;Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''&lt;br&gt;Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie&lt;br&gt;Maggie Rogers – In the Living Room
|-
| 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''&lt;br&gt;Čao Portorož – Slovenec&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl&lt;br&gt;'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – Not Like Us
|-
| 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''&lt;br&gt;Liamere – Prospects&lt;br&gt;King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love&lt;br&gt;Elodie, Tiziano Ferro – Feeling&lt;br&gt;'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come'''
|-
| 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani&lt;br&gt;'''Lara Baruca – Padava'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''&lt;br&gt;RAYE – Oscar Winning Tears&lt;br&gt;James Bay – Hope
|}

===2025===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih&lt;br&gt;Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''&lt;br&gt;Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;ROSÉ &amp; Bruno Mars – APT.
|-
| 10. 01. || Dacho – Bulevar&lt;br&gt;'''Niet &amp; Vijolice – V bližini ljudi'''&lt;br&gt;2Brothers &amp; The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar &amp; SZA – Luther&lt;br&gt;'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Night or Day
|-
| 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več&lt;br&gt;'''Krshkopoljac – Hej, hej'''&lt;br&gt;Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River&lt;br&gt;'''Lola Young – Messy'''&lt;br&gt;SZA – BMF
|-
| 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''&lt;br&gt;Dora Tomori – Far from Apathetic&lt;br&gt;Telegram – Tvoje barve || '''Mumford &amp; Sons – Rushmere'''&lt;br&gt;Chappell Roan – Pink Pony Club&lt;br&gt;Damiano David – Born with a Broken Heart
|-
| 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)&lt;br&gt;Laibach – I Want to Know What Love Is&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers&lt;br&gt;Abraham Alexander &amp; Adrian Quesada – Like a Bird&lt;br&gt;'''The Cure – All I Ever Am'''
|-
| 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz&lt;br&gt;Generator – Jasno je nebo&lt;br&gt;'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect&lt;br&gt;'''Jovanotti – Fuorionda'''&lt;br&gt;Sam Fender – Arm's Length
|-
| 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Touché&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts&lt;br&gt;'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''&lt;br&gt;Inhaler – A Question of You
|-
| 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''&lt;br&gt;3:rma ft. Merrick Winter – Serenades&lt;br&gt;Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''&lt;br&gt;The Black Keys – The Night Before&lt;br&gt;Lisa ft. Doja Cat &amp; Raye – Born Again
|-
| 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''&lt;br&gt;July Jones – New Religion&lt;br&gt;Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''&lt;br&gt;Zartmann – Tau mich auf&lt;br&gt;Marracash – Gli sbandati hanno perso
|-
| 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja&lt;br&gt;Borna Turner – Same besede&lt;br&gt;'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón &amp; Zoe Saldaña – El Mal&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Olly – Balorda nostalgia
|-
| 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''&lt;br&gt;Emkej ft. Oto Pestner – Hladn&lt;br&gt;Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety&lt;br&gt;'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''&lt;br&gt;Lizzo – Love in Real Life
|-
| 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''&lt;br&gt;Ranr – I Swear&lt;br&gt;Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie &amp; Dua Lipa – Handlebars'''&lt;br&gt;Bishop Briggs – Woman Is King&lt;br&gt;Haim – Relationships
|-
| 28. 03. || Tabu – O teh stvareh&lt;br&gt;'''Cona40 – Ona'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;Coma_Cose – Posti vuoti&lt;br&gt;'''Bryan Adams – Make Up Your Mind'''
|-
| 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno&lt;br&gt;'''Masharik – Tujec'''&lt;br&gt;Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Caroline'''&lt;br&gt;Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me
|-
| 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu&lt;br&gt;'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''&lt;br&gt;Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''&lt;br&gt;Sam Fender – Something Heavy&lt;br&gt;Elton John &amp; Brandi Carlile – Little Richard's Bible
|-
| 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''&lt;br&gt;Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen&lt;br&gt;Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam&lt;br&gt;The Marías – Back to Me&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Rain in the River'''
|-
| 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani&lt;br&gt;Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On&lt;br&gt;'''Green Day – Smash It Like Belushi'''&lt;br&gt;Bon Iver – There's a Rhythmn
|-
| 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''&lt;br&gt;Stalker – Sonce&lt;br&gt;Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island&lt;br&gt;'''Lorde – What Was That'''&lt;br&gt;Garbage – There's No Future in Optimism
|-
| 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''&lt;br&gt;Ranr – Sončne oči&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote&lt;br&gt;Myles Smith – My First Heartbreak
|-
| 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''&lt;br&gt;Before Time – Zate&lt;br&gt;Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake&lt;br&gt;'''Skunk Anansie – Animal'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Old Phone
|-
| 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz&lt;br&gt;Neisha – Nama besede so čist odveč&lt;br&gt;'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''&lt;br&gt;Laufey – Tough Luck&lt;br&gt;Cmat – Running/Planning
|-
| 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala&lt;br&gt;Superhuman Goats – Jadram&lt;br&gt;'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''&lt;br&gt;Nina Chuba – Unsicher&lt;br&gt;Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket
|-
| 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''&lt;br&gt;Peter Lovšin – Marš za mir&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover&lt;br&gt;'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''&lt;br&gt;Lorde – Man of the Year
|-
| 13. 06. || '''Generator – Kej si'''&lt;br&gt;Christine – SSA&lt;br&gt;&lt;small&gt;YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)&lt;/small&gt;|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''&lt;br&gt;Levante – Maimai&lt;br&gt;Teddy Swims – God Went Crazy
|-
| 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Oprosti'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – Sapphire'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|-
| 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''&lt;br&gt;Klemen – Is Anybody Out There?&lt;br&gt;Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''&lt;br&gt;Lykke Li – Into My Arms&lt;br&gt;Leon Bridges – Hold On
|-
| 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš &amp; Laren Polič Zdravič – Mozaik&lt;br&gt;Drill – Gladiator&lt;br&gt;'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In&lt;br&gt;Blanco – Maledetta rabbia&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – A Little Love'''
|-
| 11. 07. || Tinkara Kovač &amp; Uroš Cingesar – Ni ga več časa&lt;br&gt;Zha – Če bila bi ti&lt;br&gt;'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me&lt;br&gt;Frah Quintale – Lampo&lt;br&gt;'''Benson Boone – Mr. Electric Blue'''
|-
| 18. 07. || '''Kokosy – Js &amp; Irena'''&lt;br&gt;The Margins – Preludij&lt;br&gt;Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling&lt;br&gt;'''Jovanotti – Occhi a cuore'''&lt;br&gt;Twenty One Pilots – The Contract
|-
| 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''&lt;br&gt;Hauptman ft. Alja – Close my eyes&lt;br&gt;Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts&lt;br&gt;'''Lorde – Shapeshifter'''&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Survive
|-
| 01. 08. || Regen – Jaz in ti&lt;br&gt;'''Jon Vitezič – Padava'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''&lt;br&gt;Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be&lt;br&gt;sombr – Undressed
|-
| 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''&lt;br&gt;Masayah – Comme ci comme ça&lt;br&gt;Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''&lt;br&gt;Renee Rapp – Mad&lt;br&gt;Hayley Williams – Glum
|-
| 15. 08. || '''LPS – Perry'''&lt;br&gt;Šesti – Zmeden&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Spies'''&lt;br&gt;Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue
|-
| 22. 08. || Siddharta – Na nebu&lt;br&gt;Here and Everywhere – Seeker of the Source&lt;br&gt;'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be&lt;br&gt;Dani Fernández – Me has invitado a bailar&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – A Little More'''
|-
| 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''&lt;br&gt;Martina et al. – Impostor&lt;br&gt;Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''&lt;br&gt;Cmat – Euro-Country&lt;br&gt;Royel Otis – Say Something
|-
| 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Kamen, trn in brin&lt;br&gt;Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''&lt;br&gt;Deftones – Infinite Source
|-
| 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''&lt;br&gt;Mi2 – Padajo&lt;br&gt;HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''&lt;br&gt;Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco&lt;br&gt;Balu Brigada – Politix
|-
| 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral&lt;br&gt;No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''&lt;br&gt;Tame Impala – Loser&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Tears
|-
| 26. 09. || Moikka – Na robu misli&lt;br&gt;Peter Lovšin – Ni mi dost&lt;br&gt;'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls&lt;br&gt;'''Olly, Juli – Questa domenica'''&lt;br&gt;Cardi B ft. Kehlani – Safe
|-
| 03. 10. || Zha – Sonce sije&lt;br&gt;'''Đoko – Vse ok'''&lt;br&gt;Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''&lt;br&gt;Lola Tuduri – Personaje secundario
|-
| 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata&lt;br&gt;'''Mrfy – Venera'''&lt;br&gt;Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia&lt;br&gt;'''Flavio – Ando despistado'''&lt;br&gt;Olivia Dean – Man I Need
|-
| 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''&lt;br&gt;Giorgia – Golpe&lt;br&gt;David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone
|-
| 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?&lt;br&gt;Veronika Strnad – Maske&lt;br&gt;'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender &amp; Elton John – Talk to You'''&lt;br&gt;Chrissie Hynde &amp; K.D. Lang – Me &amp; Mrs Jones&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Almost
|-
| 31. 10. || Pia Nina – Okamenim&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Vse imam'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''&lt;br&gt;Bon Iver, Haim – Tie You Down&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons, Hozier – Rubber Band Man
|-
| 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''&lt;br&gt;Pavel Panon – Pleše v sanjah&lt;br&gt;Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked&lt;br&gt;Bresh – Dai che fai&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Asking for a Friend'''
|-
| 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Sempre Sergio&lt;br&gt;Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''&lt;br&gt;Zoë Më – Clair de Lune&lt;br&gt;Lily Allen – Sleepwalking
|-
| 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''&lt;br&gt;Hauptman – Tree on the Hill&lt;br&gt;Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Showbiz&lt;br&gt;Gorillaz ft. Idles – The God of Lying
|-
| 28. 11. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''&lt;br&gt;Šesti – Dlan&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love&lt;br&gt;Robyn – Dopamine&lt;br&gt;'''Raye – Where Is My Husband'''
|-
| 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''&lt;br&gt;Niowt – Pentimento&lt;br&gt;Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire&lt;br&gt;'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''&lt;br&gt;Jazzu – Baltos pelėdos
|-
| 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora&lt;br&gt;Emkej – Tečn&lt;br&gt;'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage&lt;br&gt;Rosalía – La Perla&lt;br&gt;'''Guns N' Roses – Nothin''''
|-
| 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''&lt;br&gt;Dan D – Kje si ti?&lt;br&gt;Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party&lt;br&gt;Tommaso Paradiso – Forse&lt;br&gt;'''Bryan Adams &amp; Friends – California Christmas'''
|-
| 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|}

===2026===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''&lt;br&gt;Taddei – Tisti moment&lt;br&gt;Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite&lt;br&gt;'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Such a Funny Way
|-
| 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež&lt;br&gt;'''Before Time – Mali problemi'''&lt;br&gt;Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim &amp; The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Friends – So solo che la vita&lt;br&gt;Three Days Grace – Kill Me Fast
|-
| 16. 01. || '''EMBER – London'''&lt;br&gt;Dora Tomori – None of It&lt;br&gt;Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''&lt;br&gt;Wet Leg – pokemon&lt;br&gt;Robyn – Talk to Me
|-
| 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko&lt;br&gt;'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''&lt;br&gt;Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''&lt;br&gt;Lia Kali &amp; Kany Garcia – Huir&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – The Banjo Song
|-
| 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''&lt;br&gt;Kokosy – Meteorit&lt;br&gt;Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''&lt;br&gt;Arlo Parks – 2Sided&lt;br&gt;Stephen Sanchez – Sweet Love
|-
| 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''&lt;br&gt;Generator – Ni&lt;br&gt;Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''&lt;br&gt;Bad Bunny – DtMF&lt;br&gt;Noah Kahan – The Great Divide
|-
| 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''&lt;br&gt;Sanpark – Vem, da mam prav&lt;br&gt;Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling&lt;br&gt;'''Laura Pausini &amp; Achille Lauro – 16 Marzo'''&lt;br&gt;Gorillaz &lt;small&gt;ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar&lt;/small&gt; – Orange County
|-
| 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Iz ust do ust&lt;br&gt;Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''&lt;br&gt;REMI – Kradljivci&lt;br&gt;sombr – Homewrecker
|-
| 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm&lt;br&gt;No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''&lt;br&gt;Charlie XCX - Always Everywhere&lt;br&gt;Geolier &amp; Pino Daniele – Tutto è possibile
|-
| 06. 03. || Koala Voice – Admiral&lt;br&gt;Zoran Predin Bend – Obe roki na volan&lt;br&gt;'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''&lt;br&gt;Ditonellapiaga – Che fastidio!&lt;br&gt;Bruno Mars – Risk It All
|-
| 13. 03. || MRFY – Usi tako&lt;br&gt;'''Before Time – Vse kar smo'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls&lt;br&gt;RAYE – Nightingale Lane.&lt;br&gt;'''Robbie Williams – All My Life'''
|-
| 20. 03. || Zina – Večna uganka&lt;br&gt;Recycleman – Desno levo&lt;br&gt;'''Kavč &amp; Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell&lt;br&gt;'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''&lt;br&gt;Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You
|-
| 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?&lt;br&gt;Gušti – Saudade (Moje in tvoje)&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe &amp; Andrew Watt – I Played the Fool&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''&lt;br&gt;Jack Harlow – Trade Places
|-
| 03. 04. || Martina et al. – Tebi&lt;br&gt;EET – Prazen&lt;br&gt;'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Elizabeth Taylor
|-
| 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''&lt;br&gt;Masayah – Design&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You&lt;br&gt;Raye – I Know You're Hurting&lt;br&gt;'''U2 – In a Life'''
|-
| 17. 04. || Neisha – Najdi me&lt;br&gt;'''Ðoko – Zauvijek'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''&lt;br&gt;Tiziano Ferro, Georgia – Superstar&lt;br&gt;Teddy Swims – Mr. Know It All
|-
| 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; H2O Collective – Zvezda&lt;br&gt;Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''&lt;br&gt;The Kolors – Rolling Stones&lt;br&gt;Ella Langley – Choosin' Texas
|-
| 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack &amp; Tom Waits – Boots on the Ground'''&lt;br&gt;Madonna – I Feel So Free&lt;br&gt;Prince – With This Tear
|-
| 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim&lt;br&gt;'''larao – trouble'''&lt;br&gt;Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome&lt;br&gt;Bella Kay – Promise?&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Window'''
|-
| 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''&lt;br&gt;Okttober – Obrni stran&lt;br&gt;No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – In the Stars'''&lt;br&gt;Madame, Marracash – Volevo capire
|-
| 22. 05. || Alter Ace – Julija&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Herman in moj oče&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''&lt;br&gt;Harry Styles – Dance No More&lt;br&gt;Madonna &amp; Sabrina Carpenter – Bring Your Love
|-
| 29. 05. || Máire – Ostajam&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Brejkap song'''&lt;br&gt;Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''&lt;br&gt;Gracie Abrams – Hit the Wall&lt;br&gt;Giveon – Jezebel
|-
| 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo&lt;br&gt;Joker Out – Odsevi sonca&lt;br&gt;'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''&lt;br&gt;Shinedown – Young Again&lt;br&gt;Tom Morello ft. Serj Tankian &amp; Roman Morello – Adjourn It
|-
| 12. 06. || Okustični – Včasih&lt;br&gt;Eva Hren – Diham&lt;br&gt;'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here&lt;br&gt;Role Model – High Hopes 3000&lt;br&gt;'''Lizzo – Happy 2 Be'''
|-
| 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''&lt;br&gt;Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''&lt;br&gt;Taylor Swift – I Knew It, I Knew You&lt;br&gt;Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me
|-
| 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''&lt;br&gt;Harpier – Mir&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors&lt;br&gt;'''Jovanotti &amp; Alfa – Buon vento'''&lt;br&gt;Jalen Ngonda – Burning Temptation
|-
| 03. 07. || Flora &amp; Thomas March Collective – Vse o nama&lt;br&gt;'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''&lt;br&gt;Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries&lt;br&gt;'''Jack White – Dollar Bill'''&lt;br&gt;Chaka Khan &amp; Snoop Dogg – Boogies in My Soul
|-
| 10. 07. || Fed Horses – Plus minus&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Kreten'''&lt;br&gt;Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – Look at My Life'''&lt;br&gt;Sam Smith – My Guy
|-
| 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''&lt;br&gt;Nina Strnad – Zaupanje&lt;br&gt;Boštjan Pertinač &amp; Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''&lt;br&gt;Mew – Vaffa*amore&lt;br&gt;Martin Garrix &amp; Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic)
|-
| 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''&lt;br&gt;Koala Voice – Public Transportation&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs&lt;br&gt;Sienna Spiro – Great Expectation&lt;br&gt;'''Charli xcx – Wink Wink'''
|-
| 31. 07. || Ranr – Valovi&lt;br&gt;'''3:rma – Sophia'''&lt;br&gt;Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''&lt;br&gt;Ultimo – Romantica&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Lost Boys
|-
| 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''&lt;br&gt;Emkej – Petek&lt;br&gt;Katalena &amp; Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''&lt;br&gt;Stella Lefty – Boston&lt;br&gt;Queens of the Stone Age – Easy Street
|-
| 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''&lt;br&gt;Anabel – 20 let&lt;br&gt;Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother&lt;br&gt;Karol G. &amp; Bruno Mars – Still&lt;br&gt;'''Jungle – Someday, Somewhere'''
|-
| 21. 08. || Šesti – Zakaj&lt;br&gt;Severa Gjurin – Heej&lt;br&gt;'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna &amp; Kylie Minogue – Love Sensation'''&lt;br&gt;Emma &amp; Fabri Fibra – Antidroga&lt;br&gt;James Blunt – Tastes Like Summer
|-
| 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''&lt;br&gt;Elvis Jackson – Whistle Song&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne&lt;br&gt;Nouvelle Vague &amp; Mélanie Pain – Only When I Lose Myself&lt;br&gt;'''Royal Blood – Ten Over Ten'''
|-
| 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva&lt;br&gt;'''Drill x Reta – Plan'''&lt;br&gt;Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix &amp; U2 – Fireflies'''&lt;br&gt;Ella Langley – Be Her&lt;br&gt;Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin?
|-
| 11. 09. || Zha – Svet je lep&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''&lt;br&gt;Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades&lt;br&gt;'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''&lt;br&gt;Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You
|-
| 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''&lt;br&gt;Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''&lt;br&gt;Angèle – Une seule vie&lt;br&gt;The War on Drugs – Who's That
|-
| 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''&lt;br&gt;Laibach ft. Senidah – Love Machine&lt;br&gt;No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''&lt;br&gt;Teddy Swims – Perfect Man&lt;br&gt;Adéla – Nicole Kidman
|-
| 02. 10. || '''Alter Ace – Besede'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Za mojo dušo&lt;br&gt;Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married&lt;br&gt;'''U2 – Silencio'''&lt;br&gt;Tove Lo – Source of Life
|-
| 09. 10. || Máire – LunaFilma&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Najstna leta'''&lt;br&gt;Telegram – Ne it || Lil Nas X – World's Greatest!&lt;br&gt;Taylor Swift – Patient Zero&lt;br&gt;'''Neiked x Portugal. The Man – Some Kind of High'''
|}

===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026).

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|25 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan
|-
| | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra, Visoko
|-
| [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon
|-
| rowspan=3 style=&quot;text-align:center&quot;|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu
|-
| Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js &amp; Irena, Ljudje, Kratki kralji
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }}
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>0qgabkdqweuo604eoq40skp65txamfs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762737</id>
      <parentid>6762735</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:58:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna */</comment>
      <origin>6762737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="185957" sha1="nqj522mb9u4m2j61f2lm19f2pmfar39" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;/&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;/&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All – Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away − R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè – Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti – Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry – Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY – you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|-
| 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''&lt;br&gt;YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''&lt;br&gt;Aitch, Ed Sheeran – My G&lt;br&gt;Lauv – Stranger
|-
| 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem&lt;br&gt;'''Joker Out – Katrina'''&lt;br&gt;Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes&lt;br&gt;Dove Cameron – Breakfast&lt;br&gt;'''Elton John &amp; Britney Spears – Hold Me Closer'''
|-
| 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen&lt;br&gt;SBO ft. Anja Rupel – Salem&lt;br&gt;'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''&lt;br&gt;Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween&lt;br&gt;Youngblud – Tissues
|-
| 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Nočna zver'''&lt;br&gt;Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''&lt;br&gt;Suede – She Still Leads Me
|-
| 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo&lt;br&gt;'''Đoko – Blok 22'''&lt;br&gt;Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down&lt;br&gt;'''Miksu / Macloud &amp; makko – Nachts wach'''&lt;br&gt;Rina Sawayama – Hold the Girl
|-
| 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Vse bo še dobro&lt;br&gt;freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy&lt;br&gt;Joy Oladokun – Purple Haze&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Eddie'''
|-
| 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno&lt;br&gt;'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''&lt;br&gt;Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''&lt;br&gt;The Smashing Pumpkins – Beguiled&lt;br&gt;The 1975 – I'm in Love with You
|-
| 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''&lt;br&gt;Kingreen – Spet&lt;br&gt;Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Body Paint'''&lt;br&gt;Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me
|-
| 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši&lt;br&gt;Samantha Maya − Yin &amp; Yang&lt;br&gt;'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging&lt;br&gt;Fedez ft. Salmo − Viola&lt;br&gt;'''Queen − Face It Alone'''
|-
| 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj&lt;br&gt;'''Drill − Po dežju'''&lt;br&gt;Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Nightshift'''&lt;br&gt;Annalisa − Bellissima
|-
| 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz&lt;br&gt;Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up&lt;br&gt;Kendrick Lamar ft. Blxst &amp; Amanda Reifer – Die Hard&lt;br&gt;'''Adele – I Drink Wine'''
|-
| 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project&lt;br&gt;Neisha – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant&lt;br&gt;Pink – Never Gonna Not Dance Again&lt;br&gt;'''Gorillaz – Baby Queen'''
|-
| 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''&lt;br&gt;Evol Ai – Rutina&lt;br&gt;Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit&lt;br&gt;'''Wet Leg – Chaise Longue'''&lt;br&gt;Phoenix – After Midnight
|-
| 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!&lt;br&gt;MEF &amp; Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi&lt;br&gt;'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat &amp; Bootsy − After Last Night&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Kaiser Chiefs − How 2 Dance
|-
| 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Nisva za skupi&lt;br&gt;'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – So Much Wine&lt;br&gt;Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile
|-
| 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši&lt;br&gt;'''Hauptman − Če bi vedel'''&lt;br&gt;Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless&lt;br&gt;Jovanotti − Se lo senti lo sai&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time'''
|-
| 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče&lt;br&gt;'''Jure Lesar − Center'''&lt;br&gt;freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me&lt;br&gt;Elodie − Ok. Respira&lt;br&gt;'''Dove Cameron − Girl Like Me'''
|-
| 51. || 23. 12. || Before Time – Omni&lt;br&gt;Fed Horses – Dež je za novo leto&lt;br&gt;'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''&lt;br&gt;Måneskin – La fine&lt;br&gt;The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength)
|-
| 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''&lt;br&gt;Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Anti-Hero&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes
|}

===2023===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 06. 01. || Joker Out – Novi val&lt;br&gt;'''Funk Fact – Takes Time'''&lt;br&gt;Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean&lt;br&gt;'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''&lt;br&gt;The 1975 – About You
|-
| 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''&lt;br&gt;Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter&lt;br&gt;'''U2 – Pride (In the Name of Love) &lt;small&gt;[Songs of Surrender]&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Sugababes – Today
|-
| 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka&lt;br&gt;Zmelkoow – Sonja se sanka&lt;br&gt;'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Lavender Haze&lt;br&gt;Elle King – Tulsa
|-
| 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''&lt;br&gt;Veronika Nikolovska – Easy&lt;br&gt;KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''&lt;br&gt;Sans Soucis – All Over This Party&lt;br&gt;Ed Sheeran – F64
|-
| 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''&lt;br&gt;Tokac &amp; Emanuela – Ne odhajaj&lt;br&gt;The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running&lt;br&gt;'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''&lt;br&gt;Black Honey – Heavy
|-
| 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Care sam&lt;br&gt;Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Weightless&lt;br&gt;Rosalía – LLYLM
|-
| 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja&lt;br&gt;Mate Bro – Lo fi jutro&lt;br&gt;'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Due vite&lt;br&gt;Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin'
|-
| 24. 02. || Vazz – Hrbtenica&lt;br&gt;'''KOKOSY – Lukatova mami'''&lt;br&gt;Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''&lt;br&gt;Lazza – Cenere&lt;br&gt;Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix)
|-
| 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno&lt;br&gt;'''2B – Do 5. dimenzije'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd &amp; Ariana Grande – Die for You (Remix)&lt;br&gt;'''Linkin Park – Lost'''&lt;br&gt;Alfa – Le cose in comune
|-
| 10. 03. || Fed Horses – MLAD&lt;br&gt;'''Nipke – Tvoja revolucija'''&lt;br&gt;Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes&lt;br&gt;Niall Horan – Heaven
|-
| 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''&lt;br&gt;Mi2 – Le zaspi&lt;br&gt;Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''&lt;br&gt;The National – New Order T-Shirt&lt;br&gt;CHVRCHES – Over
|-
| 24. 03. || Anja Pavlin &amp; Robert Likar − Meni&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''&lt;br&gt;Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl&lt;br&gt;Miley Cyrus − River&lt;br&gt;'''Larkin Poe − Bad Spell'''
|-
| 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''&lt;br&gt;The Margins − Krasni nori svet&lt;br&gt;Dare Kaurič &amp; Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''&lt;br&gt;Peter Fox − Vergessen wie&lt;br&gt;Christine and the Queens − To Be Honest
|-
| 07. 04. || '''&lt;small&gt;Thomas March &amp; Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč&lt;br&gt;Domen Don Holc – Lucy &amp; Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye&lt;br&gt;'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''&lt;br&gt;Paolo Nutini – Shine a Light
|-
| 14. 04. || Hauptman − Lejla&lt;br&gt;Andraž Hribar − Daleč stran&lt;br&gt;'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''&lt;br&gt;Drake − Search &amp; Rescue
|-
| 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''&lt;br&gt;freekind. − Bright Light&lt;br&gt;Tschimy − Perje || Daisy Jones &amp; The Six − Let Me Down Easy&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''&lt;br&gt;ROSALÍA &amp; Rauw Alejandro − BESO
|-
| 28. 04. || '''larao − no rules'''&lt;br&gt;Mate Bro − Preblizu pleševa&lt;br&gt;Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC&lt;br&gt;Post Malone − Chemical&lt;br&gt;'''Tash Sultana − James Dean'''
|-
| 05. 05. || Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Pavlov − V ustih bleda&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott&lt;br&gt;'''Foo Fighters − Rescued'''&lt;br&gt;Ed Sheeran − Boat
|-
| 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''&lt;br&gt;Leila Aleksandra – Rajske ptice&lt;br&gt;Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite&lt;br&gt;Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to&lt;br&gt;'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You'''
|-
| 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me&lt;br&gt;Tretji kanu – Naj me odnesejo&lt;br&gt;'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Little Things&lt;br&gt;Chet Faker – Something Like This
|-
| 26. 05. || Ezra – Lik!&lt;br&gt;Dora Tomori – Mosquito Bite&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''&lt;br&gt;Depeche Mode – Wagging Tongue
|-
| 02. 06. || EET − Moja igra&lt;br&gt;'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''&lt;br&gt;Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca&lt;br&gt;'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''&lt;br&gt;Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies
|-
| 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''&lt;br&gt;Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije&lt;br&gt;Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma&lt;br&gt;'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''&lt;br&gt;Dua Lipa − Dance the Night
|-
| 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe&lt;br&gt;I.C.E. – A še verjamemo&lt;br&gt;'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion&lt;br&gt;Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine&lt;br&gt;'''Sam Smith, Madonna – VULGAR'''
|-
| 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''&lt;br&gt;Plateau − Najdem te še kdaj&lt;br&gt;Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet − Farewell for Now&lt;br&gt;Bastille ft. Ella Eyre − No Angels
|-
| 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)&lt;br&gt;freekind. – Found Love&lt;br&gt;'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight&lt;br&gt;Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Show Me How'''
|-
| 07. 07. || '''Stalker − Volare'''&lt;br&gt;Andraž Hribar − Prvi ples&lt;br&gt;RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire&lt;br&gt;Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness'''
|-
| 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''&lt;br&gt;Koala Voice – The Bigger the City&lt;br&gt;Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do&lt;br&gt;'''Gabriels – Glory'''&lt;br&gt;Luke Combs – Fast Car
|-
| 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou&lt;br&gt;MRFY − Najlepše bitje&lt;br&gt;'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''&lt;br&gt;Crystal Fighters − Manifest&lt;br&gt;Post Malone − Overdrive
|-
| 28. 07. || Bad Lori – happysad&lt;br&gt;'''Ember – Cukr'''&lt;br&gt;Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''&lt;br&gt;Elle Coves – Summer&lt;br&gt;Jacob Collier – WELLLL
|-
| 04. 08. || UM − Pot&lt;br&gt;GossipRadio − Won't Be Fine&lt;br&gt;'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight&lt;br&gt;'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''&lt;br&gt;Blur − Barbaric
|-
| 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''&lt;br&gt;ZHA – Midva&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – The Falling Sky&lt;br&gt;Jorja Smith – GO GO GO
|-
| 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''&lt;br&gt;Blu.sine – Spet&lt;br&gt;EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''&lt;br&gt;Post Malone – Mourning&lt;br&gt;The Linda Lindas – Resolution/Revolution
|-
| 25. 08. || Đoko – Puli&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''&lt;br&gt;Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Baterije&lt;br&gt;Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done
|-
| 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''&lt;br&gt;Torul – We Don't Care&lt;br&gt;Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town&lt;br&gt;'''The Kolors – Italodisco'''&lt;br&gt;Guns N' Roses – Perhaps
|-
| 08. 09. || No Offence! − Male zmage&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''&lt;br&gt;Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young&lt;br&gt;'''The Rolling Stones − Angry'''&lt;br&gt;Holly Humberstone − Antichrist
|-
| 15. 09. || RANR − Dolgo ne&lt;br&gt;'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''&lt;br&gt;Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up&lt;br&gt;'''Duran Duran − Danse Macabre'''&lt;br&gt;Kylie Minogue − Tension
|-
| 22. 09. || N3 − Sédè&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky − Anima&lt;br&gt;'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''&lt;br&gt;boygenius − $20&lt;br&gt;The Struts − Rockstar
|-
| 29. 09. || Siddharta – Prepovedana&lt;br&gt;'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''&lt;br&gt;Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''&lt;br&gt;Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo&lt;br&gt;Róisín Murphy – CooCool
|-
| 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)&lt;br&gt;'''LPS – Insomnia'''&lt;br&gt;Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''&lt;br&gt;Troye Sivan – Got Me Started&lt;br&gt;Bruce Springsteen &amp; Patti Scialfa – Addicted to Romance
|-
| 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''&lt;br&gt;Joker Out – Sunny Side of London&lt;br&gt;zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Rick Astley – Never Gonna Stop
|-
| 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''&lt;br&gt;King Foo – Once &amp; Forever&lt;br&gt;GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Alergija&lt;br&gt;Black Pumas – More Than a Love Song
|-
| 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat&lt;br&gt;Koala Voice – Late for the Party&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – get him back!&lt;br&gt;'''The Libertines – Run Run Run'''
|-
| 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Tenis&lt;br&gt;Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer&lt;br&gt;'''Taylor Swift – &quot;Slut!&quot; (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lenny Kravitz – TK421
|-
| 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''&lt;br&gt;Leonart – Imam vse&lt;br&gt;Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go&lt;br&gt;'''The Beatles – Now and Then'''&lt;br&gt;Q – Changes
|-
| 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''&lt;br&gt;Bilbi – Dolge luči&lt;br&gt;Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Houdini&lt;br&gt;Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember
|-
| 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda&lt;br&gt;Liamere – Settle Down&lt;br&gt;'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''&lt;br&gt;Måneskin – VALENTINE'''&lt;br&gt;MGMT – Mother Nature
|-
| 01. 12. || Lumberjack − Bela laž&lt;br&gt;'''Romachild − Matador'''&lt;br&gt;Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again&lt;br&gt;'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''&lt;br&gt;Paloma Faith − Bad Woman
|-
| 08. 12. || MAYA – Vse kar maš&lt;br&gt;'''Fed Horses – 0.. s teboj'''&lt;br&gt;I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me&lt;br&gt;Fizz – Close One&lt;br&gt;'''Frank Carter &amp; The Rattlesnakes – Brambles'''
|-
| 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola&lt;br&gt;Masaž – Kardio&lt;br&gt;'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''&lt;br&gt;Sidecars – Hasta que cierro los ojos&lt;br&gt;Charli XCX &amp; Sam Smith – In the City
|-
| 22. 12. || Mate Bro – Tista&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Somewhere&lt;br&gt;'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day&lt;br&gt;'''Noah Kahan – Stick Season'''&lt;br&gt;Jimmy Fallon &amp; Meghan Trainor – Wrap Me Up
|-
| 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''&lt;br&gt;Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''&lt;br&gt;Marco Mengoni − Due vite&lt;br&gt;The National ft. Taylor Swift − The Alcott
|}

===2024===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 05. 01. || EET – Med odmevi&lt;br&gt;Siddharta – 1Minuta&lt;br&gt;'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse&lt;br&gt;'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;CCOSMO – Tauchen
|-
| 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Belo sonce&lt;br&gt;MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather&lt;br&gt;'''The Killers – Spirit'''&lt;br&gt;Ilsey – No California
|-
| 19. 01. || ZHA – Sam zdej&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ideje boga'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''&lt;br&gt;Liam Gallagher &amp; John Squire – Just Another Rainbow&lt;br&gt;Troye Sivan – One of Your Girls
|-
| 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano&lt;br&gt;Generator – Sentish&lt;br&gt;'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution&lt;br&gt;'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''&lt;br&gt;Ariana Grande – yes, and?
|-
| 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je&lt;br&gt;freekind. – Made It&lt;br&gt;'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''&lt;br&gt;IDLES – Gift Horse&lt;br&gt;Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel
|-
| 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''&lt;br&gt;Masharik – Otroci cvetja&lt;br&gt;Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish&lt;br&gt;'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What?
|-
| 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''&lt;br&gt;Eightbomb – Gone in 60 seconds&lt;br&gt;Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te&lt;br&gt;The Last Dinner Party – The Feminine Urge&lt;br&gt;'''Mahmood – Tuta Gold'''
|-
| 23. 02. || '''Plateau – Reka'''&lt;br&gt;Samo Sam – Super fant&lt;br&gt;Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Training Season'''&lt;br&gt;Beyoncé – Texas Hold 'Em
|-
| 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''&lt;br&gt;Joker Out – Everybody's Waiting&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang&lt;br&gt;Kaiser Chiefs – Beautiful Girl&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dark Matter'''
|-
| 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''&lt;br&gt;Vazz – Ljubljana podtalno&lt;br&gt;Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning&lt;br&gt;SZA – Saturn&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – Overcompensate'''
|-
| 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki&lt;br&gt;Kikcs – Okostnjaki&lt;br&gt;'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control&lt;br&gt;'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Wild God'''&lt;br&gt;Ye, Ty Dolla $ign – Carnival
|-
| 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi&lt;br&gt;Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels&lt;br&gt;'''Mew – Posatenebre'''&lt;br&gt;Zayn – What I Am
|-
| 29. 03. || Koala Voice – Vest&lt;br&gt;Romachild – Vzem si ga&lt;br&gt;'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''&lt;br&gt;Hozier – Too Sweet&lt;br&gt;Lizzy McAlpine – I Guess
|-
| 05. 04. || EMBER – Katarza&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Včasih'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce &amp; Miley Cyrus – II Most Wanted'''&lt;br&gt;Geolier &amp; Ultimo – L'ultima poesia&lt;br&gt;Moby &amp; Lady Blackbird – Dark Days
|-
| 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce&lt;br&gt;Žile – Rečem kar mislm&lt;br&gt;'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven&lt;br&gt;Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That&lt;br&gt;'''Benson Boone – Cry'''
|-
| 19. 04. || Vesna – Čisto počasi&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Vlak'''&lt;br&gt;Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Illusion'''&lt;br&gt;The Black Keys – On the Game
|-
| 26. 04. || Plateau – Mali princ&lt;br&gt;KiNG FOO – Something to Remember&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone&lt;br&gt;'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''&lt;br&gt;Teddy Swims – The Door
|-
| 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Labirint&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay&lt;br&gt;bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Wreckage'''
|-
| 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Spušča se sonce&lt;br&gt;Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner&lt;br&gt;'''Dua Lipa – These Walls'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Espresso
|-
| 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?&lt;br&gt;Masharik – Skupaj&lt;br&gt;'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''&lt;br&gt;Carbonne – Imagine&lt;br&gt;Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help
|-
| 24. 05. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''&lt;br&gt;Kokosy – Srce&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''&lt;br&gt;La Rappresentante di Lista – Paradiso&lt;br&gt;Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk
|-
| 31. 05. || Masayah – Cigaret&lt;br&gt;'''Cona40 – SmPlanet'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving&lt;br&gt;'''The Kolors – Karma'''&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In?
|-
| 07. 06. || Buržuazija – Hint&lt;br&gt;Boštjan Dermol – Sonce&lt;br&gt;'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''&lt;br&gt;Foster the People – Lost in Space
|-
| 14. 06. || Ichisan – Vertigo&lt;br&gt;Gušti – Nehati ne nehati&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''&lt;br&gt;Meduza, OneRepublic, Leony – Fire&lt;br&gt;Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie
|-
| 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''&lt;br&gt;Gramatik ft. Eric Krasno &amp; Nigel Hall – Queen&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer&lt;br&gt;'''The Offspring – Make It All Right'''&lt;br&gt;Tananai, Annalisa – Storie brevi
|-
| 28. 06. || Vazz – 24&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''&lt;br&gt;2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''&lt;br&gt;Fontaines D.C. – Favourite
|-
| 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'&lt;br&gt;Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream&lt;br&gt;'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''&lt;br&gt;Travis – Bus
|-
| 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''&lt;br&gt;Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je&lt;br&gt;Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''&lt;br&gt;Bnkr44 – Estate 80&lt;br&gt;Kasabian – Darkest Lullaby
|-
| 19. 07. || Hauptman – Jutro&lt;br&gt;Tinkara Kovač &amp; Tokac – Love song 2024&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia&lt;br&gt;Baba Yaga – Piroman&lt;br&gt;'''Zach Bryan – 28'''
|-
| 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober&lt;br&gt;'''Maja Keuc – Zmaji'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo &amp; Lana Del Rey – Tough&lt;br&gt;'''Deep Purple – Lazy Sod'''&lt;br&gt;Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me
|-
| 02. 08. || The Margins – Mali planeti&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Release Me&lt;br&gt;'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''&lt;br&gt;James Bay ft. The Lumineers &amp; Noah Kahan – Up All Night
|-
| 09. 08. || Žan Videc – Neznano&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''&lt;br&gt;Anika Horvat &amp; Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''&lt;br&gt;Khalid – Heatstroke&lt;br&gt;Shaboozey – A Bar Song (Tipsy)
|-
| 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''&lt;br&gt;Zgrešeni primeri – Vse bi dal&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling&lt;br&gt;Maggie Rogers – The Kill&lt;br&gt;'''The Killers – Bright Lights'''
|-
| 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?&lt;br&gt;'''Tina Marinšek – Umazane posode'''&lt;br&gt;KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''&lt;br&gt;Snow Patrol – All&lt;br&gt;Chappell Roan – Good Luck, Babe!
|-
| 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''&lt;br&gt;Regen – Hollywood Love&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier&lt;br&gt;'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''&lt;br&gt;Benson Boone – Pretty Slowly
|-
| 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''&lt;br&gt;Bowrain – Hit the Bottom&lt;br&gt;MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''&lt;br&gt;Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now&lt;br&gt;Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes
|-
| 13. 09. || Vazz – Navaden dan&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec&lt;br&gt;'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Taste&lt;br&gt;'''Linkin Park – The Emptiness Machine'''
|-
| 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''&lt;br&gt;Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti&lt;br&gt;Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''&lt;br&gt;Jungle – Let's Go Back&lt;br&gt;Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Song of the Lake
|-
| 27. 09. || Romachild – Dvigni glas&lt;br&gt;'''Masharik – Na dnu morja'''&lt;br&gt;Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''&lt;br&gt;Diodato – Molto amore&lt;br&gt;Leon Bridges – Laredo
|-
| 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''&lt;br&gt;Drevored – Gibam se&lt;br&gt;Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''&lt;br&gt;Larkin Poe – If God Is a Woman&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Audacious
|-
| 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi&lt;br&gt;'''Siddharta – Mir'''&lt;br&gt;Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori&lt;br&gt;'''U2 – Country Mile'''
|-
| 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Utrip&lt;br&gt;'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head&lt;br&gt;Cesare Cremonini – Ora che non ho più te&lt;br&gt;'''Teddy Swims – Bad Dreams'''
|-
| 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika&lt;br&gt;Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé &amp; Bruno Mars – Apt.&lt;br&gt;'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''&lt;br&gt;Bon Iver – S P E Y S I D E
|-
| 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''&lt;br&gt;Blu.sine – Biti sonce&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower&lt;br&gt;Tananai – Ragni&lt;br&gt;'''The Cure – A Fragile Thing'''
|-
| 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10&lt;br&gt;'''Plateau – Žalostno dekle'''&lt;br&gt;2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song&lt;br&gt;Shawn Mendes – Heart of Gold&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – That's So True'''
|-
| 15. 11. || Emkej – Marleybor&lt;br&gt;zalagasper – Med in mleko&lt;br&gt;'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Honey'''&lt;br&gt;Lady Blackbird – Like a Woman
|-
| 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''&lt;br&gt;Joker Out – Stephanie&lt;br&gt;Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;'''Linkin Park – Two Faced'''&lt;br&gt;Inhaler – Your House
|-
| 29. 11. || Delta Riff – Duhovi&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej&lt;br&gt;'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences&lt;br&gt;'''The Amazons – Pitch Black'''&lt;br&gt;LiK – Krevet
|-
| 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''&lt;br&gt;Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)&lt;br&gt;Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''&lt;br&gt;Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie&lt;br&gt;Maggie Rogers – In the Living Room
|-
| 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''&lt;br&gt;Čao Portorož – Slovenec&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl&lt;br&gt;'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – Not Like Us
|-
| 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''&lt;br&gt;Liamere – Prospects&lt;br&gt;King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love&lt;br&gt;Elodie, Tiziano Ferro – Feeling&lt;br&gt;'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come'''
|-
| 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani&lt;br&gt;'''Lara Baruca – Padava'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''&lt;br&gt;RAYE – Oscar Winning Tears&lt;br&gt;James Bay – Hope
|}

===2025===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih&lt;br&gt;Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''&lt;br&gt;Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;ROSÉ &amp; Bruno Mars – APT.
|-
| 10. 01. || Dacho – Bulevar&lt;br&gt;'''Niet &amp; Vijolice – V bližini ljudi'''&lt;br&gt;2Brothers &amp; The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar &amp; SZA – Luther&lt;br&gt;'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Night or Day
|-
| 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več&lt;br&gt;'''Krshkopoljac – Hej, hej'''&lt;br&gt;Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River&lt;br&gt;'''Lola Young – Messy'''&lt;br&gt;SZA – BMF
|-
| 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''&lt;br&gt;Dora Tomori – Far from Apathetic&lt;br&gt;Telegram – Tvoje barve || '''Mumford &amp; Sons – Rushmere'''&lt;br&gt;Chappell Roan – Pink Pony Club&lt;br&gt;Damiano David – Born with a Broken Heart
|-
| 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)&lt;br&gt;Laibach – I Want to Know What Love Is&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers&lt;br&gt;Abraham Alexander &amp; Adrian Quesada – Like a Bird&lt;br&gt;'''The Cure – All I Ever Am'''
|-
| 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz&lt;br&gt;Generator – Jasno je nebo&lt;br&gt;'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect&lt;br&gt;'''Jovanotti – Fuorionda'''&lt;br&gt;Sam Fender – Arm's Length
|-
| 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Touché&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts&lt;br&gt;'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''&lt;br&gt;Inhaler – A Question of You
|-
| 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''&lt;br&gt;3:rma ft. Merrick Winter – Serenades&lt;br&gt;Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''&lt;br&gt;The Black Keys – The Night Before&lt;br&gt;Lisa ft. Doja Cat &amp; Raye – Born Again
|-
| 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''&lt;br&gt;July Jones – New Religion&lt;br&gt;Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''&lt;br&gt;Zartmann – Tau mich auf&lt;br&gt;Marracash – Gli sbandati hanno perso
|-
| 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja&lt;br&gt;Borna Turner – Same besede&lt;br&gt;'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón &amp; Zoe Saldaña – El Mal&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Olly – Balorda nostalgia
|-
| 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''&lt;br&gt;Emkej ft. Oto Pestner – Hladn&lt;br&gt;Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety&lt;br&gt;'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''&lt;br&gt;Lizzo – Love in Real Life
|-
| 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''&lt;br&gt;Ranr – I Swear&lt;br&gt;Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie &amp; Dua Lipa – Handlebars'''&lt;br&gt;Bishop Briggs – Woman Is King&lt;br&gt;Haim – Relationships
|-
| 28. 03. || Tabu – O teh stvareh&lt;br&gt;'''Cona40 – Ona'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;Coma_Cose – Posti vuoti&lt;br&gt;'''Bryan Adams – Make Up Your Mind'''
|-
| 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno&lt;br&gt;'''Masharik – Tujec'''&lt;br&gt;Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Caroline'''&lt;br&gt;Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me
|-
| 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu&lt;br&gt;'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''&lt;br&gt;Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''&lt;br&gt;Sam Fender – Something Heavy&lt;br&gt;Elton John &amp; Brandi Carlile – Little Richard's Bible
|-
| 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''&lt;br&gt;Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen&lt;br&gt;Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam&lt;br&gt;The Marías – Back to Me&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Rain in the River'''
|-
| 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani&lt;br&gt;Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On&lt;br&gt;'''Green Day – Smash It Like Belushi'''&lt;br&gt;Bon Iver – There's a Rhythmn
|-
| 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''&lt;br&gt;Stalker – Sonce&lt;br&gt;Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island&lt;br&gt;'''Lorde – What Was That'''&lt;br&gt;Garbage – There's No Future in Optimism
|-
| 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''&lt;br&gt;Ranr – Sončne oči&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote&lt;br&gt;Myles Smith – My First Heartbreak
|-
| 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''&lt;br&gt;Before Time – Zate&lt;br&gt;Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake&lt;br&gt;'''Skunk Anansie – Animal'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Old Phone
|-
| 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz&lt;br&gt;Neisha – Nama besede so čist odveč&lt;br&gt;'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''&lt;br&gt;Laufey – Tough Luck&lt;br&gt;Cmat – Running/Planning
|-
| 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala&lt;br&gt;Superhuman Goats – Jadram&lt;br&gt;'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''&lt;br&gt;Nina Chuba – Unsicher&lt;br&gt;Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket
|-
| 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''&lt;br&gt;Peter Lovšin – Marš za mir&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover&lt;br&gt;'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''&lt;br&gt;Lorde – Man of the Year
|-
| 13. 06. || '''Generator – Kej si'''&lt;br&gt;Christine – SSA&lt;br&gt;&lt;small&gt;YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)&lt;/small&gt;|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''&lt;br&gt;Levante – Maimai&lt;br&gt;Teddy Swims – God Went Crazy
|-
| 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Oprosti'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – Sapphire'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|-
| 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''&lt;br&gt;Klemen – Is Anybody Out There?&lt;br&gt;Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''&lt;br&gt;Lykke Li – Into My Arms&lt;br&gt;Leon Bridges – Hold On
|-
| 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš &amp; Laren Polič Zdravič – Mozaik&lt;br&gt;Drill – Gladiator&lt;br&gt;'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In&lt;br&gt;Blanco – Maledetta rabbia&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – A Little Love'''
|-
| 11. 07. || Tinkara Kovač &amp; Uroš Cingesar – Ni ga več časa&lt;br&gt;Zha – Če bila bi ti&lt;br&gt;'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me&lt;br&gt;Frah Quintale – Lampo&lt;br&gt;'''Benson Boone – Mr. Electric Blue'''
|-
| 18. 07. || '''Kokosy – Js &amp; Irena'''&lt;br&gt;The Margins – Preludij&lt;br&gt;Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling&lt;br&gt;'''Jovanotti – Occhi a cuore'''&lt;br&gt;Twenty One Pilots – The Contract
|-
| 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''&lt;br&gt;Hauptman ft. Alja – Close my eyes&lt;br&gt;Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts&lt;br&gt;'''Lorde – Shapeshifter'''&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Survive
|-
| 01. 08. || Regen – Jaz in ti&lt;br&gt;'''Jon Vitezič – Padava'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''&lt;br&gt;Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be&lt;br&gt;sombr – Undressed
|-
| 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''&lt;br&gt;Masayah – Comme ci comme ça&lt;br&gt;Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''&lt;br&gt;Renee Rapp – Mad&lt;br&gt;Hayley Williams – Glum
|-
| 15. 08. || '''LPS – Perry'''&lt;br&gt;Šesti – Zmeden&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Spies'''&lt;br&gt;Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue
|-
| 22. 08. || Siddharta – Na nebu&lt;br&gt;Here and Everywhere – Seeker of the Source&lt;br&gt;'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be&lt;br&gt;Dani Fernández – Me has invitado a bailar&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – A Little More'''
|-
| 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''&lt;br&gt;Martina et al. – Impostor&lt;br&gt;Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''&lt;br&gt;Cmat – Euro-Country&lt;br&gt;Royel Otis – Say Something
|-
| 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Kamen, trn in brin&lt;br&gt;Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''&lt;br&gt;Deftones – Infinite Source
|-
| 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''&lt;br&gt;Mi2 – Padajo&lt;br&gt;HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''&lt;br&gt;Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco&lt;br&gt;Balu Brigada – Politix
|-
| 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral&lt;br&gt;No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''&lt;br&gt;Tame Impala – Loser&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Tears
|-
| 26. 09. || Moikka – Na robu misli&lt;br&gt;Peter Lovšin – Ni mi dost&lt;br&gt;'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls&lt;br&gt;'''Olly, Juli – Questa domenica'''&lt;br&gt;Cardi B ft. Kehlani – Safe
|-
| 03. 10. || Zha – Sonce sije&lt;br&gt;'''Đoko – Vse ok'''&lt;br&gt;Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''&lt;br&gt;Lola Tuduri – Personaje secundario
|-
| 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata&lt;br&gt;'''Mrfy – Venera'''&lt;br&gt;Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia&lt;br&gt;'''Flavio – Ando despistado'''&lt;br&gt;Olivia Dean – Man I Need
|-
| 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''&lt;br&gt;Giorgia – Golpe&lt;br&gt;David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone
|-
| 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?&lt;br&gt;Veronika Strnad – Maske&lt;br&gt;'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender &amp; Elton John – Talk to You'''&lt;br&gt;Chrissie Hynde &amp; K.D. Lang – Me &amp; Mrs Jones&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Almost
|-
| 31. 10. || Pia Nina – Okamenim&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Vse imam'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''&lt;br&gt;Bon Iver, Haim – Tie You Down&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons, Hozier – Rubber Band Man
|-
| 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''&lt;br&gt;Pavel Panon – Pleše v sanjah&lt;br&gt;Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked&lt;br&gt;Bresh – Dai che fai&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Asking for a Friend'''
|-
| 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Sempre Sergio&lt;br&gt;Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''&lt;br&gt;Zoë Më – Clair de Lune&lt;br&gt;Lily Allen – Sleepwalking
|-
| 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''&lt;br&gt;Hauptman – Tree on the Hill&lt;br&gt;Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Showbiz&lt;br&gt;Gorillaz ft. Idles – The God of Lying
|-
| 28. 11. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''&lt;br&gt;Šesti – Dlan&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love&lt;br&gt;Robyn – Dopamine&lt;br&gt;'''Raye – Where Is My Husband'''
|-
| 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''&lt;br&gt;Niowt – Pentimento&lt;br&gt;Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire&lt;br&gt;'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''&lt;br&gt;Jazzu – Baltos pelėdos
|-
| 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora&lt;br&gt;Emkej – Tečn&lt;br&gt;'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage&lt;br&gt;Rosalía – La Perla&lt;br&gt;'''Guns N' Roses – Nothin''''
|-
| 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''&lt;br&gt;Dan D – Kje si ti?&lt;br&gt;Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party&lt;br&gt;Tommaso Paradiso – Forse&lt;br&gt;'''Bryan Adams &amp; Friends – California Christmas'''
|-
| 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|}

===2026===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''&lt;br&gt;Taddei – Tisti moment&lt;br&gt;Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite&lt;br&gt;'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Such a Funny Way
|-
| 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež&lt;br&gt;'''Before Time – Mali problemi'''&lt;br&gt;Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim &amp; The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Friends – So solo che la vita&lt;br&gt;Three Days Grace – Kill Me Fast
|-
| 16. 01. || '''EMBER – London'''&lt;br&gt;Dora Tomori – None of It&lt;br&gt;Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''&lt;br&gt;Wet Leg – pokemon&lt;br&gt;Robyn – Talk to Me
|-
| 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko&lt;br&gt;'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''&lt;br&gt;Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''&lt;br&gt;Lia Kali &amp; Kany Garcia – Huir&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – The Banjo Song
|-
| 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''&lt;br&gt;Kokosy – Meteorit&lt;br&gt;Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''&lt;br&gt;Arlo Parks – 2Sided&lt;br&gt;Stephen Sanchez – Sweet Love
|-
| 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''&lt;br&gt;Generator – Ni&lt;br&gt;Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''&lt;br&gt;Bad Bunny – DtMF&lt;br&gt;Noah Kahan – The Great Divide
|-
| 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''&lt;br&gt;Sanpark – Vem, da mam prav&lt;br&gt;Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling&lt;br&gt;'''Laura Pausini &amp; Achille Lauro – 16 Marzo'''&lt;br&gt;Gorillaz &lt;small&gt;ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar&lt;/small&gt; – Orange County
|-
| 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Iz ust do ust&lt;br&gt;Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''&lt;br&gt;REMI – Kradljivci&lt;br&gt;sombr – Homewrecker
|-
| 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm&lt;br&gt;No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''&lt;br&gt;Charlie XCX - Always Everywhere&lt;br&gt;Geolier &amp; Pino Daniele – Tutto è possibile
|-
| 06. 03. || Koala Voice – Admiral&lt;br&gt;Zoran Predin Bend – Obe roki na volan&lt;br&gt;'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''&lt;br&gt;Ditonellapiaga – Che fastidio!&lt;br&gt;Bruno Mars – Risk It All
|-
| 13. 03. || MRFY – Usi tako&lt;br&gt;'''Before Time – Vse kar smo'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls&lt;br&gt;RAYE – Nightingale Lane.&lt;br&gt;'''Robbie Williams – All My Life'''
|-
| 20. 03. || Zina – Večna uganka&lt;br&gt;Recycleman – Desno levo&lt;br&gt;'''Kavč &amp; Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell&lt;br&gt;'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''&lt;br&gt;Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You
|-
| 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?&lt;br&gt;Gušti – Saudade (Moje in tvoje)&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe &amp; Andrew Watt – I Played the Fool&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''&lt;br&gt;Jack Harlow – Trade Places
|-
| 03. 04. || Martina et al. – Tebi&lt;br&gt;EET – Prazen&lt;br&gt;'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Elizabeth Taylor
|-
| 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''&lt;br&gt;Masayah – Design&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You&lt;br&gt;Raye – I Know You're Hurting&lt;br&gt;'''U2 – In a Life'''
|-
| 17. 04. || Neisha – Najdi me&lt;br&gt;'''Ðoko – Zauvijek'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''&lt;br&gt;Tiziano Ferro, Georgia – Superstar&lt;br&gt;Teddy Swims – Mr. Know It All
|-
| 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; H2O Collective – Zvezda&lt;br&gt;Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''&lt;br&gt;The Kolors – Rolling Stones&lt;br&gt;Ella Langley – Choosin' Texas
|-
| 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack &amp; Tom Waits – Boots on the Ground'''&lt;br&gt;Madonna – I Feel So Free&lt;br&gt;Prince – With This Tear
|-
| 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim&lt;br&gt;'''larao – trouble'''&lt;br&gt;Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome&lt;br&gt;Bella Kay – Promise?&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Window'''
|-
| 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''&lt;br&gt;Okttober – Obrni stran&lt;br&gt;No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – In the Stars'''&lt;br&gt;Madame, Marracash – Volevo capire
|-
| 22. 05. || Alter Ace – Julija&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Herman in moj oče&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''&lt;br&gt;Harry Styles – Dance No More&lt;br&gt;Madonna &amp; Sabrina Carpenter – Bring Your Love
|-
| 29. 05. || Máire – Ostajam&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Brejkap song'''&lt;br&gt;Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''&lt;br&gt;Gracie Abrams – Hit the Wall&lt;br&gt;Giveon – Jezebel
|-
| 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo&lt;br&gt;Joker Out – Odsevi sonca&lt;br&gt;'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''&lt;br&gt;Shinedown – Young Again&lt;br&gt;Tom Morello ft. Serj Tankian &amp; Roman Morello – Adjourn It
|-
| 12. 06. || Okustični – Včasih&lt;br&gt;Eva Hren – Diham&lt;br&gt;'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here&lt;br&gt;Role Model – High Hopes 3000&lt;br&gt;'''Lizzo – Happy 2 Be'''
|-
| 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''&lt;br&gt;Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''&lt;br&gt;Taylor Swift – I Knew It, I Knew You&lt;br&gt;Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me
|-
| 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''&lt;br&gt;Harpier – Mir&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors&lt;br&gt;'''Jovanotti &amp; Alfa – Buon vento'''&lt;br&gt;Jalen Ngonda – Burning Temptation
|-
| 03. 07. || Flora &amp; Thomas March Collective – Vse o nama&lt;br&gt;'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''&lt;br&gt;Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries&lt;br&gt;'''Jack White – Dollar Bill'''&lt;br&gt;Chaka Khan &amp; Snoop Dogg – Boogies in My Soul
|-
| 10. 07. || Fed Horses – Plus minus&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Kreten'''&lt;br&gt;Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – Look at My Life'''&lt;br&gt;Sam Smith – My Guy
|-
| 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''&lt;br&gt;Nina Strnad – Zaupanje&lt;br&gt;Boštjan Pertinač &amp; Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''&lt;br&gt;Mew – Vaffa*amore&lt;br&gt;Martin Garrix &amp; Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic)
|-
| 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''&lt;br&gt;Koala Voice – Public Transportation&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs&lt;br&gt;Sienna Spiro – Great Expectation&lt;br&gt;'''Charli xcx – Wink Wink'''
|-
| 31. 07. || Ranr – Valovi&lt;br&gt;'''3:rma – Sophia'''&lt;br&gt;Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''&lt;br&gt;Ultimo – Romantica&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Lost Boys
|-
| 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''&lt;br&gt;Emkej – Petek&lt;br&gt;Katalena &amp; Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''&lt;br&gt;Stella Lefty – Boston&lt;br&gt;Queens of the Stone Age – Easy Street
|-
| 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''&lt;br&gt;Anabel – 20 let&lt;br&gt;Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother&lt;br&gt;Karol G. &amp; Bruno Mars – Still&lt;br&gt;'''Jungle – Someday, Somewhere'''
|-
| 21. 08. || Šesti – Zakaj&lt;br&gt;Severa Gjurin – Heej&lt;br&gt;'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna &amp; Kylie Minogue – Love Sensation'''&lt;br&gt;Emma &amp; Fabri Fibra – Antidroga&lt;br&gt;James Blunt – Tastes Like Summer
|-
| 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''&lt;br&gt;Elvis Jackson – Whistle Song&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne&lt;br&gt;Nouvelle Vague &amp; Mélanie Pain – Only When I Lose Myself&lt;br&gt;'''Royal Blood – Ten Over Ten'''
|-
| 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva&lt;br&gt;'''Drill x Reta – Plan'''&lt;br&gt;Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix &amp; U2 – Fireflies'''&lt;br&gt;Ella Langley – Be Her&lt;br&gt;Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin?
|-
| 11. 09. || Zha – Svet je lep&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''&lt;br&gt;Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades&lt;br&gt;'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''&lt;br&gt;Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You
|-
| 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''&lt;br&gt;Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''&lt;br&gt;Angèle – Une seule vie&lt;br&gt;The War on Drugs – Who's That
|-
| 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''&lt;br&gt;Laibach ft. Senidah – Love Machine&lt;br&gt;No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''&lt;br&gt;Teddy Swims – Perfect Man&lt;br&gt;Adéla – Nicole Kidman
|-
| 02. 10. || '''Alter Ace – Besede'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Za mojo dušo&lt;br&gt;Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married&lt;br&gt;'''U2 – Silencio'''&lt;br&gt;Tove Lo – Source of Life
|-
| 09. 10. || Máire – LunaFilma&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Najstna leta'''&lt;br&gt;Telegram – Ne it || Lil Nas X – World's Greatest!&lt;br&gt;Taylor Swift – Patient Zero&lt;br&gt;'''Neiked x Portugal. The Man – Some Kind of High'''
|}

===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026).

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|25 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan
|-
| | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta
|-
| rowspan=3 style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra, Visoko
|-
| [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon
|-
| [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu, Najstna leta
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js &amp; Irena, Ljudje, Kratki kralji
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }}
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>nqj522mb9u4m2j61f2lm19f2pmfar39</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Pv21</title>
    <ns>3</ns>
    <id>424529</id>
    <revision>
      <id>6762655</id>
      <parentid>6762371</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:51:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stranka ESN */ odgovor</comment>
      <origin>6762655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28791" sha1="d4dj04d3h5mm0n6ctfr5y27xntwjrgp" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;


&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!

Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;#wikipedia-sl&lt;/code&gt;, pošlji e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali pa se obrni kar name.

&lt;br&gt;Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 17. september 2016 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 17. september 2016 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}

== Seznami evroposlancev iz Slovenije ==

Živijo. Pri seznamih evroposlancev iz Slovenije se sedaj podvaja navigacija s sorodnimi seznami po letnicah. Po wikipedijskih standardih naj bi bila navigacija samo na dnu, kjer se že nahaja [[Predloga:Seznami evroposlancev iz Slovenije]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:08, 9. julij 2019 (CEST)

== Reference ==

Wikipedij v drugih jezikih (angleške, nemške ipd.) ne smemo navajati kot vir, saj ne veljajo za zanesljive po [[Wikipedija:Preverljivost|pravilih o preverljivosti]]. Če prevedeš trditev iz kakšne od Wikipedij, prosim namesto tega skopiraj isti vir, ki je naveden v izvirnem članku (če je). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:33, 19. julij 2019 (CEST)

Hvala za opozorilo.

== Janez (Ivan) Kranjc ==

V naslovih člankov naj bi bila samo ena različica imena, v uvodni vrstici pa so pravilno napisane obe. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:21, 25. avgust 2019 (CEST)

== Prečrkovanje ==

Pozdravljen, ne razumem tvoje spremembe naslova [[Kiriakos Micotakis]] v &quot;Kyriakos Mitsotakis&quot;? Nelatinična imena se v slovenščino prečrkujejo v skladu s slovensko fonetiko in angleška varianta (ali v kateremkoli drugem jeziku) naj ne bi igrala nobene vloge. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] ([[Uporabniški pogovor:Upwinxp|pogovor]]) 18:24, 8. oktober 2019 (CEST)

== Evropske stranke ==

Vse stranke ki so na wiki niso le skupine v evropskem parlamentu, skupina v evropskem parlamentu se lahko tudi drugače imenuje, kot je ime stranke. Primer: Največja evropska stranka znotraj skupine Renew je Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. V skupini sodelujejo tudi ljudje iz Macronove stranke, čeprav Macronova stranka ni članica Stranke zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.

Članice evropske ljudske stranke sodelujejo tudi v Svetu Evrope (ni povezano z EU). Moč takih zavezništev je vidna tudi ob ravnanju Evropske komisije v primeru Arbitraže med Slovenijo in Hrvaško. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 23:42, 17. november 2019 (CET)

== Wikimedia CEE Pomlad ==

Si nameraval članek [[Edi Rama]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Albaniji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade, ampak štejejo samo članki, daljši od 200 besed. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:07, 21. marec 2020 (CET)

== Prekomerna raba oznake za manjše urejanje ==

Pozdravljen,

Opazil sem, da svoja urejanja pogosto označuješ kot &quot;manjše urejanje&quot;. Ta oznaka naj bi se načeloma uporabljala ob urejanjih, pri katerih ne pride do spremembe pomena besedila oz. dodajanja ali odstranjevanja informacij. Manjše urejanje je tako npr. slovnično ali stilistično urejanje, premikanje slik ali poglavji, popravljanje očitnih &quot;typo&quot;-jev, vandalizma itn., nikakor pa ne dodajanje besedila in virov. Neprimerna raba oznake otežuje preglednost in uredniški nadzor nad spremembami. Za dodatne informacije glej [[Pomoč:Manjše_urejanje]] (za natančnejšo obrazložitev pa tudi ''Help:Minor_edit'' na angleški Wikipediji).

Hvala za razumevanje in lep pozdrav, -J [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] ([[Uporabniški pogovor:Jay Hodec|pogovor]]) 23:24, 27. junij 2020 (CEST)

== Biografski članki ==

Par napotkov za biografske članke:
* po [[WP:BIO]] v uvodni vrstici ne povezujemo narodnosti in poklica na sezname, ampak na narodnost in poklic. Torej &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[Somalijci|somalijski]] [[politik]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, ne &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[seznam somalijskih politikov|somalijski politik]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
* že nekaj let je dogovor, da datume in letnice povezujemo samo v uvodni vrstici biografskih člankov, sicer je tekst preveč pisan od povezav
* na dno članka spadajo vsaj osnovne [[Wikipedija:Kategorizacija|kategorije]] po narodnosti in poklicu, pa &lt;code&gt;DEFAULTSORT&lt;/code&gt; za sortiranje po priimkih
Zgleduješ se lahko po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Abdirahman_Omar_Osman&amp;type=revision&amp;diff=5390990&amp;oldid=5390973 mojih popravkih] v članku [[Abdirahman Omar Osman]]. Sicer pa kar tako naprej! :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:49, 11. november 2020 (CET)

:Hvala za opomnike, bom upošteval. In za spodbudo :){{nepodpisani|Pv21}}

== Grafi za jesenski val Sars Cov-2 ==

Pozdravljen,
sem opazil, da redno in vestno vnašaš podatke o dnevnih okužbah z korono. Kaj če bi dodal (lahko tudi jaz) tudi kakšen graf? Sem se odločil vprašati za mnenje, ker si ti (zaenkrat) glavni urednik te strani?--[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:03, 2. december 2020 (CET)

:: Pozdrav. Seveda, absolutno dobrodošla vsaka pomoč :) --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]])
:::Sicer ne vem, če si že slišal, moji podatki bodo s tegale portala [[https://covid-19.sledilnik.org/sl/stats]]. Grafi pa bodo sledili takoj, ko utegnem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:14, 2. december 2020 (CET)
@Pv21 N, grafi so sedajle končani, jih pa še ne bi prenesel na glavno stran. Kaj praviš? [[Uporabnik:A09090091/peskovnik3]] Dodal bom še ločnice za nedeljo, kjer je opazen upad okužb in testiranih.--[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:37, 2. december 2020 (CET)
: Zelo dobro! Hvala ti. Zdaj sem se spomnil, če bi morda celotno vsebino novih okužb prestavili na stran [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] in se tam primerno označi, da gre za drugo epidemijo? --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 14:51, 2. december 2020 (CET)
:: Ni slaba ideja. Tako bi lahko dodal še več grafov (% prirast okužb, porazdeljenost/razpršenost okužb itd.). Bom pa sedaj tele grafe vrgel v članek, da bom imel prostor za nove. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:58, 2. december 2020 (CET)
@Pv21 Za danes sem že uredil tabelo. Ugotovil sem, da bodo grafi z zamikom ene višine tabele. Bi lahko naredil nekakšen prelom tabele za november, da se bodo tabele in grafi lepo ujemali? --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:12, 3. december 2020 (CET)
:Pozdravljena, se vama ne zdi bolj smiselno, da to štetje okužb prestavita na glavni članek [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]], ker to pmm ne spada v članek o [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]]. V članku o vladi naj se raje posploši ter ne uvaja podatkov za vsak mesec posebej, kar se lahko raje počne na članku o pandemiji (še bolje v nekem, mogoče, večjem skupnem grafu, da je bolj pregledno)? Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:19, 3. december 2020 (CET)
::Pozdravljen, to je bilo že predlagano zgoraj. Oba se načeloma strinjava o tem, sedaj jo morava le še prestaviti. To je bilo predlagano (z moje strani) šele včeraj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:22, 3. december 2020 (CET)
:::Predlagam, da se prelom tabele naredi, ko bo vsebina preseljena na drugo wiki stran. --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 13:16, 3. december 2020 (CET)
:Kaj pa če se na strani [[14. vlada Republike Slovenije]] citira dnevni tvit o koronavirusu ((predloga {Cite tweet}))? --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:17, 4. december 2020 (CET)
Hej, bi lahko nekako premaknila graf iz decembra zraven novembrskega? Verjetno z uporabo &lt;nowiki&gt;{{Multiple image}}&lt;/nowiki&gt;, toda očitno sem jaz preneumen da bi tole znal postaviti. Hvala, upam, da bo potem vse skupaj videti boljše. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:25, 4. januar 2021 (CET)
:Živijo. Tudi sam žal (še) nimam tega znanja. Mogoče bi jih lahko usredinili pod posamezno tabelo. Oz. jih čimprej prestavili na osrednji članek epidemije, ki je od prvega vala zastarel. --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 11:05, 5. januar 2021 (CET)
::Itak, kdaj? Lahko naredim peskovnik (najin skupen). Bom očitno moral vprašati pri [[Uporabnik:Pinky sl]]. Drugače pa skupni peskovnik [[Uporabnik:A09090091/peskovnik Covid-19]]. Pripravim osnutek v nekaj dneh? (trenutno sem malce zaposlen).--[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 11:10, 5. januar 2021 (CET)
:::{{Opravljeno}}, s strani Pinky. Hvala še enkrat!--[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:40, 6. januar 2021 (CET)

==Slike==
Pozdravljeni, Mene pa zanima nekaj za stran [[14. vlada Republike Slovenije]] - za veliko ministrov manjkajo fotografije, pa ne vem, kako jih dodati. Hvala že vnaprej. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 11:12, 24. februar 2021 (CET)

:{{ping|VidicK01}} Večina slik (99%) je naloženih v Commonsih. Če so slike ministrov, so tam notri. V ''Category:14th Goverment of Slovenia'' je sigurno kakšen. Sliki skopiraš naslov in jo v članek vstaviš s pomočjo &lt;nowiki&gt;[[Slika: Neki Neki]]&lt;/nowiki&gt;. Če potrebuješ pomoč, sporoči. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:13, 24. februar 2021 (CET)

:{{ping|A09090091}} Najlepša vam hvala za odgovor. Bom poskusil urediti, pa vam napišem, če bom potreboval pomoč. Lp, {{nepodpisani|VidicK01}}
::Ni problema. PS: Ni me potrebno vikati, ker je ozračje bolj hladno ;) --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:19, 24. februar 2021 (CET)
:::Sem iskal, pa se ne znajdem najbolje.. mogoče bi vseeno potreboval tvojo pomoč -- {{nepodpisani|VidicK01}}

:::Našel sem stran ''Category:Images'' od tam naprej pa ne vem več kako. -- {{nepodpisani|VidicK01}}
::::Težava je, ker je bila ob imenovanju vlade naložena skupinska fotografija (kot pri ostalih vladah), potem pa je bila kmalu izbrisana. Če bi jo imeli, bi lahko iz nje dobili portrete ministrov. Wikipedija je, kolikor vem, imela nek dogovor z UKOM, ampak je kolikor vem zastarel. Pri [[13. vlada Republike Slovenije|Šarčevi vladi]] pa je celo STA naložil fotografije ministrov iz zaslišanj. Sam ne vem, kako tu postopati naprej. --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 11:53, 24. februar 2021 (CET)

:::::Lepa hvala za pojasnilo. Če prav razumem se potem tistih fotografij ne da naložiti? ----[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 12:00, 24. februar 2021 (CET)
:::::Oziroma, bi se dalo potem skupinsko fotografijo zopet naložiti? --[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 12:05, 24. februar 2021 (CET)

::::::Za gasilsko foto ne vem. Iz vajinih odgovorov pa sklepam, da iščeta na napačnem? portalu. Slike se (če niso še avtorsko zaščitene) išče na [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page]. V iskalno vrstico vneseš npr. ''Category:Matej Tonin'' in izbereš neko sliko. V članek potem vneseš &lt;nowiki&gt;[[Slika:Matej Tonin slika.jpg]]&lt;/nowiki&gt;. Če je predpona ''File:'', ne bo delovalo. Upam, da sem razčistil vajine negotovosti. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:45, 24. februar 2021 (CET)

:::::::Hvala za pojsanilo, a ministri, ki nimajo fotografije v wikipediji [[14. vlada Republike Slovenije|Janševi vladi]], tudi nimajo svoje kategorije, da bi v njej izbiral sliko (recimo ''Category:Simona Kustec'' ne obstaja). A bi se dalo potem slike le-teh dodatno naložiti? -- {{nepodpisani|VidicK01}}

::::::::Obstaja pa kategorija ''Category:Government ministers of Slovenia''. Tam so ministri, na žalost pa ni vseh. Lahko bi jo kje ulovil in slikal (ne namigujem na nič), zaenkrat pa ne moremo naložiti nobene s spleta, saj je oseba še živa (ne moremo uveljaviti pravila poštene uporabe). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:25, 24. februar 2021 (CET)

:::::::::Razumem. A potem je dovoljeno, če recimo gledam eno od sej DZ, ko ta oseba govori naredim screen-shot in potem objavim to? --'''[[Uporabnik:VidicK01|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;VidicK01&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:38, 24. februar 2021 (CET)

::::::::::Ne, slika mora biti narejena v živo in na legalen način (da je ne ujameš nekje v parku ob 5 popoldan, ker wiki vseeno ni rumeni tisk); pa tudi v primeru screenshota bi te na Commonsih brisali zaradi (verjetne) prenizke kvalitete. Prav tako se med sejami izpisujejo pasice in so avtorsko zaščitene. V primeru lastnega slikanja boš sliko moral naložiti pod eno izmed licenc, ki so tam na voljo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:43, 24. februar 2021 (CET)

:::::::::::Ok, razumem. Hvala za vse odgovore. Lp --'''[[Uporabnik:VidicK01|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;VidicK01&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:51, 24. februar 2021 (CET)

==[[Poj mi pesem (pesem)]]==
Besedilo pesmi je avtorsko zaščiteno in ne more ostati v članku, če nimamo pisnega privoljenja avtorja, da ga daje v prosto rabo. Lep pozdrav [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:28, 10. februar 2021 (CET)
:: Hvala za opozorilo. Izbirasno. lp&lt;br&gt;[[Uporabniški pogovor:Pv21|Pv21]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:31, 10. februar 2021 (CET)

== Wikimedia CEE Pomlad 2021 ==

Pozdravljen, nekaj tvojih nedavnih prispevkov o politiki Avstrije in Hrvaške bi lepo spadalo v okvir natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021]], ki pravkar teče. Če želiš, da štejejo, se prosim vpiši med udeležence na podstrani [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci|/Pravila in udeleženci]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:06, 29. marec 2021 (CEST)
:Zdravo! Najlepša hvala za obvestilo, z veseljem se pridružujem natečaju!--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 09:37, 30. marec 2021 (CEST)
::Super, hvala. Svoje prispevke lahko sam dodajaš v seznam in jih opremljaš s {{tl|CEE Spring 2021}} na pogovornih straneh (za zgled glej [[Pogovor:Predsednik Avstrije]]) ali pa prepustiš to organizatorjem in pomočnikom, po želji. Štejejo tako novo začeti članki kot tudi večje razširitve obstoječih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:17, 30. marec 2021 (CEST)
:::Naj še dodam, da Nemčije ni med njimi. Na žalost... '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:30, 30. marec 2021 (CEST)
:::Ah, dobro. Tudi prav :) --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 12:31, 30. marec 2021 (CEST)
:Ena majhna opomba, predlogo CEE se ustavlja na pogovorno stran članka in ne na glavno stran. Za primer glej: [[Pogovor:Seznam diplomatskih predstavništev v Bolgariji‎]]. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:18, 30. marec 2021 (CEST)

== [[LD;GD]] ==

Je zgornja preusmeritev za zbrisat (sodeč po povzetku urejanja &quot;brez podpičja&quot;)? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:29, 14. januar 2022 (CET)
:Živjo. Jaz je ne bi, ker v grafični podobi podkast uporablja podpičje med črkami (sicer ga v imenu ni). Ampak nekateri mislijo, da se pač tako napiše. Zato bi raje pustil.--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 20:33, 14. januar 2022 (CET)
::Prav, se strinjam. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:35, 14. januar 2022 (CET)

== Wikimedia CEE Pomlad 2022 ==

Živjo, predlagam, da z dodajanjem vsebine o vzhodnoevropskih politikih še malo počakaš, ker se čez dober teden začne [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|letošnja akcija Wikimedia CEE Pomlad]] in bo štelo (recimo tisto o [[Katalin Novák]]). Po želji seveda, ni prisile. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:32, 11. marec 2022 (CET)

:Zmenjeno. Hvala za opomnik :)
:lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:34, 11. marec 2022 (CET)

Je bil članek [[Velika jantarna koncertna dvorana]] mišljen kot prispevek za letošnji natečaj CEE pomlad? Če želiš sodelovati, se prosim samo med udeležence vpiši, '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023/Pravila in udeleženci|tukaj]]'''. Navodila za označevanje člankov so tudi tam. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:55, 29. marec 2023 (CEST)

== Zvezda zate! ==

{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; | '''Zvezda neutrudnosti'''
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Za odlične prispevke na področju politike -- [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 02:21, 10. september 2022 (CEST)
|}

== Translation request ==

Hello.

Can you translate and upload the article [[:en:Azerbaijan State Academic Opera and Ballet Theater]] in Slovenian Wikipedia?

Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 16:03, 14. september 2023 (CEST)

:Še zadnjič: prosim, če take prošnje dodajaš v [[Wikipedija:Želeni članki]]. Naslednjič bo sledila blokada, kajti tak vzorec urejanj se lahko obravnava kot nadlegovanje. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:33, 14. september 2023 (CEST)

== Reference ==

Prosim, če lahko usmeriš malo več pozornosti na reference, ki jih dodajaš (domnevam, da z nekim samodejnim orodjem). Iz [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Darjo_Felda&amp;diff=6118819&amp;oldid=6118813 teh mojih popravkov] je razvidnih nekaj zgledov napak: pisanje založnikov kot avtorjev (&lt;code&gt;|first=Arctur|last=d.o.o.&lt;/code&gt;), pisanje publikacije pod &lt;code&gt;|title&lt;/code&gt; ločeno s predlogo {{tl|!}} in nesmiselno vključevanje sloganov tipa &quot;vsak dan s teboj&quot; ali &quot;vedno prvi&quot; pod navedbe publikacij. 

Spotoma sem iz članka o Dariu Feldi umaknil še tvit kot referenco - tvite naj bi uporabljali res izjemoma, ker niso primerni viri po Wikipedijinih merilih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:43, 4. november 2023 (CET)

:Še o referencah: navajanje spletnih strani kot &lt;code&gt;website=www.delo.si&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;website=www.dw.com&lt;/code&gt; je precej neinformativno. Predlagam, da namesto tega uporabljaš polno ime vira - v teh primerih torej ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' in ''Deutsche Welle''. Izjema je ''24ur.com'', ki se res tako imenuje, samo www lahko izpustiš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:05, 31. januar 2024 (CET)

== Wikimedia CEE Pomlad 2024 ==

Bi sodeloval v letošnjem natečaju? Nekaj tvojih nedavnih člankov bi spadalo zraven, recimo [[Miloš Vučević]]. Če si za, se prosim samo vpiši med udeležence na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:51, 5. maj 2024 (CEST)

== CEE Pomlad 2025 ==

Zdravo in dobrodošel tudi v letošnji izvedbi. Svojih prispevkov za natečaj ne pozabi označiti s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2025}} na pogovorni strani, tako da bomo organizatorji vedeli, kaj točkovati. Na primer: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2025 |uporabnik=Pv21 |tema=politika |država=Češka}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:14, 29. marec 2025 (CET)

:Zmenjeno. [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 13:27, 30. marec 2025 (CEST)

== Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Živjo, mogoče brcam v temo, ampak, če slučajno študiraš na Univerzi v Ljubljani ali pa si pred kratkim zaključil te bo morda zanimalo tole: [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club]]. Če te projekt zanima in bi se rad pridružil vljudno vabljen, da se napišeš pod zavihek &quot;members&quot;. Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:24, 9. oktober 2025 (CEST)

== Dva osnutka ... ==

Ojla, ker vestno prispevaš politične članke, predvsem pa biografije, ti pišem, če te morda zanima reševanje dveh osnutkov, ki sta sicer namenjena brisanju: [[Osnutek:Jože Sodja]] in [[Osnutek:Zala Klopčič]]. V kolikor si zainteresiran, sporoči. Najlepša hvala in lep vikend želim, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:12, 22. november 2025 (CET)

:Pozdravljen, pri Klopčič sem dodal nekaj sklicev na podatke, ki so dostopni/mi znani. Tudi recimo podatka o I8M konkretno ne najdem, zato formulacija &quot;politična vprašanja&quot;. Komentatorko sem spremenil v aktivistko, ker predvidevam, da gre bolj za to. Bo pa še treba kaj dodati v članek. [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 20:40, 24. november 2025 (CET)

== Slog in oprema biografij ==

Kaže, da ne spremljaš veliko, kaj drugi popravljamo v tvojih člankih, pa se nekatere zadeve že res dolgo ponavljajo. Prosim zgleduj se v bodoče po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Draupadi_Murmu&amp;diff=6558072&amp;oldid=6558013 mojih spremembah] tvojega nedavnega članka [[Draupadi Murmu]], kjer sem popravil nekaj osnov (na hitro: podatki o rojstvu v infopolju, uvodna vrstica, manjkajoča koda za izpis opomb, kategorizacija in sortiranje), da je bolj skladno s [[WP:BIO|smernico za biografije]]. Če katera sprememba ni jasna, pa vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:07, 18. december 2025 (CET)

PS: prevajalnik dostikrat nasmeti sklice z odvečno kodo, kar je treba žal popravljati na roke. Zgled [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hristijan_Mickoski&amp;diff=6558079&amp;oldid=6558010 tukaj]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:12, 18. december 2025 (CET)

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

Pv21, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:30, 19. december 2025 (CET)

== Stranka ESN ==
Pozdravljen, obveščam te, da sem tvoj danes napisani članek o '''stranki''' Evropa suverenih narodov postavil v nov članek. Ti si ga namreč, verjamem da ne namenoma, postavil v obstoječem članku o '''politični skupini''' Evropa suverenih narodov in s tem izbrisal vse informacije o tej skupini. Zato sem ustvaril nov članek &lt;nowiki&gt;''ESN (stranka)'' ter ohranil ''ESN''&lt;/nowiki&gt; kot je bilo, saj gre za bistveno razliko. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:44, 8. oktober 2026 (CEST)

:Hvala ti. Se opravičujem za nepozornost.
:lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 20:51, 9. oktober 2026 (CEST)</text>
      <sha1>d4dj04d3h5mm0n6ctfr5y27xntwjrgp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih politologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435738</id>
    <revision>
      <id>6762543</id>
      <parentid>6753496</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:43:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* O */</comment>
      <origin>6762543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7753" sha1="cdjovq6eu2vlz0wiekjepj6yo4pambh" xml:space="preserve">'''Seznam politologinj in politologov v Sloveniji / Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[politolog]]ov''' (v oklepaju [[Obramboslovni raziskovalni center|obramboslovci]])

== A ==
* [[Darko Anželj]]
* [[Andrej Anžič]]
*[[Jana Arbeiter]]
*[[Vojko Arko]]

== B ==
* ([[Karolina Babič]])
* [[Geza Bačič]]
* [[Irena Bačlija Brajnik]]
*[[Veronika Bajt]]?
*[[Klemen Balanč]]
*[[Marko Balažic]]
*[[Milan Balažic]]
*[[Marinko Banjac]]
*[[Dragan Barbutovski]]
*[[Ciril Baškovič]]
*[[Karolina Babič]]
*[[Igor Bavčar]]
*[[Darja Bavdaž Kuret]]
*[[Anton Bebler]]
*[[Boštjan Belčič]]
*[[Andrej Benedejčič]]
*[[Bogdan Benko]]
*[[Vlado Benko]]
*[[Zvonko Bergant]]?
*[[Martin Berishaj]]
*[[Boštjan Bertalanič]]
*[[Romana Bešter]]
*[[Barbara Beznec]]
*[[Vlado Beznik]]
*[[Adolf Bibič]]
*[[Vasja Bibič]]?
*[[Igor Bijuklič]]?
*([[Miloš Bizjak]]) 
*[[Tilka Blaha]]
*[[Ana Bojinović Fenko]]
*[[Karl Bonutti]]
*[[Tjaša Božič]]
*[[Ana Bračič]] (ZDA)
*[[Marjan Brezovšek]]
*([[Bojan Brezigar]])
*[[Sara Brezigar]]
*[[Irena Brinar]]
*[[Alojz Briški|Lojze Briški]]
*[[Milan Brglez]]
*Jerneja Brumen
*[[Aleš Bučar Ručman]]
*[[Bojko Bučar]]
*([[Maja Bučar]])
*([[Anže Burger]])

== C ==
* [[Petra Cafnik]] Uludag
*Igor Cebek
*[[Marjan Cencen]]
*[[Franc Cengle]]
*[[Janez Cigler Kralj]]
*([[Mirko Cigler]])?
* [[Štefan Cigoj]]
*[[Jožef Ciraj]]
*[[Boris Cizelj]]
*[[Danijel Crnčec]]

== Č ==
*[[Drago Čepar]]?
*[[Stane Černoša|Stane (Stanislav) Černoša]]
* [[Sandi Češko]]
* [[Damir Črnčec]]

== D ==
*[[Jasminka Dedić]]
*[[Simon Delakorda]]
*[[Silvo Devetak]]?
*[[Tomaž Deželan]]
*[[Bojan Dobovšek]]
*([[Dušan Dolinar]])
*[[Nives Dolšak]]
*[[Mitja Durnik]]

== E ==

* ([[Alenka Ermenc]])

== F ==
*([[Tanja Fajon]])
*([[Marjan Fekonja]])
*[[Bogomil Ferfila]]
*Andrej (Andés) Fink
*[[Danica Fink-Hafner|Danica Fink Hafner]]

== G ==
*[[Melita Gabrič]]
*[[Laris Gaiser]]
*([[Maja Garb]])
*([[Teodor Geršak]])
*[[Franc Glavan]] 
*([[Jože Goričar]]) 
*([[Karl Gorinšek]])
*[[Miro Gošnik]]
*[[Borut Grgič]]
* [[Branko Grims]]
*([[Anton Grizold]])
*[[Bojan Grobovšek]]
*([[Klemen Grošelj]])
* [[Gustav Guzej]]

== H ==

* [[Miro Haček]]
* [[Marjutka Hafner]]
* [[Janko Heberle]]?
*[[Marko Hočevar (politolog)]]
* [[Andreja Hodžar Zajc]]
* [[Ivan Hvala]]

== J ==
*[[Vlasta Jalušič]]
*[[Tadej Jan]]
*([[Janez Janša]])
*[[Iztok Jarc]]
*[[Franci Jazbec]]
*[[Milan Jazbec]]
*([[Ljubica Jelušič]])
*[[Jasmina Jerant]]
*[[Sebastjan Jeretič]]
*[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]]
*[[Peter Ješovnik]]
*[[Gašper Jež]]
*[[Savin Jogan]]
*([[Jelena Juvan]])
* [[Stane Južnič]]

== K ==

*([[Jelko Kacin]])
*[[Darja Kapš]]
*[[Andrej Kirbiš]]?
*[[Srečo Kirn]]?
*[[Roman Kirn]]
*[[Matej Klarič]]
*[[Andrej Klemenc]]
*([[Zoran Klemenčič (*1962)|Zoran Klemenčič]])
*[[Mojca Kleva]] Kekuš
*([[Peter Klinar]])
*[[Joco Klopčič]]
*[[Smiljana Knez]]
*([[Klemen Kocjančič]])
*[[Faris Kočan]]
*([[Stanko Kodrin]])
*[[Rok Kogej]]
* [[Nina Kokelj]]
*[[Matevž Kokol]]
*[[Janez Kolenc]]??
*([[Martin Konda]])
*([[Marjan Kolenc]])
*[[Miran Komac]]
*([[Erik Kopač]])
*[[Marko Koprivc]]
*[[Anej Korsika]] 
*([[Igor Kotnik]])
*[[Igor Kovač]]/Igor Kovac
* [[Nataša Kovač]]
*[[Bogdan Kozić]]
*[[Gregor Kozovinc]]
*[[Jerneja Krajnc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)]]
*[[Alenka Krašovec]]
*([[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]])
*[[Samo Kropivnik]]
*[[Zdravko Krvina]]
*([[Tomaž Kučič]])
*[[Simona Kukovič]]
*([[Boštjan Kurent]])
*[[Andrej Kurnik]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]]
* [[Janko Kušar]]
*([[Gorazd Kušej]])
*[[Tonči Kuzmanić]] 1956-2021

== L ==
*([[Borivoj Lah]])
*([[Damjan Lajh]])
*([[Uroš Lampret]])
*[[Sabina Lange|Sabina (Kajnč) Lange]]
*[[Roman Lavtar]]
*([[Dragomir Legiša|Drago Legiša]])
*[[Vid Legradić]]
*[[Mavricij Karl Lenardič]]
*[[Simona Leskovar]]
*[[Doroteja Lešnik Mugnaioni]]
*([[Herman Lešnik]])
*([[Borut Likar]])
*[[Uroš Lipušček]]
* [[Tomaž Lisec]]
* ([[Dimitrij Lokovšek]])
* ([[Dragotin Lončar]])
*[[Marko Lovec]]
*[[Matej Lozar]]
*([[Darko Lubi]])
*[[Andrej Lukšič]]
* [[Igor Lukšič]]

== M ==
*[[Matjaž Maček]]
*[[Alem Maksuti]]
*([[Marjan Malešič]])
*[[Denis Mancevič]]
*[[Boštjan Markič]]
*[[Andrej Marković]]?
*([[Dorijan Maršič]])
*[[Miro Mastnak]]
*[[Tomaž Mastnak]]??
*([[Dragutin Mate]])
*[[Marko Matičetov]]
*[[Cene Matičič]]?
*[[Igor Mekina]]
*[[Luka Mesec]]
*[[Vlado Miheljak]]?
*[[Borut Miklavčič]]?
*([[Tihomir Mirković]])
*[[Iztok Mirošič]]
*[[Erik Modic]]
*([[Heli Modic]])
*[[Anja Moric]]?
*[[Breda Mulec]]?
*[[Boris Muževič]]

== N ==

*[[Elena Nacevska]] 
*[[Matjaž Nahtigal]] ?
*[[Meta Novak]]
*[[Victor Novak]]

== O ==

* [[Adolf Obreza]]
* [[Mojmir Ocvirk]]

== P ==
* [[Borut Pahor]]
* [[Ahmed Pašić]]
* [[Tamara Pavasović Trošt]]
*[[Ana Pavlič]]
*Jernej Pavlin
*([[Tatjana Pečnik|Tatjana/Tanja Pečnik]])
*[[Nina Pejič]]
*[[Anton Pelinko]]
*[[Aljaž Pengov Bitenc]]
*([[Danica Pepelnak]])
*[[Gregor Perič]]
*[[Tomaž Perovič]]
*[[Aljuš Pertinač]]
*([[Mojca Pešec]])
*([[Samo Petančič]])
*([[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]])
*[[Mateja Peter]]
*([[Stanko Peterin]] - medn. pravnik)
* [[Ernest Petrič]]
*([[Alojzij Pevec]])
*[[Jernej Pikalo]]
*[[Uroš Pinterič]]
*([[Leonid Pitamic]])
* [[Zlata Ploštajner]]
*([[Iztok Podbrega]]&lt;nowiki/&gt;r)
*[[Slavko Podmenik]]
*[[Črt Poglajen]]
*[[Franc Pohole]]
*[[Tanja Porčnik]]
*[[Jure Požgan]]
*([[Vladimir Prebilič]])
*([[Damjan Prezelj]])
*[[Janko Prunk]]*
*[[Tjaša Pureber]]
*[[Adam Purg]]
* [[Danica Purg]]
* [[Tomaž Pušnik]]

== R ==

*[[Marjetka Rangus]]
*Peter Pavel [[Remec]] (1925–2020)
*[[Boštjan Remic]]
*([[Miha Ribarič]])
*[[Nina Rismal]]
* [[Rudi Rizman]]
* [[Igor Rogelja]]
*[[Petra Roter]]
*([[Zdenko Roter]])
*[[Marjan Rožič]]
*[[Peter Rožič (*1977)|Peter Rožič]]?
*[[Jacques Rupnik]]
* [[Janko Rupnik]]
*([[Boris Rutar]])
*[[Tibor Rutar]]
*[[Karl W. Ryavec]]

== S ==
* [[Iztok Simoniti]]
*[[Vid Simoniti]]
*[[Matej Skočir]]
*[[Edvin Skrt]]
* [[Danilo Slivnik]]
*([[Vlado Sruk]])
* [[Gojko Stanič]]
* [[Aleksander Strel]] 
* [[Janko Sebastijan Stušek]]
*[[Berni Stmčnik]]
*([[Uroš Svete]])
*[[Marjan Svetličič]]

== Š ==
*[[Zlatko Šabič]]
*[[Štefan Bogdan Šalej]]
*[[Franc Šetinc]]
*[[Mile Šetinc]]
*[[Karel Šiškovič]]
*([[Miha Škerbinc - Barbo|Miha Škerbinc]])
*[[Jožef Školč]]
*[[Igor Šoltes]]
*[[Primož Šterbenc]]
*[[Urška Štremfel]]
*[[Ana Štromajer]]
*[[Jernej Štromajer]]
*([[Danilo Švara]])
*[[Dominika Švarc Pipan]]

== T ==
* [[Ana Tasič]]
*[[Zoran Thaler]]
*[[Tomislav Tkalec]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Matej Tonin]]
*[[Cirila Toplak]]
*([[Blaž Torkar]]) 
*([[Domen Torkar]])
*[[Vinko Trček]]
*[[Primož Turk]]?

== U ==

* [[Boštjan Udovič]]
*[[Stane Uhan]]
*[[Nuša Urbančič]]
* [[Jana Urh]]

== V ==

*[[Dejan Valentinčič]]
*[[Štefka Vavti]] 
*[[Peter Verovšek|Peter (J.) Verovšek]]
* [[Stanislav Vidovič]]
* ([[Gorazd Vidrih]])
* [[Žiga Vodovnik]]
* [[Andreja Vogrin]]
*[[Vojko Volk]]
*[[Gregor Vovk Petrovski]]
*[[Andrej Vozlič]]
*([[Anton Vratuša]])
* [[Blaž Vrečko Ilc]]
* ([[France Vreg]])
* [[Ludvik Vrtačič]]
*([[Janja Vuga Beršnak]])
*([[Stanko Vuk]])

== Z ==
*[[Dean Zagorac]]
*[[Drago Zajc]] (ml.)
*([[Alojz Završnik]])
*[[Jana Zbačnik]]
*([[Milovan Zidar]])
*([[Milovan Zorc]])?
*[[Pavle Zrimšek]]?
*([[Rok Zupančič]])
*([[Milan Zver]])
*[[Zdravko Zwitter]]

== Ž ==
*([[Mitja Žagar]])
*[[Lenart Žavbi]]
*[[Samuel Žbogar]]
*[[Zvone Žigon]]
*([[Anton Žun]])
*[[Katja Žvan Elliott]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih obramboslovcev]], [[seznam slovenskih politikov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]]


[[Kategorija:Slovenski politologi]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Politologi]]</text>
      <sha1>cdjovq6eu2vlz0wiekjepj6yo4pambh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762544</id>
      <parentid>6762543</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:43:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* O */</comment>
      <origin>6762544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7734" sha1="8txddceuk8al9nre8vne7kyqwdcwuei" xml:space="preserve">'''Seznam politologinj in politologov v Sloveniji / Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[politolog]]ov''' (v oklepaju [[Obramboslovni raziskovalni center|obramboslovci]])

== A ==
* [[Darko Anželj]]
* [[Andrej Anžič]]
*[[Jana Arbeiter]]
*[[Vojko Arko]]

== B ==
* ([[Karolina Babič]])
* [[Geza Bačič]]
* [[Irena Bačlija Brajnik]]
*[[Veronika Bajt]]?
*[[Klemen Balanč]]
*[[Marko Balažic]]
*[[Milan Balažic]]
*[[Marinko Banjac]]
*[[Dragan Barbutovski]]
*[[Ciril Baškovič]]
*[[Karolina Babič]]
*[[Igor Bavčar]]
*[[Darja Bavdaž Kuret]]
*[[Anton Bebler]]
*[[Boštjan Belčič]]
*[[Andrej Benedejčič]]
*[[Bogdan Benko]]
*[[Vlado Benko]]
*[[Zvonko Bergant]]?
*[[Martin Berishaj]]
*[[Boštjan Bertalanič]]
*[[Romana Bešter]]
*[[Barbara Beznec]]
*[[Vlado Beznik]]
*[[Adolf Bibič]]
*[[Vasja Bibič]]?
*[[Igor Bijuklič]]?
*([[Miloš Bizjak]]) 
*[[Tilka Blaha]]
*[[Ana Bojinović Fenko]]
*[[Karl Bonutti]]
*[[Tjaša Božič]]
*[[Ana Bračič]] (ZDA)
*[[Marjan Brezovšek]]
*([[Bojan Brezigar]])
*[[Sara Brezigar]]
*[[Irena Brinar]]
*[[Alojz Briški|Lojze Briški]]
*[[Milan Brglez]]
*Jerneja Brumen
*[[Aleš Bučar Ručman]]
*[[Bojko Bučar]]
*([[Maja Bučar]])
*([[Anže Burger]])

== C ==
* [[Petra Cafnik]] Uludag
*Igor Cebek
*[[Marjan Cencen]]
*[[Franc Cengle]]
*[[Janez Cigler Kralj]]
*([[Mirko Cigler]])?
* [[Štefan Cigoj]]
*[[Jožef Ciraj]]
*[[Boris Cizelj]]
*[[Danijel Crnčec]]

== Č ==
*[[Drago Čepar]]?
*[[Stane Černoša|Stane (Stanislav) Černoša]]
* [[Sandi Češko]]
* [[Damir Črnčec]]

== D ==
*[[Jasminka Dedić]]
*[[Simon Delakorda]]
*[[Silvo Devetak]]?
*[[Tomaž Deželan]]
*[[Bojan Dobovšek]]
*([[Dušan Dolinar]])
*[[Nives Dolšak]]
*[[Mitja Durnik]]

== E ==

* ([[Alenka Ermenc]])

== F ==
*([[Tanja Fajon]])
*([[Marjan Fekonja]])
*[[Bogomil Ferfila]]
*Andrej (Andés) Fink
*[[Danica Fink-Hafner|Danica Fink Hafner]]

== G ==
*[[Melita Gabrič]]
*[[Laris Gaiser]]
*([[Maja Garb]])
*([[Teodor Geršak]])
*[[Franc Glavan]] 
*([[Jože Goričar]]) 
*([[Karl Gorinšek]])
*[[Miro Gošnik]]
*[[Borut Grgič]]
* [[Branko Grims]]
*([[Anton Grizold]])
*[[Bojan Grobovšek]]
*([[Klemen Grošelj]])
* [[Gustav Guzej]]

== H ==

* [[Miro Haček]]
* [[Marjutka Hafner]]
* [[Janko Heberle]]?
*[[Marko Hočevar (politolog)]]
* [[Andreja Hodžar Zajc]]
* [[Ivan Hvala]]

== J ==
*[[Vlasta Jalušič]]
*[[Tadej Jan]]
*([[Janez Janša]])
*[[Iztok Jarc]]
*[[Franci Jazbec]]
*[[Milan Jazbec]]
*([[Ljubica Jelušič]])
*[[Jasmina Jerant]]
*[[Sebastjan Jeretič]]
*[[Boris Jesih (politolog)|Boris Jesih]]
*[[Peter Ješovnik]]
*[[Gašper Jež]]
*[[Savin Jogan]]
*([[Jelena Juvan]])
* [[Stane Južnič]]

== K ==

*([[Jelko Kacin]])
*[[Darja Kapš]]
*[[Andrej Kirbiš]]?
*[[Srečo Kirn]]?
*[[Roman Kirn]]
*[[Matej Klarič]]
*[[Andrej Klemenc]]
*([[Zoran Klemenčič (*1962)|Zoran Klemenčič]])
*[[Mojca Kleva]] Kekuš
*([[Peter Klinar]])
*[[Joco Klopčič]]
*[[Smiljana Knez]]
*([[Klemen Kocjančič]])
*[[Faris Kočan]]
*([[Stanko Kodrin]])
*[[Rok Kogej]]
* [[Nina Kokelj]]
*[[Matevž Kokol]]
*[[Janez Kolenc]]??
*([[Martin Konda]])
*([[Marjan Kolenc]])
*[[Miran Komac]]
*([[Erik Kopač]])
*[[Marko Koprivc]]
*[[Anej Korsika]] 
*([[Igor Kotnik]])
*[[Igor Kovač]]/Igor Kovac
* [[Nataša Kovač]]
*[[Bogdan Kozić]]
*[[Gregor Kozovinc]]
*[[Jerneja Krajnc]]
* [[Stane Kranjc (politolog)]]
*[[Alenka Krašovec]]
*([[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]])
*[[Samo Kropivnik]]
*[[Zdravko Krvina]]
*([[Tomaž Kučič]])
*[[Simona Kukovič]]
*([[Boštjan Kurent]])
*[[Andrej Kurnik]]
* [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]]
* [[Janko Kušar]]
*([[Gorazd Kušej]])
*[[Tonči Kuzmanić]] 1956-2021

== L ==
*([[Borivoj Lah]])
*([[Damjan Lajh]])
*([[Uroš Lampret]])
*[[Sabina Lange|Sabina (Kajnč) Lange]]
*[[Roman Lavtar]]
*([[Dragomir Legiša|Drago Legiša]])
*[[Vid Legradić]]
*[[Mavricij Karl Lenardič]]
*[[Simona Leskovar]]
*[[Doroteja Lešnik Mugnaioni]]
*([[Herman Lešnik]])
*([[Borut Likar]])
*[[Uroš Lipušček]]
* [[Tomaž Lisec]]
* ([[Dimitrij Lokovšek]])
* ([[Dragotin Lončar]])
*[[Marko Lovec]]
*[[Matej Lozar]]
*([[Darko Lubi]])
*[[Andrej Lukšič]]
* [[Igor Lukšič]]

== M ==
*[[Matjaž Maček]]
*[[Alem Maksuti]]
*([[Marjan Malešič]])
*[[Denis Mancevič]]
*[[Boštjan Markič]]
*[[Andrej Marković]]?
*([[Dorijan Maršič]])
*[[Miro Mastnak]]
*[[Tomaž Mastnak]]??
*([[Dragutin Mate]])
*[[Marko Matičetov]]
*[[Cene Matičič]]?
*[[Igor Mekina]]
*[[Luka Mesec]]
*[[Vlado Miheljak]]?
*[[Borut Miklavčič]]?
*([[Tihomir Mirković]])
*[[Iztok Mirošič]]
*[[Erik Modic]]
*([[Heli Modic]])
*[[Anja Moric]]?
*[[Breda Mulec]]?
*[[Boris Muževič]]

== N ==

*[[Elena Nacevska]] 
*[[Matjaž Nahtigal]] ?
*[[Meta Novak]]
*[[Victor Novak]]

== O ==

* [[Mojmir Ocvirk]]

== P ==
* [[Borut Pahor]]
* [[Ahmed Pašić]]
* [[Tamara Pavasović Trošt]]
*[[Ana Pavlič]]
*Jernej Pavlin
*([[Tatjana Pečnik|Tatjana/Tanja Pečnik]])
*[[Nina Pejič]]
*[[Anton Pelinko]]
*[[Aljaž Pengov Bitenc]]
*([[Danica Pepelnak]])
*[[Gregor Perič]]
*[[Tomaž Perovič]]
*[[Aljuš Pertinač]]
*([[Mojca Pešec]])
*([[Samo Petančič]])
*([[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]])
*[[Mateja Peter]]
*([[Stanko Peterin]] - medn. pravnik)
* [[Ernest Petrič]]
*([[Alojzij Pevec]])
*[[Jernej Pikalo]]
*[[Uroš Pinterič]]
*([[Leonid Pitamic]])
* [[Zlata Ploštajner]]
*([[Iztok Podbrega]]&lt;nowiki/&gt;r)
*[[Slavko Podmenik]]
*[[Črt Poglajen]]
*[[Franc Pohole]]
*[[Tanja Porčnik]]
*[[Jure Požgan]]
*([[Vladimir Prebilič]])
*([[Damjan Prezelj]])
*[[Janko Prunk]]*
*[[Tjaša Pureber]]
*[[Adam Purg]]
* [[Danica Purg]]
* [[Tomaž Pušnik]]

== R ==

*[[Marjetka Rangus]]
*Peter Pavel [[Remec]] (1925–2020)
*[[Boštjan Remic]]
*([[Miha Ribarič]])
*[[Nina Rismal]]
* [[Rudi Rizman]]
* [[Igor Rogelja]]
*[[Petra Roter]]
*([[Zdenko Roter]])
*[[Marjan Rožič]]
*[[Peter Rožič (*1977)|Peter Rožič]]?
*[[Jacques Rupnik]]
* [[Janko Rupnik]]
*([[Boris Rutar]])
*[[Tibor Rutar]]
*[[Karl W. Ryavec]]

== S ==
* [[Iztok Simoniti]]
*[[Vid Simoniti]]
*[[Matej Skočir]]
*[[Edvin Skrt]]
* [[Danilo Slivnik]]
*([[Vlado Sruk]])
* [[Gojko Stanič]]
* [[Aleksander Strel]] 
* [[Janko Sebastijan Stušek]]
*[[Berni Stmčnik]]
*([[Uroš Svete]])
*[[Marjan Svetličič]]

== Š ==
*[[Zlatko Šabič]]
*[[Štefan Bogdan Šalej]]
*[[Franc Šetinc]]
*[[Mile Šetinc]]
*[[Karel Šiškovič]]
*([[Miha Škerbinc - Barbo|Miha Škerbinc]])
*[[Jožef Školč]]
*[[Igor Šoltes]]
*[[Primož Šterbenc]]
*[[Urška Štremfel]]
*[[Ana Štromajer]]
*[[Jernej Štromajer]]
*([[Danilo Švara]])
*[[Dominika Švarc Pipan]]

== T ==
* [[Ana Tasič]]
*[[Zoran Thaler]]
*[[Tomislav Tkalec]]
* [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]]
* [[Matej Tonin]]
*[[Cirila Toplak]]
*([[Blaž Torkar]]) 
*([[Domen Torkar]])
*[[Vinko Trček]]
*[[Primož Turk]]?

== U ==

* [[Boštjan Udovič]]
*[[Stane Uhan]]
*[[Nuša Urbančič]]
* [[Jana Urh]]

== V ==

*[[Dejan Valentinčič]]
*[[Štefka Vavti]] 
*[[Peter Verovšek|Peter (J.) Verovšek]]
* [[Stanislav Vidovič]]
* ([[Gorazd Vidrih]])
* [[Žiga Vodovnik]]
* [[Andreja Vogrin]]
*[[Vojko Volk]]
*[[Gregor Vovk Petrovski]]
*[[Andrej Vozlič]]
*([[Anton Vratuša]])
* [[Blaž Vrečko Ilc]]
* ([[France Vreg]])
* [[Ludvik Vrtačič]]
*([[Janja Vuga Beršnak]])
*([[Stanko Vuk]])

== Z ==
*[[Dean Zagorac]]
*[[Drago Zajc]] (ml.)
*([[Alojz Završnik]])
*[[Jana Zbačnik]]
*([[Milovan Zidar]])
*([[Milovan Zorc]])?
*[[Pavle Zrimšek]]?
*([[Rok Zupančič]])
*([[Milan Zver]])
*[[Zdravko Zwitter]]

== Ž ==
*([[Mitja Žagar]])
*[[Lenart Žavbi]]
*[[Samuel Žbogar]]
*[[Zvone Žigon]]
*([[Anton Žun]])
*[[Katja Žvan Elliott]]

==Glej tudi==
* [[Seznam slovenskih obramboslovcev]], [[seznam slovenskih politikov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]]


[[Kategorija:Slovenski politologi]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Politologi]]</text>
      <sha1>8txddceuk8al9nre8vne7kyqwdcwuei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ugorjeva mati</title>
    <ns>0</ns>
    <id>437109</id>
    <revision>
      <id>6762632</id>
      <parentid>5815283</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:31:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6762632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3360" sha1="b1wg4f6gs5ousdipp88ny1qxo0djxz1" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Ugorjeva mati
| image2 = Ichthyologie; ou, Histoire naturelle des poissons (Plate 165) (7064491943).jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=Nedreaas, K. |author2=Lorance, P. |author3=Cook, R. |author4=Fernandes, P. |author5=Florin, A. |author6=Nielsen, J. |year=2015 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198548A45131120 |doi= |access-date=12 July 2024}}&lt;/ref&gt; Europe
| status2 = LC
| status2_system = IUCN3.1
| status2_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=Di Natale, A. |author2=Molinari, A. |author3=Őztűrk, B. |author4=Srour, A. |year=2011 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198548A9025938 |doi= |access-date=12 July 2024}}&lt;/ref&gt; Mediterranean
| taxon = Gaidropsarus mediterraneus
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])
| synonyms = {{collapsible list|
*''Gadus mediterraneus'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt; 
*''Enchelyopus mediterraneus'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; 
*''Motella mediterranea'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; 
*''Onos mediterraneus'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;) 
*''Gadus tricirratus'' &lt;small&gt;[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1768&lt;/small&gt; 
*''Gaidropsarus mustellaris'' &lt;small&gt;[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810&lt;/small&gt; 
*''Gadus fuscus'' &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1810&lt;/small&gt; 
*''Motella fusca'' &lt;small&gt;(Risso, 1810&lt;/small&gt;) 
*''Onos fusca'' &lt;small&gt;(Risso, 1810)&lt;/small&gt; 
*''Gadus jubatus'' &lt;small&gt;[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814&lt;/small&gt; 
*''Gadus argenteolus'' &lt;small&gt;[[George Montagu (naturalist)|Montagu]], 1818&lt;/small&gt; 
*''Merlangus communis'' &lt;small&gt;[[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1844&lt;/small&gt; 
*''Motella communis'' &lt;small&gt;Costa, 1844&lt;/small&gt; 
*''Onos sellai'' &lt;small&gt;Cipria, 1938&lt;/small&gt; 
| synonyms_ref = &lt;ref name = FishBase&gt;{{FishBase|Gaidropsarus|mediterraneus|month=February|year=2018}}&lt;/ref&gt;
}}}}

'''Ugorjeva mati''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gaidropsarus mediterraneus''''') je kriptobentoška vrsta rib, ki se pojavlja tudi v vodah slovenskega morja. 

Gre za manjšo ribo podolgovate oblike in marmoriranega rjavega telesa, ki lahko zraste do 25 cm v dolžino. Okoli ust ima tri izrastke, ki spominjajo na brado. Druga [[hrbtna plavut]] in [[analna plavut]] se raztezata vse do repne plavuti. 
 
Ugorjeva mati se hrani z [[morski črvi|morskimi črvi]] in [[raki]]. Razširjena je v vodah Rokavskega preliva, ob atlatski obali Evrope in po vseh morjih Sredozemlja.&lt;ref&gt;http://web.ukonline.co.uk/aquarium/pages/shorerockling.html UK Online - Aquarium&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://busybee.mba.ac.uk/species/Gaidropsarusmediterraneus.htm {{Webarchive|url=https://archive.today/20070620045937/http://busybee.mba.ac.uk/species/Gaidropsarusmediterraneus.htm |date=2007-06-20 }} Busybee.mba&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
* {{Commons category-inline|Gaidropsarus mediterraneus|''Gaidropsarus mediterraneus''}}
* {{SealifePhotos|126457}}

{{Taxonbar|from=Q1007357}}

[[Kategorija:Trske]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>b1wg4f6gs5ousdipp88ny1qxo0djxz1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762635</id>
      <parentid>6762632</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:40:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Trske]]; dodal [[Kategorija:Gaidropsaridae]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3369" sha1="ebofl7k0ksuop2jdct4rm1ldh6stmfj" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Ugorjeva mati
| image2 = Ichthyologie; ou, Histoire naturelle des poissons (Plate 165) (7064491943).jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=Nedreaas, K. |author2=Lorance, P. |author3=Cook, R. |author4=Fernandes, P. |author5=Florin, A. |author6=Nielsen, J. |year=2015 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Europe assessment) |volume=2015 |article-number=e.T198548A45131120 |doi= |access-date=12 July 2024}}&lt;/ref&gt; Europe
| status2 = LC
| status2_system = IUCN3.1
| status2_ref = &lt;ref&gt;{{cite iucn |author=Di Natale, A. |author2=Molinari, A. |author3=Őztűrk, B. |author4=Srour, A. |year=2011 |title=''Gaidropsarus mediterraneus'' (Mediterranean assessment) |volume=2011 |article-number=e.T198548A9025938 |doi= |access-date=12 July 2024}}&lt;/ref&gt; Mediterranean
| taxon = Gaidropsarus mediterraneus
| authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])
| synonyms = {{collapsible list|
*''Gadus mediterraneus'' &lt;small&gt;Linnaeus, 1758&lt;/small&gt; 
*''Enchelyopus mediterraneus'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; 
*''Motella mediterranea'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758)&lt;/small&gt; 
*''Onos mediterraneus'' &lt;small&gt;(Linnaeus, 1758&lt;/small&gt;) 
*''Gadus tricirratus'' &lt;small&gt;[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1768&lt;/small&gt; 
*''Gaidropsarus mustellaris'' &lt;small&gt;[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810&lt;/small&gt; 
*''Gadus fuscus'' &lt;small&gt;[[Antoine Risso|Risso]], 1810&lt;/small&gt; 
*''Motella fusca'' &lt;small&gt;(Risso, 1810&lt;/small&gt;) 
*''Onos fusca'' &lt;small&gt;(Risso, 1810)&lt;/small&gt; 
*''Gadus jubatus'' &lt;small&gt;[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814&lt;/small&gt; 
*''Gadus argenteolus'' &lt;small&gt;[[George Montagu (naturalist)|Montagu]], 1818&lt;/small&gt; 
*''Merlangus communis'' &lt;small&gt;[[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1844&lt;/small&gt; 
*''Motella communis'' &lt;small&gt;Costa, 1844&lt;/small&gt; 
*''Onos sellai'' &lt;small&gt;Cipria, 1938&lt;/small&gt; 
| synonyms_ref = &lt;ref name = FishBase&gt;{{FishBase|Gaidropsarus|mediterraneus|month=February|year=2018}}&lt;/ref&gt;
}}}}

'''Ugorjeva mati''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gaidropsarus mediterraneus''''') je kriptobentoška vrsta rib, ki se pojavlja tudi v vodah slovenskega morja. 

Gre za manjšo ribo podolgovate oblike in marmoriranega rjavega telesa, ki lahko zraste do 25 cm v dolžino. Okoli ust ima tri izrastke, ki spominjajo na brado. Druga [[hrbtna plavut]] in [[analna plavut]] se raztezata vse do repne plavuti. 
 
Ugorjeva mati se hrani z [[morski črvi|morskimi črvi]] in [[raki]]. Razširjena je v vodah Rokavskega preliva, ob atlatski obali Evrope in po vseh morjih Sredozemlja.&lt;ref&gt;http://web.ukonline.co.uk/aquarium/pages/shorerockling.html UK Online - Aquarium&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://busybee.mba.ac.uk/species/Gaidropsarusmediterraneus.htm {{Webarchive|url=https://archive.today/20070620045937/http://busybee.mba.ac.uk/species/Gaidropsarusmediterraneus.htm |date=2007-06-20 }} Busybee.mba&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{refsez}}

==Zunanje povezave==
* {{Commons category-inline|Gaidropsarus mediterraneus|''Gaidropsarus mediterraneus''}}
* {{SealifePhotos|126457}}

{{Taxonbar|from=Q1007357}}

[[Kategorija:Gaidropsaridae]]
[[Kategorija:Ribe Slovenije]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>ebofl7k0ksuop2jdct4rm1ldh6stmfj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Il Gesu, Rim</title>
    <ns>0</ns>
    <id>441691</id>
    <redirect title="Cerkev Jezusa, Rim" />
    <revision>
      <id>6762768</id>
      <parentid>4918680</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev Jezusa, Rim]]</comment>
      <origin>6762768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="1iphqig2opmbsqbssv73tne82a965gz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev Jezusa, Rim]]</text>
      <sha1>1iphqig2opmbsqbssv73tne82a965gz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>442012</id>
    <revision>
      <id>6762558</id>
      <parentid>6708354</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:55:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54385-02</username>
        <id>267070</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drugo */</comment>
      <origin>6762558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68873" sha1="hkc0e578nogix0nul7n88g40y9fyyio" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

[[Mestna občina Kranj|Mestno občino Kranj]] sestavljajo naselja: [[Babni Vrt]], [[Bobovek]], [[Brdo pri Kranju]], [[Breg ob Savi]], [[Britof]], [[Čadovlje, Kranj|Čadovlje]], [[Čepulje]], [[Golnik]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], [[Ilovka]], [[Jama, Kranj|Jama]], [[Jamnik]], [[Javornik, Kranj|Javornik]], [[Kokrica]], '''[[Kranj]]''', [[Lavtarski Vrh]], [[Letenice]], [[Mavčiče]], [[Meja, Kranj|Meja]], [[Mlaka pri Kranju]], [[Nemilje]], [[Njivica]], [[Orehovlje, Kranj|Orehovlje]], [[Pangršica]], [[Planica, Kranj|Planica]], [[Podblica]], [[Podreča]], [[Povlje]], [[Praše]], [[Predoslje]], [[Pševo]], [[Rakovica, Kranj|Rakovica]], [[Rupa, Kranj|Rupa]], [[Spodnja Besnica]], [[Spodnje Bitnje]], [[Srakovlje]], [[Srednja vas - Goriče, Kranj|Srednja vas - Goriče]], [[Srednje Bitnje]], [[Suha pri Predosljah]], [[Sveti Jošt nad Kranjem]], [[Šutna, Kranj|Šutna]], [[Tatinec]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Zabukovje, Kranj|Zabukovje]], [[Zalog, Kranj|Zalog]], [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Bitnje]], [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], [[Žablje]]

== Kultura in umetnost ==
=== Glasba ===

*[[Alojz Ajdič]], skladatelj, leta 1973 je postal ravnatelj Glasbene šole Kranj (1939, [[Fojnica]], [[Sarajevo]])
*[[Berta Ambrož]], slovenska pevka zabavne glasbe, prva predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije (1944, [[Stražišče pri Kranju]] – 2003, [[Ljubljana]])
*[[Peter Ambrož]], pevec, tenorist, deloval je v Prešernovem gledališču Kranj in pel v zboru France Prešeren (1938, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Saša Atanasov]], glasbenik, pesnik (1978, [[Kranj]])
*[[Janko Bajt]], kulturni, glasbenik, med ustanovitelji okteta v Savi (1935, [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]], [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanska dolina]] – 2021)
*[[Vera Belič]], violinistka, ves čas šolanja in študija je živela v Kranju (1954, [[Ljubljana]])
*[[Gašper Bertoncelj]], glasbenik, bobnar (1978, [[Kranj]])
*[[Jurij Blatnik]], glasbenik, organist, skladatelj (1693, [[Kranj]] – ?)
*[[Mateja Blaznik]], glasbenica, pesnica (1967, [[Kranj]])
*[[Dalaj Eegol]], glasbenik, ilustrator, multimedijski umetnik (1973, [[Kranj]])
*[[Norma De Saint Picman]] (Nataša Pičman), intermedijska umetnica Noravisionsolar, slikarka, kiparka, OS France Preseren, Gimnazija Kranj, razstave (*1963, Kranj)
*[[Saša Einsiedler]], pevka zabavne glasbe, radijska in televizijska napovedovalka (1967, [[Kranj]])
*[[Leon Engelman (pianist)|Leon Engelman]], pianist, pedagog (1930, [[Kranj]])
*[[Matevž Fabijan]], muzikolog, zborovodja, ustanovitelj Akademskega komornega zbora Kranj (danes [[APZ France Prešeren]]) (1933, [[Zgornja Besnica]])
*[[Primož Grašič]], kitarist (1968, [[Kranj]])
*[[Sanja Grohar]], pevka, fotomodelka, televizijska voditeljica, mis, vplivnica (1984, [[Kranj]])
*[[Ignacij Hladnik]], zborovodja, skladatelj (1865, [[Križe, Tržič]] – 1932, [[Novo mesto]])
*[[Tone Janša]], saksofonist, flavtist, skladatelj, dirigent, profesor, živi v Kranju (1943, [[Ormož]])
*[[Pavel Knobl]], orglar, skladatelj, pesnik, kot učitelj, cerkovnik in organist je delal v Kranju (1765, [[Orehek]], [[Postojna]] – 1830, [[Tomaj]])
*[[Peter Lipar]], skladatelj, dirigent, pedagog (1912, [[Mengeš]] – 1980, [[Kranj]])
*[[Vera Majdič]], pevka, sopranistka, pedagoginja (1898, [[Kranj]] – 1994, [[Radovljica]])
*[[Andreja Markun]], pianistka (1974, [[Kranj]])
*[[Deja Mušič]], slovenska glasbenica, radijska in televizijska voditeljica (1962, [[Ljubljana]])
*[[Tomaž Pengov]], kantavtor, glasbenik (1949, [[Ljubljana]] – 2014, [[Golnik]])
*[[Miha Pogačnik]], violinist (1949, [[Kranj]])
*[[Uroš Rakovec]], kitarist, skladatelj (1972, [[Kranj]])
*[[Marjan Rus]], operni pevec, koncertni pevec, basist (1905, [[Kranj]] – 1974, [[Kranj]])
*[[Silvester Singl]], pianist, jazzist (1937, [[Ljubljana]])
*[[Niko Štritof]], skladatelj, pesnik, prevajalec, dirigent (1890, [[Ljubljana]] – 1944, [[Ljubljana]])
*[[Andrej Šifrer]], glasbenik (1952, [[Kranj]])
*[[Manca Špik]], slovenska pevka (1980, [[Kranj]])
*[[Rastislav Rastko Tepina]], lajnar, kulturni delavec, igralec (1959, [[Kranj]])
*[[Simon Tomaževec]], glasbenik, skladatelj (1805, [[Zgornja Besnica]] – ?, [[Rusija]])
*[[Matjaž Vlašič]], pevec, kitarist, pisec besedil, skladatelj zabavne glasbe (1971, [[Kranj]])
*[[Urša Vlašič]], tekstopiska, profesorica glasbe, živi v Kranju (?)
*[[Marta Zore]], glasbenica, skladateljica, saksofonistka (1964, [[Kranj]])
*[[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan]] – MZ Hektor, glasbenik, predsednik SAZAS (1967, [[Kranj]])
*[[Tanja Žagar]], slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica (1982, [[Kranj]])
*[[Martin Železnik]], glasbenik, skladatelj, orglavec, glasbeni pedagog (1891, [[Velike Brusnice]] – 1962, [[Kranj]])
*[[Janko Žirovnik]], zbiratelj ljudskih pesmi, glasbenik, šolnik, sadjar (1855, [[Kranj]] – 1946, [[Kranj]])

=== Gledališče in film ===

*[[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec, režiser (1919, [[Celje]] – 1982, [[Golnik]])
*[[Sebastijan Cavazza]], slovenski gledališki in filmski igralec (1973, [[Kranj]])
*[[Marjan Ciglič]], režiser, fizik (1944, [[Golnik]])
*[[Ivo Godnič]], igralec, zaposlen je bil v Prešernovem gledališču v Kranju (1963, [[Ljubljana]])
*[[Božo Grlj]], režiser, scenarist, fotograf (1958, [[Kranj]])
*[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser (1929, [[Kranj]] – 2006, [[Ljubljana]])
*[[Angelca Hlebce]], gledališka in filmska igralka (1922, [[Stražišče pri Kranju]] – 2005, [[Ljubljana]])
*[[Brane Ivanc]] – Smrčkov, slovenski igralec (1937, [[Sodražica]] – 1991, [[Golnik]])
*[[Vesna Jevnikar]], igralka, gimnazijo je obiskovala v Kranju (1964, [[Ljubljana]])
*[[Nataša Konc Lorenzutti]], igralka, pesnica, mladinska pisateljica (1970, [[Kranj]])
*[[Saša Kump]], režiser, lutkar, scenograf (1924, [[Ljubljana]] – 1992, [[Kranj]])
*[[Bernarda Oman]], gledališka in filmska igralka, otroštvo in mladost je preživela v Stražišču pri Kranju (1959, [[Novo mesto]])
*[[Tine Oman]], igralec (1947, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Mitja Okorn]], televizijski režiser, scenarist (1981, [[Kranj]])
*[[Peter Malec]], gledališki režiser (1909, [[Kranj]] – 1986, [[Ptuj]])
*[[Nedeljka Pirjevec]], gledališka igralka, pisateljica, prevajalka (1932, [[Cerkno]] – 2003, [[Golnik]])
*[[Pavle Rakovec]] – Rači, slovenski igralec (1943, [[Struževo]])
*[[Vesna Slapar]], gledališka in filmska igralka (1974, [[Kranj]])
*[[Osip Šest]], slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist (1893, [[Metlika]] – 1962, [[Golnik]])
*[[Božo Šprajc]], igralec, scenarist, režiser (1947, [[Stražišče pri Kranju]] – 1998, [[Kranj]])
*[[Milan Štefe]], dramski igralec (1969, [[Kranj]])
*[[France Štiglic]], filmski režiser, publicist (1919, [[Kranj]] – 1993, [[Ljubljana]])
*[[Aliash Tepina]], slovenski filmski igralec, producent (1981, [[Kranj]])
*[[Franc Trefalt]], igralec (1903, [[Koprivnica]] – 1998, [[Kranj]])
*[[Franek Trefalt]], igralec, novinar (1931, [[Kranj]] – 2015, [[Ljubljana]])
*[[Marina Urbanc]], slovenska filmska igralka (1957, [[Kranj]])
*[[Matija Vastl]], gledališki in filmski igralec (1975, [[Kranj]])
*[[Jože Vunšek]], igralec (1948, [[Ljubljana]])

=== Književnost ===

*[[Jernej Antolin Oman]], pesnik, pisatelj (1991, [[Kranj]])
*[[Mihael Arh]], dramatik, glasbenik, duhovnik, (1676, [[Kranj]] – ok. 1732, [[Krško]])
*[[Drago Bajc]], pesnik, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1904, [[Vipava]] – 1928, [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]])
*[[Jasmin B. Frelih]], pisatelj, prevajalec (1986, [[Kranj]]), 
*[[Franc Belčič]], mladinski pisatelj, psiholog, strokovnjak na kadrovskem področju (1945, [[Kranj]])
*[[France Bevk]], pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik, politik (1890, [[Zakojca]] – 1970, [[Ljubljana]])
*[[Peter Bohinjec]], pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic (1864, [[Visoko pri Kranju]] – 1919, [[Spodnje Duplje]])
*[[Matjaž Chvatal]], pisatelj, publicist, fotograf, založnik, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]])
*[[Benvenut Crobath]], pesnik, duhovnik, redovnik, frančiškan (1805, [[Stražišče pri Kranju]] – 1880, [[Ljubljana]])
*[[Gregor Čušin]], dramatik, igralec, režiser (1970, [[Kranj]])
*[[Leon Engelman (literat)|Leon Engelman]], pisatelj (1841, [[Kranj]] – 1862, [[Novo mesto]])
*[[Fran Saleški Finžgar]], ekspozit pri sv. Joštu 1899 (1871, [[Doslovče]] – 1962, [[Ljubljana]])
*[[Iztok Geister]], pesnik, pisatelj, esejist, pravnik, ornitolog, ekolog, v mladosti je živel v Kranju, 1968–1981 je bil zaposlen na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj (1945, [[Laško]])
*[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica, učiteljica (1932, [[Kranj]])
*[[Borut Golob]], romanopisec (1964, [[Kranj]])
*[[Boštjan Gorenc]], pisatelj, prevajalec, podcaster, komik, igralec (1977, [[Kranj]])
*[[Jurij Grabner]], pesnik, 1843–1848 katehet in ravnatelj šole pri kapucinih v Kranju (1806, [[Šentjernej]] – 1862, [[Ljubljana]])
*[[Herbert Grün]], dramatik, 1951–1953 umetniški vodja in dramaturg Prešernovega gledališča (1925, [[Ljubljana]] – 1961, [[Celje]])
*[[Ivan Jan]], partizanski pisec (1921, [[Rečica pri Bledu]] – 2007, [[Kranj]])
*[[Marjetka Jeršek]], pisateljica, slikarka (1961, [[Kranj]])
*[[Simon Jenko]], pesnik, pisatelj (1835, [[Podreča]] – 1869, [[Kranj]])
*[[Janez Juvan]], pesnik, fotograf (1936, [[Kranj]] – 2017, ?)
*[[France Kadilnik]], turistični pisec, imel je trgovino v Kranju (1825, [[Krško]] – 1908, [[Ljubljana]])
*[[Zdravko Kaltnekar]], pesnik, pisatelj, publicist, popotnik, profesor, doktor znanosti (1929, [[Križe, Tržič]] – 2013, [[Kranj]])
*[[Janko Kersnik]], pisatelj, politik, notar, zadnje mesece pred smrtjo se je zdravil v Kranju (1852, [[Brdo pri Lukovici]] – 1897, [[Ljubljana]])
*[[Vladimir Julij Kogoj]], mladinski pisatelj, 2. razred gimnazije je opravil v Kranju (1905, [[Cerkno]] – ?)
*[[Nina Kokelj]], pisateljica (1972, [[Kranj]])
*[[Emanuel Kolman]], pesnik, pisatelj, dramatik, gimnazija v Kranju (1917, [[Radovljica]] – 1987, [[Radovljica]])
*[[Miklavž Komelj]], pesnik, umetnostni, literarni zgodovinar (1971, [[Kranj]])
*[[Josip Korban]], mladinski pisatelj, tri razrede gimnazije je končal v Kranju (1883, [[Šentvid pri Stični]] – 1966, [[Ljubljana]])
*[[Miško Kranjec]], v hišici na Javorniku pod Joštom je 1958 napisal knjigo novel ''Mesec je doma na Bladovici'' (1908, Velika Polana – 1983, Ljubljana)
*[[Milan Krsnik]], pesnik, novinar, urednik, igralec (1956, [[Kranj]])
*[[Martin Kuralt]], pesnik, duhovnik (1757, [[Žabnica]] – 1845, [[Mirov]], [[Češka]])
*[[Aleksander Leskovec]], pesnik (1976, [[Kranj]])
*[[Anton Leskovec]], dramatik, pisatelj (1891, [[Škofja Loka]] – 1930, [[Ljubljana]])
*[[Vladimir Levstik]] (rojen Ciril Levstik), pisatelj, pesnik, prevajalec, 1919–1924 se je zdravil v Stražišču (1886, [[Šmihel nad Mozirjem]] – 1957, [[Celje]]), 
*[[Pavel Lužan]], pisatelj in dramaturg (1946, [[Kranj]])
*[[Mimi Malenšek]], pisateljica, prevajalka, šolanje v Kranju (1919, [[Dobrla vas]] – 2012, [[Ljubljana]]) 
*[[Valentin Mandelc]], pripovednik, prevajalec (1837, [[Kranj]] – 1872, [[Karlovec]])
*[[Ida Mlakar]], otroška pisateljica (1956, [[Kranj]])
*[[Janez Mencinger]], slovenski pisatelj, prevajalec, odvetnik, 1871–1882 samostojni odvetnik v Kranju, občinski odbornik, predsednik čitalnice (1838, [[Brod pri Bohinjski Bistrici]] – 1912, [[Krško]])
*[[Joži Munih Petrič]], pisateljica, živela je v Kranju, tu je tudi pokopana (1906, [[Bohinjska Bistrica]] – 1996, [[Ljubljana]])
*[[Maša Nahtigal]], pisateljica (1991, [[Kranj]])
*[[Tanja Nežmah Dolinšek]], pesnica (1970, [[Kranj]])
*[[Janez Okorn]], pesnik, gimnazija v Kranju (1901, [[Zgornja Luša]] – 1925, [[Ljubljana]])
*[[Janko Pajk]], verzolog, urednik in polemik, mož pisateljice Pavline Pajk, v Kranju učil 1864–1866 (1837, [[Kaplja vas pri Preboldu]] – 1899, [[Ljubljana]]) 
*[[Rudolf Pečjak]], mladinski pisatelj, pedagoški pisec, šolnik, l. 1924 okrajni šolski nadzornik (1891, [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] – 1961, [[Ljubljana]])
*[[Tone Perčič]], pisatelj, prevajalec, zaposlen kot vodja knjižnice Fakultete za organizacijske vede (1954, [[Ljubljana]])
*[[Radivoj Peterlin-Petruška]], pesnik, urednik, popotnik, potopisec, višja gimnazija v Kranju (1879, [[Kamnik]] – 1938, [[Kamnik]])
*[[Majda Peterlin]] (rojena Vida Brest), pisateljica, pesnica, novinarka, ureddnica, učiteljica (1925, [[Šentrupert]] – 1985, [[Golnik]])
*[[Eva Petrič]], umetnica, romanopiska (1983, [[Kranj]])
*[[Boris Pintar]], pisatelj, esejist (194, [[Kranj]])
*[[Alfonz Pirec]], pripovednik (1800, [[Moškanjci]] – 1909, [[Kranj]])
*[[Bojan Pisk]], pesnik, knjižničar, urednik (1933, [[Ljubljana]] – 2008, [[Golnik]]) 
*[[Klemen Pisk]], pesnik prevajalec iz poljščine in litovščine, glasbenik (1973, [[Kranj]])
*[[Blaž Potočnik]], pesnik, pisec, časnikar, narodni buditelj, duhovnik (1799, [[Struževo]] – 1872, [[Šentvid]])
*[[Ivan Pregelj]], književnik, gimnazijski profesor v Kranju 1912–1924 (1883, [[Most na Soči]] – 1960, [[Ljubljana]])
*[[France Prešeren]], pesnik (1800, [[Vrba na Gorenjskem]] – 1849, [[Kranj]])
*[[Mirko Pretnar]], pesnik (1898, [[Kranj]] – 1962, ?)
*[[Marijan Pušavec]], stripar, pripovednik (1962, ?)
*[[Jure Rejec]], pesnik (1966, [[Kranj]])
*[[Franc Josip Remec]], prevajalec (1850, [[Rupa, Kranj]] – 1883, [[Ljubljana]])
*[[France Remec]], dramatik, prevajalec (1846, [[Kranj]] – 1917, [[Ljubljana]])
*[[Franc Rojec]], mladinski pisatelj, delal v pisarni kranjskega advokata Štempiharja (1867, [[Sela pri Šumberku]] – 1939, [[Ljubljana]])
*[[Fran Roš]], pesnik, pisatelj, dramatik (1898, [[Kranj]] – 1976, [[Celje]])
*[[Ivan Rozman]], pisatelj, dramatik, esejist, publicist (1873, [[Kranj]] – 1960, [[Ljubljana]])
*René Sansoni, pesnik (1985, [[Kranj]])
*[[Breda Smolnikar]] – Gospa, pisateljica, podjetnica, šolanje v Kranju, tu je živela (1941, [[Herceg Novi]])
*[[Gustav Strniša]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec (1887, [[Kranj]] – 1970, [[Ljubljana]])
*[[Leopold Suhodolčan]], pisatelj (1928, [[Žiri]] – 1980, [[Golnik]])
*[[Tone Svetina]], pisatelj, kipar, zgodovinar, šolal se je v Kranju (1925, [[Bled]] – 1998, [[Bled]])
*[[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik, l. 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju, predaval je statistiko na [[Visoki šoli za organizacijo dela]] (zdaj FOV) (1935, [[Sušak]] – 2004, [[Ljubljana]])
*[[Joža Šeligo]], pesnik, delal v Stražišču kot gozdni delavec (1911, [[Preserje]] – 1941, [[Preserje]])
*[[Tone Šifrer]], pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik (1911, [[Žabnica]] – 1942, [[Mauthausen]], [[Avstrija]])
*[[Saša Škufca]], mladinski pisatelj, časnikar, zaposlil kot računovodja v Kranju (1922, [[Drenov Grič]] – 1964, ?)
*[[Jaroslav Štoviček]], hrvaški pisatelj, uradnik in komercialist v Kranju (1904, [[Leskovec pri Krškem]] – 1975, [[Zagreb]])
*[[Ksenija Šoster Olmer]], pesnica, prevajalka, publicistka (1961, [[Kranj]])
*[[Ivan Tavčar]], pisatelj, odvetnik, politik, 1877–1880 koncipient pri Janezu Mencingerju, predsednik Narodne čitalnice v Kranju (1851, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1923, [[Ljubljana]])
*[[Janko Tišler]], zgodovinski pisec (1923, [[Golnik]] – 2007, ?)
*[[Matej Tonejec]], planinski pisatelj, nižjo gimnazijo končal v Kranju (1846, [[Zgornje Gorje]] – 1882, [[Zgornje Gorje]])
*[[Ivan Toporiš]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec, pevec, 1881–1883 gimnazija v Kranju (1867, [[Tržič]] – 1915, [[Novo mesto]])
*[[Josipina Turnograjska]], pisateljica, pesnica in skladateljica, pogosto je zahajala v Kranj (1833, [[Preddvor]] – 1854, [[Gradec]])
*[[Vojteh Ullrich]], pesnik (1862, [[Javornik]] – 1881, [[Kranj]])
*[[Matija Valjavec]], pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva, prevajalec, obiskoval osnovno šolo v Kranju (1831, [[Srednja Bela]] – 1897, [[Zagreb]])
*[[Zlata Volarič]], pesnica, pisateljica, ilustratorka (1930, [[Maribor]] – 2008, [[Kranj]])
*[[Saša Vrandečič]], mladinska pisateljica (1975, [[Kranj]])
*[[France Vurnik]], pesnik, kritik, prevajalec, urednik, gimnazija v Kranju (1933, [[Radovljica]])
*[[Franci Zagoričnik]], pesnik, esejist, prevajalec (1933, [[Duga Resa]] – 1997, [[Golnik]])
*[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]], slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, pesnica, prevajalka (1953, [[Kranj]])
*[[Dane Zajc]], slovenski pesnik, dramatik in esejist (1929, [[Zgornja Javorščica]] – 2005, [[Golnik]])
*[[Jožef Zazula]], pesnik, publicist, fotograf, gimnazija v Kranju (1870, [[Idrija]] – 1944, [[Bjelovar]], [[Hrvaška]])
*[[Pavle Zidar]], pisatelj, pesnik, 1950–1951 šolanje v Kranju (1932, [[Slovenski Javorniki]] – 1992, [[Ljubljana]])
*[[Janez Zupan]], pisatelj (1944, [[Golnik]])
*[[Janez Žmavc]], dramatik, dramaturg, knjižničar, 1953–1955 dramaturg v Prešernovem gledališču (1924, [[Šoštanj]] – 2019, [[Slovenj Gradec]])
*[[Branko Žužek]], pesnik, pisatelj, prevajalec (1921, [[Ljubljana]] – 2001, [[Golnik]])

=== Prevajalstvo ===

*[[Miro Bajt]], prevajalec, organizator dela, samostojni kulturni delavec (1950, [[Ljubljana]])
*[[Alenka Bole Vrabec]], prevajalka iz španščine (1937, [[Kranj]])
*[[Primož Debenjak]], prevajalec Valvasorja (1965, [[Kranj]])
*[[Karel Dobida]], prevajalec francoske literarne klasike (1896, [[Kranj]] – 1964, [[Gradec]])
*[[Darja Dominkuš]], prevajalka, dramaturginja, igralka (1959, [[Kranj]])
*[[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]], prevajalec (1857, [[Razdrto]] – 1881, [[Ljubljana]])
*[[Dušan Ogrizek]], prevajalec, pravnik (1940, [[Kranj]])
*[[Arven Šakti Kralj Szomi]], prevajalka, fotografinja, vizualna umetnica (1974, [[Kranj]])
*[[Jožef Šubic]], prevajalec, publicist (1802, [[Mokronog]] – 1861, [[Maribor]])
*[[Urban Vovk]], kritik, prevajalec, esejist, pisatelj (1971, [[Kranj]])
*[[Dušan Željeznov]], prevajalec, 1960–1962 učil na osnovni šoli Staneta Žagarja (1927, [[Ljubljana]] –1995, [[Ljubljana]])
*[[Ladislav Žimbrek]], hrvaški in slovenski prevajalec, pisatelj, učil na gimnaziji 1928/1929 (1901, [[Bednja]] – 1972, [[Zagreb]])

=== Slikarstvo ===

*[[Milan Batista]], slikar, grafik, likovni pedagog (1924, [[Logatec]] – 2010, [[Golnik]])
*[[Marjan Belec]], slikar, kipar (1918, [[Ljubljana]] – 2001, [[Kranj]]) 
*[[Franc Bešter]], slikar, učitelj likovne vzgoje (1957, [[Zgornja Besnica]])
*[[Matija Bradaška]], slikar, rezbar, fotograf (1852, [[Lučine]] – 1915, [[Kranj]])
*[[Damijan Cavazza]], slovenski akademski slikar, scenograf, kostumograf, grafični oblikovalec (1973, [[Kranj]])
*[[Josip Egartner]], slikar (1809, [[Sovodenj]], [[Špital ob Dravi]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]])
*[[Alojzij Goetzl]], podobar, slikar (1820, [[Kranj]] – 1905, [[Kranj]])
*[[Franc Serafin Goetzl]], slikar, podobar (1783, [[Kranj]] – 1855, ?)
*[[Gašpar Luka Goetzl]], slikar (1782, [[Kranj]] – 1857, ?)
*[[Karel Goetzl]], slikar, podobar (1816, [[Kranj]] – 1857, ?)
*[[Leopold Goetzl]], podobar (1817, [[Kranj]] – 1825, ?)
*[[Klementina Golija]], slovenska slikarka, grafičarka (1966, [[Jesenice]])
*Theodor Illek, vizualni umetnik, performer, pesnik (1984, [[Kranj]]) 
*[[Sanela Jahić]], slikarka (1980, [[Kranj]])
*[[Irena Jeras Dimovska]], slikarka, restavratorka (1960, [[Kranj]])
*[[Biserka Komac]], slikarka, fotografinja, oblikovalka vizualnih komunikacij (1949, [[Kranj]])
*[[Karol Kuhar]], slikar (1952, [[Spodnja Besnica]])
*[[Josip Layer]], slikar (1688, [[Kranj]] – 1744, [[Kranj]])
*[[Leopold Layer]], slikar (1752, [[Kranj]] – 1828, [[Kranj]])
*[[Marko Layer]], slikar (1727, [[Kranj]] – 1808, [[Kranj]])
*[[Ivan Michor]], slikar (ok. 1626, ? – 1686, [[Kranj]])
*[[Mojca Osojnik]], slikarka, ilustratorka, pisateljica (1970, [[Kranj]])
*[[Agata Pavlovec]], slikarka, ilustratorka (1973, ?)
*[[Mirna Pavlovec]], slikarka (1953, [[Kranj]])
*[[Andrej Pibernik]], slikar, grafik, kipar, restavrator (1961, Kranj – 2011, [[Šempeter, Nova Gorica]])
*[[Marij Pregelj]], slikar (1913, [[Kranj]] – 1967, [[Ljubljana]])
*[[Zmago Puhar]], slikar, grafik, pedagog, ilustrator (1952, [[Kranj]])
*[[Ljubo Ravnikar]], slikar, akvarelist (1905, [[Ljubljana]] – 1979, [[Kranj]])
*[[Nejč Slapar]], slikar, glasbenik, režiser (1945, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Hinko Smrekar]], slikar (1883, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]])
*[[Janez Krstnik Starabačnik]], slikar (1657, [[Kranj]] – 1743, [[Kranj]])
*[[Janez Stimmer]], podobar (1753, ? – 1835, [[Kranj]])
*[[Veselka Šorli Puc]], slikarka, pisateljica, likovna kritičarka (1949, [[Kranj]] – 2017, [[Krajna vas]])
*[[Maruša Štibelj]], slikarka, vizualna umetnica (1985, [[Kranj]])
*[[Hans Balthasar Tiringer]], rezbar, slikar (1643, [[Kranj]] – 1690, ?)
*[[Jože Trobec]], slikar, karikaturist, iluminator (1948, [[Kranj]])
*[[Marko Tušek]], slikar (1964, [[Kranj]])
*[[Klavdij Tutta]], slovenski slikar, grafik (1958, [[Postojna]])
*[[Kaja Urh]], akademska slikarka (1988, [[Kranj]])
*[[Uroš Vagaja]], oblikovalec, scenograf, slikar, arhitekt (1920, [[Kranj]] – 1971, [[Ljubljana]])
*[[Janez Verbnik]], kipar (1733, [[Kranj]] – 1805, [[Dob]])
*[[Franc Vozelj]], akademski slikar (1954, [[Kranj]])

=== Kiparstvo ===

*[[Lojze Dolinar]], kipar, spomeniško delo Spomenik revolucije v Kranju, kamor se je preselil po upokojitvi (1893, [[Ljubljana]] – 1970, [[Ičići]])
*[[Nikolaj Pirnat]], kipar, slikar, ilustrator, gimnazija v Kranju (1903, [[Idrija]] – 1948, [[Ljubljana]])
*[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]], kipar (1944, [[Kranj]])
*[[Vinko Tušek]], kipar, grafik, slikar (1936, [[Ljubljana]] – 2011, [[Kranj]])
*[[Jože Volarič]], kipar, haikuist (1932, [[Banova Jaruga]], [[Hrvaška]] – 2012, [[Kranj]])
*[[Janez Vrbnik]], kipar (1733, okolica Kranja – 1805, [[Dob, Domžale]])
*[[Valentin Vrbnik]], kipar (1714, [[Kranj]] – 1799, Kranj)

=== Arhitektura ===

*[[Vladimir Brezar]], arhitekt, univerzitetni profesor, projektiral je cerkev sv. Modesta v Kranju na Zlatem polju (1935, [[Kranj]])
*[[Peter Fister]], arhitekt, profesor, 1966–1974 je bil arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj (1940, [[Celje]])
*[[Ferdinand Jocif]], arhitekt (1925, [[Tržič]] – 1970, [[Jeprca]])
*[[Alenka Kham Pičman]], arhitektka, slikarka, grafičarka, industrijska oblikovalka (1932, [[Ljubljana]])
*[[Ciril Metod Koch]], arhitekt (1867, [[Kranj]] – 1925, [[Ljubljana]])
*[[Ciril Oblak]], arhitekt (1934, [[Kranj]])
*[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]])
*[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]])
*[[Maks Strenar]], arhitekt (1901, [[Trst]] – 1968, [[Kranj]])
*[[Aleš Šeligo]], arhitekt (1961, [[Kranj]])
*[[Marjan Šorli]], arhitekt (1915, [[Kranj]] – 1975, [[Golnik]])

=== Fotografija ===

*[[Marjan Ciglič]], fotograf, partizan (1924, [[Kranj]] – 1998, [[Ljubljana]])
*[[Vekoslava Kokalj – Veka]], fotografinja, filmska snemalka (1927, [[Kranj]] – 2006, [[Kranj]])
*[[Janez Marenčič]], fotograf (1914, [[Kranj]] – 2007, [[Kranj]])
*[[Kristijan Pajer]], fotograf, popotnik, učitelj (1839, [[Kranj]] – 1895, [[Ljubljana]])

=== Drugo ===

*[[Leopoldina Bogataj]], novinarka, urednica, 1970–2001 novinarka Gorenjskega glasa (1946, [[Kladje]] – 2013, [[Kladje]])
*Janez Dolinar, radijski in televizijski voditelj, napovedovalec, živi na Primskovem pri Kranju (1954, [[Ljubljana]])
*[[Matjaž Chvatal]], publicist, fotograf, založnik, jamar, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]])
*[[Peter Colnar]], novinar, trener, publicist, urednik Gorenjskega glasa Kranj, prvi dopisnik iz Gorenjske, direktor Radia Kranj (1937, [[Kranj]])
*[[Ludvik Erjavec]], knjižničar, pobudnik ustanovitve Osrednje Knjižnice Kranj (1893, ? – 1967, [[Kranj]])
*[[Ivan Fugina]], knjižničar, igralec, režiser, publicist, vodja Študijske knjižnice (1900, [[Predstruga]] – 1970, [[Kranj]])
*[[Marko Jenšterle]], novinar (1985, [[Kranj]])
*[[Ajda Kalan]], radijska in televizijska voditeljica, napovedovalka (1943, [[Ljubljana]] – 2014, [[Kranj]])
*[[Henrik Neubauer]], baletnik solist, baletnik, koreograf (1929, [[Golnik]])
*[[Aljana Primožič]], karikaturistka, zaposlena v Gorenjskem tisku (1954, [[Ljubljana]])
*[[Zoran Smiljanić]], publicist, stripar, ilustrator, scenarist (1961, [[Postojna]])
*[[Marija Šolar]], kulturnica, etnografija, slikarka (1946, [[Zgornja Besnica]])

== Humanistika, družboslovje in znanost ==

*[[Kozma Ahačič]], literarni zgodovinar, jezikoslovec (1976, [[Kranj]]), 
*[[Cene Avguštin]] umetnostni zgodovinar, ravnatelj, muzejski svetovalec, disertacija Zgodovinsko-urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja (1923, [[Radovljica]] – 2010, [[Radovljica]])
*[[Franc Benedik]], muzealec, zgodovinar, geograf, ravnatelj Gorenjskega muzeja (1944, [[Kranj]])
*[[Ivan Bernik]], filozof (1871, [[Šmarjetna Gora]] – 1897, [[Ljubljana]])
*[[Marija Bešter Rogač]], kemičarka, univerzitetna profesorica (1958, [[Zgornja Besnica]], [[Kranj]])
*[[Franjo Bradaška]], zgodovinar (1829, [[Kranj]] – 1904, [[Zagreb]])
*[[Marja Boršnik]], literarna zgodovinarka, živela na Drulovki (1906, [[Borovnica]] – 1982, [[Mljet]], [[Hrvaška]]) 
*[[Dragan Božič]], arheolog, profesor, raziskovalec, urednik, doktor znanosti, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]])
*[[Zoran Božič]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, državni svetnik, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]] – 2021, [[Šempeter pri Gorici]])
*[[Stanko Bunc]], slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar, prešernoslovec (1907, [[Kobdilj]] – 1969, [[Kranj]])
*[[Franc Cimerman]], geolog, mikropaleontolog (1933, [[Kranj]] – 2015, ?)
*[[Jože Debevec]], dramatik in literarni zgodovinar, 1900–1910 profesor v Kranju (1867, [[Begunje pri Cerknici]] – 1938, [[Ljubljana]])
*[[Mira Delavec]] Touhami, literarna zgodovinarka, zgodovinarka (1978, [[Kranj]])
*[[Jure Demšar]], fizik, univerzitetni profesor, raziskovalec (1970, [[Kranj]])
*[[Jože Dežman]], zgodovinar, muzealec, publicist, od l. 1978 zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju (1955, [[Lesce]])
*[[Davorin Dolar]], kemik, profesor, raziskovalec (1921, [[Kranj]] – 2005, [[Ljubljana]])
*[[Borut Janez Drinovec]], mikrobiolog, doktor znanosti, profesor (1938, [[Kranj]])
*[[Franc Drolc]], prešernoslovec, pesnik, prevajalec, urednik, publicist, bibliotekar (1939, [[Motnik]] – 2012, [[Kranj]])
*[[Mirjana Gašperlin]], doktorica znanosti, univerzitetna profesorica, farmacevtka (1963, [[Kranj]])
*[[Karel Glaser]], literarni zgodovinar, 1874–1877 poučeval v Kranju (1845, Reka, [[Zgornje Hoče]] – 1913, [[Zgornje Hoče]]) 
*[[Damir Globočnik]], umetnostni zgodovinar, likovni kritik, muzealec, fotograf, vodja galerijske dejavnosti v Gorenjskem muzeju Kranj (1964, [[Jesenice]])
*[[Ivan Grafenauer]], literarni zgodovinar, učil v gimnaziji 1906–1907 (1880, [[Velika vas pri Šmohorju]] – 1964, [[Ljubljana]])
*[[Miran Hladnik]], literarni zgodovinar (1954, [[Jesenice]])
*[[Marija Javor Briški]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1961, [[Kranj]])
*[[Francka Beba Jenčič]], muzealka, umetnostna zgodovinarka, zgodovinarka, kustosinja v Gorenjskem muzeju Kranj (1948, [[Ljubljana]] – 2016, [[Golnik]])
*[[Ivan Jenko]], klasični filolog, slavist, profesor, pesnik, učitelj na nižji gimnaziji v Kranju (1853, [[Praše]] – 1891, [[Gorica]])
*[[Jelena Justin]], muzealka, filozofinja, zgodovinarka, gornica (1973, [[Kranj]])
*[[Lučka Kajfež Bogataj]], klimatologinja, živi v Kranju (1957, [[Jesenice]])
*[[Valentin Kalan]], filozof, filolog (1943, [[Kranj]])
*[[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar, filozof, kritik, esejist, 1973-79 živel in ustvarjal na Drulovki (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Ljubljana]]) 
*[[Timtej Knific]], arheolog, doktor znanosti, kustos svetnik, 1947–2000 živel v Kranju (1949, [[Trata, Škofja Loka]])
*[[Gregor Kocijan]], literarni zgodovinar, slavist, doktor znanosti, profesor, mladost je preživel v Kranju, l. 1958 je nastopil službo na Tehnični tekstilni šoli v Kranju (1933, [[Ljubljana]] – 2016, [[Ljubljana]])
*[[Franc Komatar]], zgodovinar (1875, [[Ljubljana]] – 1922, [[Kranj]])	
*[[Valentin Korun]], klasični filolog, učil v Kranju 1894–1902 (1865, [[Glinje]] – 1940, [[Ljubljana]]) 
*[[Alenka Kovšča]], socialna pedagoginja, državna sekretarka, živela je v Kranju (1955, [[Ljubljana]])
*[[Ivan Križnar]], zgodovinar, pedagog, sekretar OK SKOJ Kranj, živel in šolal se je v Kranju (1927, [[Lipnica pod Dobravo pri Kropi]] – 2014, [[Ljubljana]])
*[[Naško Križnar]], etnolog, doktor znanosti, živi v Stražišču pri Kranju (1943, [[Ljubljana]])
*[[Djordje Krstić]], fizik, biograf, pisec humoresk (1936, [[Novi Sad]] – 2014, [[Kranj]])
*[[Boris Kryštufek]], biolog (1954, [[Kranj]])
*[[Miloš Viljem Kus]], agronom, fitopatolog, doktor znanosti, šolal se je v Kranju (1928, [[Talči vrh]], [[Črnomelj]])
*[[Nika Leben]], konservatorka, umetnostna zgodovinarka, od l. 1961 živi v Kranju, dela na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju (1952, [[Jesenice]])
*[[Ernst Mally]], filozof, logik (1879, [[Kranj]] – 1944, [[Schwanberg]])
*[[Vincenc Malovrh]], geograf, planinec, profesor (1915, [[Predoslje]] – 2000, [[Ljubljana]])
*[[Mihael Markič]], filozof, logik, jezikoslovec, matematik (1864, [[Kranj]] – 1939, [[Ljubljana]])
*[[Miha Mohor]], literarni zgodovinar, slavist, pisatelj, urednik (1945, [[Kranj]]) 
*[[Mičo Mrkaić]], economist, kolumnist (1968, [[Kranj]])
*[[Narcis Mršić]], biolog (1951, [[Kranj]] – 1997, [[Kranj]])
*[[Anton Nosan]], geolog (1922, [[Drulovka, Kranj]] – 2012, [[Ljubljana]])
*[[Anka Novak]], etnologinja, muzealka, kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju (1932, [[Mala vas pri Grosupljem]])
*[[Nikolaj Omersa]], literarni zgodovinar (1878, [[Kranj]] – 1932, [[Kranj]])
*[[Zdenka Pajer Likozar]], biologinja, doktorica znanosti, profesorica, raziskovalka, urednica (1951, [[Kranj]])
*[[Drago Papler]], elektroinženir, ekonomist, publicist, predavatelj, doktor znanosti (1960, [[Kranj]])
*[[Boris Paternu]], prešernoslovec, literarni zgodovinar, živel je v Kranju (1926, [[Predgrad, Črnomelj]])
*[[Janez Peklenik]], doktor znanosti, znanstvenik, profesor, inovator, svojo kariero je začel v Kranju (1926, [[Tržič]] – 2016, [[Tržič]])
*[[France Pibernik]], literarni zgodovinar, pesnik, gimnazija v Kranju (1928, [[Suhadole]] – 2021, ?)
*[[Jože Pogačnik]], literarni zgodovinar, teoretik (1933, [[Kovor pri Tržiču]] – 2002, [[Reka]])
*[[Anton Polenec]], zoolog (1910, [[Puštal]] – 2000, [[Kranj]]) 
*[[Tone Pretnar]], literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, l. 1964 maturiral na Gimnaziji Kranj (1945, [[Ljubljana]] – 1992, [[Katovice]], [[Poljska]])
*[[Anton Ramovš]], geolog, paleontolog (1924, [[Dolenja vas]] – 2011, [[Kranj]])
*[[Barbara Ravnik]], muzealka, arheologinja, vodja Gorenjskega muzeja Kranj (1956, [[Jesenice]])
*[[Janko Rogelj]], pisatelj, narodni buditelj, novinar, publicist, kulturni delavec (1895, [[Primskovo]], [[Kranj]] – 1974, [[Primskovo]], [[Kranj]])
*[[Milan Sagadin]], arheolog, umetnostni zgodovinar, doktor znanosti (1951, [[Ljubljana]])
*[[Gvidon Sajovic]], naravoslovec (1883, [[Kranj]] – 1920, [[Kranj]])
*[[Primož Simoniti]], literarni zgodovinar (1936, [[Golnik]] – 2018, ?)
*[[Helena Gizela Stupan]], slovenska filologinja, univerzitetna profesorica, doktorica arheologija (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]])
*[[Antonija Šifrer]], zgodovinarka, rodoslovka (1899, [[Žabnica]] – 1985, [[Žabnica]])
*[[Jože Šifrer]], literarni zgodovinar, kritik (1922, [[Žabnica]] – 2009, [[Jesenice]])
*[[Stanko Šimenc]], filmski in literarni zgodovinar, prevajalec, publicist (1934, ? – 2008, [[Kranj]])
*[[Ivan Škerlj]], klasični filolog (1884, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]])
*[[Franc Šmid]], doktor znanosti, arheolog, muzealec, raziskovalec (1875, [[Kranj]] – 1951, [[Gradec]])
*[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar (1924, [[Kranj]] – 2006, [[Dobeno]])
*[[Mihael Jožef Toman]], biolog (1953, [[Kamna Gorica]])
*[[Josip Tominšek]], literarni zgodovinar, jezikoslovec, slavist, planinec, poučeval je na gimnaziji v Kranju (1872, [[Bočna]] – 1954, [[Ljubljana]]) 
*[[Franc Trdan]], zgodovinar, publicist (1883, [[Sušje]] – 1941, [[Ljubljana]])
*[[Tomi Trilar]], biolog (1962, [[Kranj]])
*[[Andreja Valič Zver]], zgodovinarka, anglistka, doktorica znanosti, publicistka (1960, [[Kranj]])
*[[Andrej Valič]], arheolog (1931, [[Preddvor]] – 2003, [[Golnik]])
*[[Branko Vařacha]], geodet (1921, [[Kranj]] – 2002, [[Ljubljana]])
*[[Peter Vencelj]], univerzitetni profesor, fizik, politik (1939, [[Stražišče pri Kranju]] – 2017, Ljubljana)
*[[Petra Vencelj]], umetnostna zgodovinarka (1967, [[Kranj]])
*[[Alojz Zavrl]], arhivist, zgodovinar (1927, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]])
*[[Marija Zlatnar Moe]], univerzitetna profesorica, prevajalka (1970, [[Kranj]])
*[[Anton Žabkar]], profesor, publicist, vojaški časnik, obramboslovec (1935, [[Beograd, Srbija]])
*[[Alenka Žbogar]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1971, [[Kranj]])
*[[Joka Žigon]], literarni zgodovinar, dramatik, arhivar, bibliotekar, maturiral v Kranju (1899, [[Škofja Loka]] – 1983, [[Ljubljana]])
*[[Jože Žontar]], zgodovinar, arhivist (1932, [[Kranj]])
*[[Majda Žontar]], muzealka, zgodovinar, profesorica (1936, [[Ljubljana]])

== Šolstvo ==

*[[France Avsec]], matematik, profesor, 1964–1994 poučeval na Gimnaziji Kranj (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Kranj]])
*[[Slavko Brinovec]], geograf, športnik, profesor, metodik (1936, [[Kranj]] – 2022) 
*[[Valentin Burnik]], šolnik (1851, [[Stražišče pri Kranju]] – 1924, [[Metlika]])
*[[Vinko Cuderman]], profesor slovenščine (1933, [[Tupaliče]] – 2011, [[Ljubljana]])
*[[Fran Čadež]], fizik, meteorolog, srednješolski učitelj (1882, [[Kranj]] – 1945, [[Ljubljana]])
*[[Janez Globočnik]], nabožni pisatelj, 1848 ravnatelj glavne šole in katehet, častni občan (1824, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 1877, [[Gorica]]) 
*[[Stanko Gogala]], pedagog (1901, [[Kranj]] – 1987, [[Ljubljana]])
*[[Vladimir Herle]], šolnik, naravoslovec (1869, [[Solčava]] – 1932, [[Kranj]])
*[[Olga Janša Zorn]], zgodovinarka, bibliotekarka, profesorica, publicistka (1938, [[Dolenji Logatec]] – 2008, [[Kranj]])
*[[Anton Likozar]], učitelj, čebelar, občinski svetnik (1857, [[Primskovo pri Kranju]] – 1933, [[Ljubljana]])
*[[Marija Marjeta Jurgele]], učiteljica, pesnica (1940, [[Kranj]])
*[[Makso Pirnat]], biograf Koseskega, profesor 1905–1921 (1875, [[Zgornji Tuštanj]] – 1933, [[Ljubljana]])
*[[Andrej Praprotnik]], učitelj, pesnik, urednik (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]])
*[[Helena Puhar]], pedagoginja, pisateljica, urednica (1920, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]),
*[[Danica Purg]], profesorica, direktorica, dekanja, politologinja (1946, [[Stogovci]])
*[[Adolf Robida]], profesor 1908–1910, organiziral ljudsko gledališče (1885, [[Ljubljana]] – 1928, [[Ljubljana]])
*[[Frančišek Rojina]], šolski upravitelj v Stražišču (1898–1925), pisal o čebelah in lovu (1867, [[Zgornja Šiška]] – 1944, [[Zgornja Šiška]])
*[[Franci Rozman]], bivši ravnatelj Gimnazije Kranj, matematik, politik (1965, [[Kranj]])
*[[Edin Saračević]], učitelj, pesnik (1964, [[Ljubljana]])
*[[Janko Sicherl]], pedagog, smučarski učitelj, planinec (1900, [[Trzin]] – 1986, [[Kranj]])
*[[Minka Skaberne]], učiteljica (1882, [[Kranj]] – 1965, [[Ljubljana]])
*[[Helena Stupan]], šolnica (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]])
*[[Stane Šinkovec]], profesor, kemijski tehnolog, direktor (1923, [[Kranj]] – 2009, [[Kranj]])
*[[Anton Vadnal]], poučeval na gimnaziji 1900/1901 (1876, [[Borovnica]] – 1935, [[Šentožbolt]])
*[[France Zupan]], šolnik, prevajalec (1907, [[Kovor]] – 1958, [[Trst]])
*[[Ivo Zorman]], pisatelj, učitelj v Stražišču (1926, [[Gora pri Komendi]] – 2009, [[Kamnik]])
*[[Marija Žagar]], slavistka, profesorica (1921, [[Jesenice]] – 1998, [[Kranj]])
*[[Andrej Žumer]], šolnik (1847, [[Podhom]] – 1903,[[Kranj]])

== Religija ==

*[[Andrej Albrecht]], duhovnik, nabožni pisatelj (1782, [[Idrija]] – 1848, [[Novo mesto]])
*[[Friderik Baraga]], slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar, kandidat za svetnika (1797, [[Knežja vas]] – 1868, [[Marquette]], [[Michigan]])
*[[Janez Bedenčič]], duhovnik, nabožni pisatelj, kot kaplan je do 1803 služboval v Kranju (1777, [[Zgornja Šiška]] – 1843, [[Kranj]])
*[[Metod Benedik]], teolog, urednik starih tekstov (1943, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Anton Berce]], prevajalec, duhovnik (1860, [[Mošnje]] – 1922, [[Kranj]])
*[[Valentin Bernik]], duhovnik (1861, [[Stražišče pri Kranju]] – 1927, [[Komenda]])
*[[Franc Bleiweis]], duhovnik, nabožni pisec (1869, [[Naklo]] – 1955, [[Mošnje]]) 
*[[Jože Friderik Crobath]], teolog, profesor (1795, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]])
*[[Janez Evangelist Fabijan]], teolog, duhovnik, filozof, profesor (1889, [[Zgornja Besnica]] – 1967, [[Ljubljana]])
*[[Janez Gogala]], teolog, duhovnik, kanonik (1825, [[Kranj]] – 1884, [[Ljubljana]])
*[[Hipolit]], filolog, nabožni pisec, leksikograf, prevajalec, duhovnik, redovnik, kapucin (1667, [[Novo mesto]] – 1722, [[Kranj]])
*[[Mihael Hofman]], duhovnik, nabožni pisatelj (1755, [[Ljubljana]] – 1826, [[Ljubljana]])
*[[Vojteh Hybášek]], duhovnik, književnik, glasbenik češkega rodu (1873, [[Ruženo]], [[Moravska]], [[Češka]] – 1947, [[Ljubljana]])
*[[Franc Jaklič]], nabožni pisatelj, 1933–1935 gimnazijski katehet (1892, [[Andol]] – 1967, [[Milwaukee]], [[Wisconsin]], [[ZDA]])
*[[Chatzpeck Jakob]], iluminator (zač. 15. st.)
*[[Placid Javornik]], biblicist, teolog, duhovnik, redovnik, benediktinec (1803, [[Trstenik]] – 1864, [[Sv. Jurij]], [[Avstrija]])
*[[Simon Klančnik]], teolog, duhovnik (1810, [[Kranj]] – 1844, [[Ljubljana]])
*[[Jernej Knafelj]], duhovnik, pridigar, protestant, v Kranju je nasledil Gašperja Rokavca (ok. 16. st. – ok. 17. st.)
*[[Frančišek Krek]], duhovnik, pesnik, nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju (1858, [[Selca]] – 1921, [[Vranja Peč]])
*[[Josip Lavtižar]], duhovnik, skladatelj, pisatelj, zgodovinar, potopisec (1851, [[Kranjska Gora]] – 1943, [[Rateče]])
*[[Alfonz Levičnik]], katehetski pisec, duhovnik (1869, [[Postojna]] – 1966, [[Kranj]])
*[[Janez Jakob Olben]], matematik, duhovnik, redovnik, avguštinec (1643, [[Kranj]] – 1725, [[Sankt Florian]], [[Avstrija]])
*[[Koloman de Manswerd]], župnik (ok. 14. st. – 1434, [[Kranj]])
*[[Franc Perne]], duhovnik, nabožni pisatelj, zgodovinar (1861, [[Povlje]] – 1935, [[Ljubljana]])
*[[Janez Nikolaj Pogačnik]], duhovnik, slikar (1678, [[Klanec]] – 1755, [[Kranj]])
*[[Lovrenc Pogačnik]], teolog, pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit (1698, [[Kranj]] – 1768, [[Zagreb]])
*[[Lovro Rakovec]], publicist, duhovnik (1832, [[Zabukovje]] – 1903, [[Draga]], [[Trst]])
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]], duhovnik, zbiralec ljudskega blaga, pesnik (1802, [[Poženik]] – 1864, [[Predoslje]])
*[[Gašper Rokavec]], protestantski pridigar, duhovnik (? – 1565, [[Kranj]])
*[[Jožef Rozman]], duhovnik, nabožni pisatelj, pedagoški pisec (1812, [[Stražišče pri Kranju]] – 1874, [[Arclin]])
*[[Ivan Sadar]], duhovnik, pesnik (1890, [[Bukovica – 1926, [[Ljubljana]])
*[[Janez Jakob Schilling]], duhovnik, generalni vikar, kanonik (1664, [[Ljubljana]] – 1754, [[Kranj]])
*[[Valter Schmid]], arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec (1875, [[Kranj – Gaštej]] – 1951, [[Gradec]])
*[[Dragotin Simandl]], narodni buditelj, slovničar, duhovnik (1828, [[Videm]] – 1864, [[Kranj]])
*[[Adam Skalar]], duhovnik, nabožni pisec, prevajalec (? – 1658, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Avguštin Sluga]], šolnik, duhovnik, redovnik, cistercijan (1753, [[Ljubljana]] – 1842, [[Kranj]])
*[[Matija Smolej]], duhovnik, nabožni pisatelj (1829, [[Tržič]] – 1871, [[Dobrepolje]])
*[[Frančišek Ksaverij Steržaj]], duhovnik in pisatelj (1878, [[Rakek]] – 1922, [[Koprivnik v Bohinju]])
*[[Jožef Sušnik]], urednik, skriptor, duhovnik (1779, [[Šmarjetna Gora]] – 1816, [[Hotedršica]])
*Andrej Šifrer (pater Vincenc), misijonar (1845, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]] – 1929, [[Collegeville]], [[ZDA]])
*[[Matija Škerbec]], duhovnik, politik, publicist (1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 1963, [[Cleveland]])
*[[Filip Terpin]], generalni vikar, generalni vizitator, duhovnik (med 1603 in 1604, [[Selca]] – 1683, [[Kranj – Šmartin]])	
*[[Dušan Tomše]], teolog, prevajalec (1930, [[Ljubljana]] – 1986, [[Ljubljana]])
*[[Jernej Vidmar]], duhovnik, škof (1802, [[Kranj]] – 1883, [[Kranj]])
*[[Janez Vizintin]], duhovnik, kapucin, pridigar (1735, [[Kranj]] – 1790, [[Bohinj]])
*[[Joža Vovk]], duhovnik, književnik in prevajalec (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]])
*[[Pavel Wiener]], evangeličanski duhovnik, kanonik, škof (ok. 1495, [[Kranj]] – 1554, [[Sibiu]], [[Romunija]])
*[[Joannes von Werd de Augusta]], miniaturist, iluminator (k. 15 st.)
*[[Stanislav Zidar]], župnik, dekan, prelat (1942, [[Sušje]])

== Politika, uprava in pravo ==

*[[Ivan Bertoncelj]], politik, partizan, direktor, član OK KPS Kranj (1908, [[Zgornja Dobrava, Radovljica]] – 1965, [[Kranj]])
*[[Janez Bleiweis]], politik, veterinar, publicist, vitez (1808, [[Kranj]] – 1881, [[Ljubljana]])
*[[Pavel Bizjak]], delavski voditelj, politik, partizan (1891, [[Čahorče]] – 1988, [[Borovlje]])
*[[Miran Bogataj]], pravnik, brigadir, veteran vojne za Slovenijo (1948, [[Brežice]] – 2012, [[Kranj]])
*[[Mohor Bogataj]], župan, gospodarstvenik, bivši župan Mestne občine Kranj (1956, [[Jesenice]])
*[[Rado Bohinc]], pravnik, profesor, politik, minister, doktor znanosti (1949, [[Trboje]] pri Kranju)
*[[Alenka Bratušek]], slovenska političarka, prva predsednica Vlade RS (1970, [[Celje]])
*[[Janez Brodar]], predsednik pokrajinskega odbora (1885, [[Hrastje]] – 1969, [[Špital na Dravi]], [[Avstrija]])
*[[Duša Trobec Bučan]], ministrica, državna sekretarka, pravnica, političarka (1958, [[Kranj]])
*[[Matej Čujovič]], sodnik, igralec (1976, [[Kranj]])
*[[Janez Frelih]], podžupan, magister znanosti, direktor podjetij, vodja gradbišč za Gorenjsko (1942, [[Zgornja Sorica]] v Selški dolini)
*[[Anton Globočnik pl. Sorodolski]], pravnik, upravni uradnik, politik, narodni buditelj, 1849 praktikant pri okrajnem sodišču (1825, [[Železniki]] – 1912, [[Dunaj]])
*[[Viktor Globočnik]], politik, pravnik (1852, [[Tržič]] – 1898, [[Kranj]])
*[[Fran Geiger]], pravnik (1862, [[Kranj]] – 1896, [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]])
*[[Ivan Gogala]], pravnik, notar (1850, [[Kranj]] – 1901, [[Ljubljana]])
*[[Peter Grasselli]], vitez, politik, pravnik, gospodarstvenik, narodni buditelj (1841, [[Kranj]] – 1933, [[Ljubljana]])
*[[Branko Grims]], politik, poslanec, geolog, politolog (1962, [[Kranj]])
*[[Josip Hacin]], pravnik, odvetnik, pisatelj, (1881, [[Češnjevek]] – 1957, [[Ljubljana]])
*[[Vinko Hafner]], politik, komunist, partizan, častnik, politični komisar, prvoborec (1920, [[Stražišče pri Kranju]] – 2015, ?)
*[[Bojan Homan]], podžupan, podjetnik, politik, 2004–2011 je bil podžupan Mestne občine Kranj (1969, [[Kranj]])
*[[Evgen Jarc]], politik, 1901–1908 med ustanovitelji prosvetnega društva Kranj (1878, [[Novo mesto]] – 1936, [[Ljubljana]])
*[[Jelko Kacin]], politik, obramboslovec, publicist, živi v Spodnji Besnici pri Kranju (1955, [[Celje]])
*[[Anton Koblar]], zgodovinar, politik (1854, [[Železniki]] – 1928, [[Kranj]])
*[[Martin Košir]], župan, politik, partizan (1926, [[Goriče, Kranj]] – 2016, [[Golnik]])
*[[Anton Levec]], pravnik, publicist (1852, [[Radomlje]] – 1936, [[Ljubljana]])
*[[Nada Mihajlović]], podžupanja, košarkarica, rojena v znani kranjski športni družini (1947, [[Ljubljana]])
*[[Igor Peček]], politik, poslanec (1964, ?)
*[[Ciril Pirc]], politik, župan (1865, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]])
*[[Valentin Pleiweis]], bančnik (1814, [[Kranj]] – 1881, [[Dunaj]])
*[[Ferdinand Pogačnik]], pravnik (1839, [[Kranj]] – 1888, [[Dunaj]])
*[[Jakob Prešern]], doktor prava, planinski pisatelj, potopisec v letih 1888–1975 sodnik (1888, [[Begunje na Gorenjskem]] – 1975, [[Begunje na Gorenjskem]])
*[[Ivan Perne]], diplomat, pravnik (1889, [[Povlje, Golnik]] – 1933, [[Ženeva]], [[Švica]])
*[[Jožica Puhar]], veleposlanica, pravnica, socialoginja, ministrica (1942, [[Kranj]] – 2024)
*[[Karel Alojzij Raab]], sodni svetnik, sodnik v Kranju, dober prijatelj Prešerna (1814, ? – 1874, ?)
*[[Matjaž Rakovec]], gospodarstvenik, kranjski župan (1964, [[Kranj]])
*[[Robert Schrey-Redlwerth pl.]], politik (1838, [[Kranj]] – 1893, [[Ljubljana]])
*[[Franc Skaberne]], pravnik, odvetnik (1877, [[Kranj]] – 1951, [[Ljubljana]])
*[[Karel Šavnik mlajši]], pravnik (1874, [[Kranj]] – 1928, [[Ljubljana]])
*[[Ivo Šorli]], pravnik, pisatelj, pesnik (1877, [[Podmelec]] – 1958, [[Ljubljana]])
*[[Ivo Štempihar]], pravnik, odvetnik, politični delavec, publicist (1898, [[Kranj]] – 1955, [[Jesenice]])
*[[Juri Štempihar]], pravnik (1891, [[Kranj]] – 1978, [[Kranj]])
*[[Valentin Štempihar]], odvetnik, publicist (1851, [[Olševek]] – 1921, [[Kranj]])
*[[Zoran Thaler]], slovenski politik, mednarodni politolog, diplomat, podjetnik (1962, [[Kranj]])
*[[Lovro Toman]], politik, pesnik, praktikant pri okrajnem sodišču (1827, [[Kamna Gorica]] – 1870, [[Rodau pri Dunaju]])
*[[Teodor Tominšek]], pravnik, sodnik (1902, [[Kranj]] – 1996, [[Ljubljana]])
*[[Aleks Leo Vest]], politik, državni sekretar Republike Slovenije, lastnik graščine v Stražišču (1944, ?)
*[[Josip Žontar]], zgodovinar, pravnik (1895, [[Jesenice]] – [[Sava]] – 1982, [[Kranj]])
*[[Anton Žun]], pravnik, sociolog (1917, [[Lovran]], [[Hrvaška]] – 1978, [[Kranj]])

== Šport ==

=== Alpsko smučanje ===
*[[Majda Ankele Samaluk]], alpska smučarka (1940, [[Kranj]])
*[[Nataša Blažič]], alpska smučarka (1964, [[Kranj]])
*[[Bojan Križaj]], alpski smučar (1957, [[Kranj]])
*[[Andreja Leskovšek]], alpska smučarka (1965, [[Kranj]])
*[[Gašper Markič]], alpski smučar (1986, [[Kranj]])
*[[Rok Perko]], alpski smučar (1985, [[Kranj]])
*[[Slava Zupančič]], alpska smučarka, olimpijka (1931, [[Kranj]] – 2000, [[Ljubljana]])

=== Atletika ===
*[[Jože Hladnik]], atletski sodnik (1929, [[Borovnica]] – 2015, ([[Kranj]])
*[[Žana Jereb]], atletinja (1984, [[Kranj]])
*[[Roman Kejžar]], atlet (1966, [[Kranj]])
*[[Brigita Langerholc]], atletinja, olimpijka (1976, [[Kranj]])
*[[Matic Osovnikar]], atlet, slovenski rekorder v šprintu (1980, [[Kranj]])

=== Hokej ===
*[[Jaka Ankerst]], hokejist (1989, [[Kranj]])
*[[Jan Berčič]], hokejist (1990, [[Kranj]])
*[[Metod Bevk]], hokejist (1984, [[Kranj]])
*[[Jernej Čerin]], hokejist (1987, [[Kranj]])
*[[Tadej Čimžar]], hokejist (1992, [[Kranj]])
*[[Anže Gogala]], hokejist (1986, [[Kranj]])
*[[Boštjan Goličič]], hokejist (1989, [[Kranj]])
*[[Žiga Jeglič]], hokejist (1988, [[Kranj]])
*[[Domen Jemec]], hokejist (1986, [[Kranj]])
*[[Nejc Japelj]], hokejist (1985, [[Kranj]])
*[[Tim Jurajevčič]], hokejist (1984, [[Kranj]])
*[[Gabrijel Kalan]], hokejist (1986, [[Kranj]])
*[[Jure Košnik]], hokejist (1985, [[Kranj]])
*[[Jure Kozjek]], hokejist (1982, [[Kranj]])
*[[Anže Krivec]], hokejist (1983, [[Kranj]])
*[[Anže Kuralt]], hokejist (1991, [[Kranj]])
*[[Anže Markovič]], hokejist (1985, [[Kranj]])
*[[Jakob Milovanovič]], hokejist (1984, [[Kranj]])
*[[Klemen Mohorič]], hokejist (1975, [[Kranj]])
*[[Žiga Pavlin]], hokejist (1985, [[Kranj]])
*[[Aleš Remar]], hokejist (1983, [[Kranj]])
*[[Peter Rožič]], hokejist (1974, [[Kranj]])
*[[Jure Stopar]], hokejist, floorballist (1986, [[Kranj]])
*[[Anže Terlikar]], hokejist (1980, [[Kranj]])

=== Kolesarjenje ===
*[[Janez Lampič st.]], kolesar, olimpijec (1963, [[Kranj]])
*[[Luka Mezgec]], kolesar (1988, [[Kranj]])
*[[Matej Mohorič]], kolesar (1994, [[Kranj]])
*[[Jan Polanc]], kolesar (1992, [[Kranj]])
*[[Bojan Ropret]], kolesar, olimpijec, organizator dela (1957, [[Kranj]])
*[[Tadej Valjavec]], kolesar (1977, [[Kranj]])

=== Košarka ===
*[[Zarja Černilogar]], gorska kolesarka (1989, [[Kranj]] – 2016, [[Kamnik]])
*[[Gregor Fučka]], košarkar (1971, [[Kranj]])
*[[Domen Lorbek]], košarkar, reprezentant Slovenije (1985, [[Kranj]])
*[[Marko Milič]], košarkar (1971, [[Kranj]])
*[[Sandra Piršić]], košarkarica (1984, [[Kranj]])
*[[Miha Zupan]], košarkar (1982, [[Kranj]])

=== Nogomet ===
*[[Siniša Brkić]], nogometaš, trener, športni direktor (1971, ?)
*[[David Bunderla]], nogometaš (1987, [[Kranj]])
*[[Matjaž Florijančič]], nogometaš (1967, [[Kranj]])
*[[Josip Iličić]], nogometaš (1988, [[Prijedor]])
*[[Bojan Jokić]], nogometaš (1986, [[Kranj]])
*[[Aleš Mejač]], nogometaš (1983, [[Kranj]])
*[[Aleš Mertelj]], nogometaš (1987, [[Kranj]])
*[[Igor Nenežić]], nogometaš (1984, [[Kranj]])
*[[Miran Pavlin]], nogometaš (1971, [[Kranj]])
*[[Jalen Pokorn]], nogometaš (1979, [[Kranj]])
*[[Aleksandar Radosavljević]], nogometaš (1979, [[Kranj]])
*[[Rajko Tavčar]], nogometaš (1974, [[Kranj]])

=== Plavanje ===
*[[Urša Bežan]] Petrič, plavalka (1994, [[Kranj]])
*[[Vlado Brinovec]], plavalec, infektolog (1941, [[Kranj]] – 2006, ?)
*[[Alenka Kejžar]], plavalka (1979, [[Kranj]])
*[[Nika Kozamernik]], plavalka (1986, [[Kranj]])
*[[Sara Isaković]], plavalka, olimpijka (1988, [[Kranj]])
*[[Mia Krampl]], plezalka, olimpijka (2000, [[Kranj]])
*[[Marko Milenkovič]], plavalec (1976, [[Kranj]])
*[[Borut Petrič]], plavalec (1961, [[Kranj]])
*[[Darjan Petrič]], plavalec, športnik, informatik (1964, [[Kranj]])
*[[Tanja Šmid]], plavalka (1990, [[Kranj]])
*[[Robert Žbogar]], plavalec, olimpijec (1989, [[Kranj]])

=== Plezanje in alpinizem ===
*[[Tomo Česen]], športni plezalec, alpinist (1959, [[Kranj]])
*[[Nadja Fajdiga]], alpinistka, elektroinženirka, učiteljica (1926, [[Kranj]] – 1989, [[Ljubljana]])
*[[Jurij Hladnik]], alpinist, strojnik (1984, [[Kranj]])
*[[Janko Majdič]], planinec, podjetnik, trgovec, utemeljitelj Prešernove koče na Stolu (1870, [[Kranj]] – 1906, Kranj)
*[[Andrej Štremfelj]], alpinist, prvi Slovenec na Mount Everestu (1956, [[Kranj]])
*[[Marija Štremfelj]], alpinistka, prva Slovenka na Mount Everestu, profesorica (1957, [[Kranj]])
*[[Nejc Zaplotnik]], alpinist, pisatelj (1952, [[Kranj]] – 1983, [[Manaslu]], [[Himalaja]])

=== Smučarski skoki ===
*[[Brane Benedik]], smučarski skakalec (1960, [[Kranj]])
*[[Jure Bogataj]], smučarski skakalec (1985, [[Kranj]])
*[[Nejc Dežman]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]])
*[[Peter Eržen]], smučarski skakalec (1941, [[Kranj]])
*[[Urban Franc]], smučarski skakalec (1975, [[Kranj]])
*[[Jaka Grosar]], smučarski skakalec (1978, [[Kranj]])
*[[Tamara Kancilija]], smučarska skakalka (1987, [[Kranj]])
*[[Barbara Klinec]], smučarska skakalka (1994, [[Kranj]])
*[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec (1981, [[Ljubljana]])
*[[Urška Lampret]], smučarska skakalka, teologinja (1987, [[Kranj]])
*[[Marjan Mesec]], smučarski skakalec, olimpijec (1947, [[Kranj]])
*[[Mitja Mežnar]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]])
*[[Tomaž Naglič]], smučarski skakalec (1989, [[Kranj]])
*[[Bine Norčič]], smučarski skakalec (1981, [[Kranj]])
*[[Primož Peterka]], smučarski skakalec, član kluba Triglav Kranj (1979, [[Ljubljana]])
*[[Cene Prevc]], smučarski skakalec (1996, [[Kranj]])
*[[Domen Prevc]], smučarski skakalec (1999, [[Kranj]])
*[[Peter Prevc]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]])
*[[Peter Štefančič]], smučarski skakalec (1947, [[Kranj]])
*[[Janez Štirn]], smučarski skakalec (1966, [[Kranj]])
*[[Rok Zima]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]])
*[[Matjaž Zupan]], smučarki skakalec, trener (1966, [[Kranj]])

=== Tek na smučeh in biatlon ===
*[[Tadeja Brankovič Likozar]], biatlonka (1979, [[Kranj]])
*[[Alenka Čebašek]], smučarska tekačica (1989, [[Kranj]])
*[[Vesna Fabjan]], smučarska tekačica, olimpijka (1985, [[Kranj]])
*[[Tomas Globočnik]], olimpijec, smučarski tekač, biatlonec (1972, [[Kranj]])
*[[Janez Gorjanc]], nordijski kombinatorec (1948, [[Kranj]])
*[[Barbara Jezeršek]], smučarska tekačica, olimpijka (1986, [[Kranj]])

=== Drugi športi ===
*[[Miroslav Ambrožič]], telovadec, športni pisec, tiskar (1885, [[Kranj]] – 1944, [[Ljubljana]])
*[[Boris Benedik]], kegljač, športnik (1966, [[Kranj]])
*[[Anže Berčič]], kanuist (1990, [[Kranj]])
*[[Iztok Čop]], veslač, športni trener (1964, [[Kranj]])
*[[Rok Flander]], deskar na snegu, olimpijec (1979, [[Kranj]])
*[[Matej Gaber]], rokometaš (1991, [[Kranj]])
*[[Jože Javornik]], trener, športnik, gospodarstvenik, finančnik, 1990–2000 načelnik za finance na MOK (1935, [[Kranj]])
*[[Blaž Kajdiž]], veslač (1977, [[Kranj]])
*[[Juš Markač]], karateist (1993, [[Kranj]])
*[[Branko Mirt]], športni padalec (1958, [[Kranj]])
*[[Dušan Mravlje]], ultramaratonec (1953, [[Kranj]])
*[[Neža Mravlje]], maratonka, fizioterapevtka (1979, [[Kranj]])
*[[Uroš Nastran]], motociklični dirkač (1986, [[Kranj]])
*[[Bojan Novak]], balinar (1971, [[Kranj]])
*[[Mateja Pintar]], olimpijka, namiznoteniška igralka (1985, [[Kranj]])
*[[Urša Pintar]], cestna kolesarka (1985, [[Kranj]])
*[[Blaž Potočnik]], kickbokser, svetovni prvak, trener (1986, ?)
*[[Tjaša Ristić]], karateistka (1993, [[Kranj]])
*[[Milan Rogelj]], športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov (1960, ?)
*[[Evgen Sajovic]], športni pisec, telovadec (1880, [[Kranj]] – 1916, [[Ljubljana]])
*[[Maja Sajovic]], padalka (1975, [[Kranj]])
*[[Ludvik Starič]], motociklistični dirkač, zaposlen pri veletrgovcu Savniku kot poklicni šofer, odprl je mehanično delavnico v Kranju (1906, [[Mirna Peč]] – 1989, [[Ljubljana]])
*[[Luka Špik]], veslač, olimpijec, osebni trener (1979, [[Kranj]])
*[[David Špiler]], rokometaš, reprezentant Slovenije (1983, [[Kranj]])
*[[Peter Šumi]], športnik, telovadec, podjetnik (1895, [[Kranj]] – 1981, [[Dunaj]])
*[[Boris Urbanc]], kegljač, profesor (1957, [[Goriče, Golnik]])
*[[Jošt Zakrajšek]], kajakaš na mirnih vodah, kanuist na divjih vodah (1983, [[Kranj]])
*[[Uroš Zorman]], rokometaš (1977, [[Kranj]])

== Vojska ==

*[[Danimir Ažman]] – Črtomir, borec Prešernove brigade (1921, [[Ljubljana]] – 1943, [[Lajše]])
*[[Aleksandr Bubnov Dmitrijevič]], pomorščak, vojaški častnik, profesor (1883, [[Varšava]], [[Poljska]] – 1963, [[Kranj]])
*[[Ivan Kern]], vojaški častnik, politik, pomorščak, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1898, [[Žužemberk]] – 1991, [[Ljubljana]])
*[[Metod Koch]], kontraadmiral (1874, [[Kranj]] – 1952, [[Trst]])
*[[Rudolf Maister]], general, pesnik, borec za severno mejo (1874, [[Kamnik]] – 1934, [[Unec pri Rakeku]])
*[[Franc Mrak]], aktivist NOV, partizan ([[Kokrica, Kranj]] 1907 – 1942, dolina Drage)
*[[Cilka Odar]] – Tatjana, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1919, [[Brdo pri Radovljici]] – 1945, [[Lajše]])
*[[Bojan Potočnik]], vojaški častnik, policist, ataše, veteran vojne za Slovenijo, doktor znanosti (1954, [[Kranj]])
*[[Franc Puhar]] – Aci, partizan, politik, gospodarstvenik (1926, [[Kranj]] – 2004, [[Breg, Preddvor]])
*[[Vida Šinkovec]] – Janina, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1925, [[Kranj]] – 1945, [[Lajše]])

== Zdravstvo ==

*[[Martin Benedik]], zdravnik, kirurg, vodja oddelka za pljučno kirurgijo na Golniku (1910, [[Stražišče pri Kranju]] – 1999, [[Ljubljana]])
*[[Jože Bežek]], zdravnik, pesnik, v Kranju imel privatno ordinacijo (1899, [[Škofja Loka]] – 1968, [[Ljubljana]])
*[[Žiga Bučar]], zdravnik (1830, [[Ljubljana – 1879, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Ivan Cof]], zdravnik, direktor, 1956–1964 je bil direktor Zdravstvenega doma Kranj (1921, [[Ljubljana]] – 1968, [[Izola]])
*[[Božidar Fajdiga]], zdravnik, lovec, zdravnik splošne prakse v Kranju (1887, [[Ljubljana]] – 1966, [[Kranj]])
*[[Darja Fettich]], zdravnica, pediatrinja, doktorica znanosti, mladost je preživela v Kranju (1923, [[Škofja Loka]] – 1999, [[Ljubljana]])
*[[Bojan Fortič]], zdravnik, ftiziolog, direktor, profesor, doktor znanosti, direktor bolnišnice Golnik (1921, [[Idrija]] – 2009, [[Ljubljana]])
*[[Tomaž Furlan]], zdravnik ftiziolog, publicist, urednik (1901, [[Verd]] – 1960, [[Ljubljana]])
*[[Anton Hayne]], veterinar, slikar (1786, [[Kranj]] – 1853, [[Dunaj]])
*[[Matija Horvat]], internist, zdravnik, gornik, zaposlen v Zdravstvenem domu Kranj (1935, [[Škofja Loka]] – 2014, ?)
*[[Frank Javh Kern]], zdravnik, urednik, pisatelj (1887, [[Breznica pod Lubnikom]] – 1977, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[ZDA]])
*[[Daniel Kikelj]], farmacevt (1954, [[Jesenice]], gimnazija v Kranju)
*[[Kljukec]], ranocelnik (ok. 1652, [[Jama]] – 1697, [[Ljubljana]])
*[[Jurij Kurillo]], zdravnik, fotograf in prevajalec (1933, [[Ljubljana]])
*[[Robert Neubauer]], zdravnik, ftiziolog, direktor, vodja golniškega zdravilišča za tuberkulozo (1895, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1969, [[Ljubljana]])
*[[Franc Novak]], ginekolog, porodničar, partizan, profesor (1908, [[Kranj]] – 1999, [[Ljubljana]])
*[[Marjan Pajntar]], porodničar, ginekolog, psiholog, psihoterapevt, vodja porodniškega oddelka v Kranju (1932, [[Ljubljana]])
*[[Damijan Perne]], zdravnik, psihiater, politik, igralec, nekdajnji župan (1968, [[Kranj]])
*[[Drago Petrič]], zdravnik, trener, športnik (1935, [[Ljubljana]] – 2006, [[Ljubljana]])
*[[Karel Petrič]], zdravnik, humanist, direktor, partizan (1900, [[Jesenice]] – 1944, [[Dolenja Trebuša]])
*[[Tomaž Pirc]], zdravnik (1813, [[Kranj]] – 1880, [[Tržič]])
*[[Florijan Sentimer]], zdravnik (1786, [[Kranj]] – 1836, [[Rusija]])
*[[Janez Jožef Stroj]], zdravnik (?, [[Britof pri Podbrezju]] – 1828, [[Kranj]]) 
*[[Simon Strupi]], veterinar (1812, [[Čirče]] – 1880, [[Praga]])
*[[Leo Šavnik]], ginekolog, radiolog, visokošolski učitelj (1897, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]])
*[[Karel Šavnik st.]], župan, lekarnar (1840, [[Kranj]] – 1922, [[Kranj]])
*[[Pavel Šavnik]], dermatonevrolog (1882, [[Kranj]] – 1924, [[Zagreb]])
*[[Sebastijan Šavnik]], farmacevt, lekarnar, župan (1801, [[Mače]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1885, [[Kranj]])
*[[Jurij Šorli]], zdravnik internist, direktor, doktor znanosti, profesor, 41 let delovne dobe je opravil na Golniku (1942, [[Ljubljana]])
*[[Branko Štangl]], zdravnik, ftiziolog, partizan, profesor, 1954–1990 je delal na Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku (1920, [[Dvor pri Šmihelu]], [[Avstrija]] – 2011, [[Kranj]])
*[[Lovro Tepina]], veterinarski pisec, kinolog (1882, [[Stražišče pri Kranju]] – 1925, [[Ljubljana]])
*[[Gregor Voglar pl.]], zdravnik (1651, [[Naklo]] – 1717, [[Kranj]])
*[[Josip Vošnjak]], zdravnik, politik, dramatik, 1861 zdravnik v Kranju (1834, [[Šoštanj]] – 1911, [[Višole pri Slovenski Bistrici]]), 
*[[Franc Zupanc]], zdravnik (1853, [[Kranj]] – 1922, [[Ljubljana]])
*[[Zvonka Zupanič Slavec]], zdravnica, profesorica, humanistka, doktorica znanosti, publicistka, zgodovinarka (1958, [[Maribor]])

== Gospodarstvo ==

*[[Franc Babič]], trgovec (1868, [[Kranj]]  – 1913, [[Ljubljana]])
*[[Jože Basaj]], gospodarstvenik (1887, [[Suha pri Predosljah]] – 1973, [[Šentjakob]])
*[[Janez Beravs]], gospodarstvenik, generalni direktor tovarne Sava (1923, [[Ladja]] – 1996, [[Kranj]])
*[[Nikolaj Bev]]k, gospodarstvenik, član sveta Mestne občine Kranj (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Bled]])
*[[Janez Bohorič]], direktor, gospodarstvenik, kemik, direktor podjetja Sava Trade Kranj (1942, [[Tržič]]) 
*[[Zvone Černe]], gospodarstvenik, tekstilec, tehnični direktor v Inteksu (Tekstilindus) (1927, [[Jesenice]] – 2007, [[Kranj]])
*[[Karel Florian]], podjetnik, narodno zaveden meščan (1809, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]])
*[[Izidor Gašperlin]], ekonomist, psihoterapevt, specialist zakonske in družinske terapije, fotograf (1963, [[Kranj]])
*[[Josipina Hočevar]], podjetnica, mecenka, dobrotnica, otroštvo je preživela pri starih starših v Stražišču pri Kranju (1824, [[Radovljica]] – 1911, [[Krško]])
*[[Dušan Horjak]], gospodarstvenik, direktor Tiskanine Kranj, direktor Tekstilindusa, ustanovitelj Gorenjske turistične zveze v Kranju (1920, [[Ljubljana]] – 1979, [[Ljubljana]])
*[[Janez Khisl]] (Janž Kiesel), baron, veleposestnik, kulturni mecen (ok. 1530, [[Ljubljana]] – ok.1593, ?)
*[[Konrad Lokar]], podjetnik, župan, narodni buditelj (1803, [[Kranj]] – 1875, [[Kranj]])
*[[Franc Oman]], gospodarstvenik (1902, [[Stražišče pri Kranju]] – 1987, [[Kranj]])
*[[Viljem Požgaj]], podjetnik, založnik in knjigovez  (1879, [[Ljubljana]] – 1951, [[Kranj]])
*[[Ivan Savnik]], trgovec, industrialec  (1879, [[Trebež]] – 1950, ?)
*[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, tovarnar (1788, [[Stražišče pri Kranju]] – po 1856, ?)
*[[Natalis Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, zdravnik, tovarnar, župan  (1746, [[Kobarid]] – 1832, [[Kranj]])
*[[Sigismund Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina (1792, [[Kranj]] – 1855, [[Ljubljana]])
*[[Mihael Pakič]], trgovec (1827, [[Ljubljana]]  – 1889, [[Stražišče pri Kranju]])
*[[Konrad Pleiweiss]], trgovec (1816, [[Kranj]] – 1865, [[Kranj]])
*[[Valentin Pleiweiss st.]], podjetnik, trgovec (1785, [[Kranj]] – 1866, [[Kranj]])
*[[Andrej Polenec]], gospodarstvenik, športnik (1945, [[Kranj]])
*[[Natalija Polenec]], direktorica Zavoda za turizem Kranj, arhitektka (1965, [[Kranj]])
*[[Karel Pollak]], veletrgovec, tovarnar (1853, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]])
*[[Franjo Sirc]], trgovec, industrialec (1891, [[Kranj]] – 1950, [[Ljubljana]])
*[[Bruno Skumavc]], gospodarstvenik, lovec, gimnazija v Kranju (1927,  [[Bela Peč]], [[Trbiž]], [[Italija]] – 2011, [[Ljubljana]])
*[[Josip Slavec]], gradbenik in podjetnik (1901, [[Tacen]] – 1978, [[Kranj]])
*[[Fidelis Terpinc]], industrialec, podjetnik (1799, [[Kranj]] – 1875, [[Ljubljana]])
*[[Blaž Terpinc]], trgovec (1759, [[Bled]] – 1836, [[Kranj]])
*[[Ivan Tominc]], tekstilec, sindikalist (1911, [[Hrušica]] – 1942, okolica Vipave)
*[[Črtomir Zorec]], tekstilni strokovnjak, publicist (1907, [[Stična]] – 1991, [[Zgornja Besnica]])

== Gostinstvo ==

*[[Anton Arvaj]], mesar, podjetnik (1939, [[Britof, Kranj]])
*[[Ivana Arvaj]], podjetnica, gostinka, poslovodja gostišča Arvaj (1946, [[Kranj]])
*[[Uroš Gorjanc]], chef gostilne Krištof v Predosljah (neznano)
*[[Karim Merdjadi]], chef v Atelier Karim, živi v Kranju (neznano)
*[[Jože Oseli]], vodja strežbe, svetovalec za kulinariko, vodja gostinstva, direktor, predavatelj, mednarodni sodnik za kulinariko, bil je vodja protokolarne strežbe na Gradu Brdo pri Kranju (1949, [[Medvode]])
*[[Andrej Šegš]], kuhar, vajeništvo je opravljal v hotelu Jelen v Kranju (1947, [[Zdole, Krško]])
*[[Bine Volčič]], chef de cuisine, lastnik restavracije Monstera bistro (1980, Kranj)
*[[Jorg Zupan]], chef v restavraciji Atelje, podjetnik (1987, Kranj)

== Drugo ==

*[[Ivan Bajželj]], telesnokulturni pedagog, publicist (1877, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]])
*[[Vinko Božič]], komercialist (1921, [[Kranj]] – 1986, [[Umag]], [[Hrvaška]])
*[[Ivan Cof]], lovec, posestnik, med ustanovitelji gasilskega društva Kranj, ustanovitelj Cofišča (1856, [[Kranj]] – 1938, [[Kranj]])
*[[Vasja Doberlet]], elektroinženir, fotograf, dolgoletni predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (1946, [[Ljubljana]])
*[[Janez Friderik Egger]], tiskar, založnik (1735, [[Saška]] – 1799, [[Ljubljana]])
*[[Andraž Jakelj]], pravnik, generalni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož (1982, [[Kranj]])
*[[Franc Emmer]] (Fanouš), inženir rudarstva, organizator četniškega gibanja (1918, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]])
*[[Stojan Globočnik]], gradbenik, profesor (1895, [[Kranj]] – 1985, [[Ljubljana]])
*[[Gregor Jereb]], novinar, publicist (1845, [[Dolenja Ravan]] – 1893, [[Trst]])
*[[Štefan Kadoič]], ekonomist, predavatelj, dekan, podžupan, družbenopolitični delavec, magister znanosti, konstruktor v Iskri Kranj (1933, [[Zagorje ob Savi]])
*[[Milan Klemenčič]], policist, veteran vojne za Slovenijo, bil je inšpektor za vojne in posebne enote milice na UNZ Kranj (1959, [[Žiberce pri Gornji Radgoni]])
*[[Fortunat Lužar]], zbiralec ljudskega blaga, 1920 v Kranju šolski nadzornik (1870, [[Velike Lašče]] – 1939, [[Ljubljana]])
*[[Peter Majdič st.]], mlinar, l. 1884 je kupil stari mlin v Kranju (1823, [[Jarše pri Mengšu]] – 1908, [[Jarše pri Mengšu]])
*[[Vinko Majdič]], mlinar, gospodarstvenik, upravni svetnik železnice Kranj-Tžič (1858, [[Jarše pri Mengšu]] – 1924, [[Kranj]])
*[[Ivan Baptist Mayer]], poštar, knjigar (ok. 1749, ? – 1806, [[Kranj]])
*[[Tia Paynich]], modna oblikovalka, scenaristka, pisateljica (1980, [[Kranj]])
*[[Albin Pogačnik]], tiskar, založnik, zbiralec, častni predsednik Numizmatičnega društva *Slovenije (1915, [[Budimpešta]] – 2014, [[Kranj]])
*[[Ludvik Pogačnik]], tiskar, telovadec (1918, [[Budimpešta]] – 1944, [[Na Logu]])
*[[Tone Polenec]], letalec (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Kranj]])
*[[Marijan Prosen]], astronom, profesor, publicist, po upokojitvi živi v Kranju (1937, [[Brežice]])
*[[Janez Puhar]], izumitelj fotografije na steklo, duhovnik, fotograf (1814, [[Kranj]] – 1864, [[Kranj]])
*[[Vladimir Ravnik]], botanik, profesor, ilustrator (1924, [[Kranj]] – 2017, ?)
*[[Davorin Savnik]], industrijski oblikovalec (1929, [[Kranj]] – 2014, [[Kranj]])
*[[Janez Kristijan Rieser]], zvonar v Kranju 1743–75 (? – ?)
*[[Ivan Selan]], kartograf samouk (1902, [[Savlje]] – 1981, [[Suhadole]])
*[[Viktor Skaberne]], gradbenik (1878, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]])
*[[Jožef Sterger]], lovski pisec, notar (1817, [[Šentrupert]] – 1899, [[Kranj]])
*[[Srečko Šabec]], mlekarski strokovnjak (1894, [[Pivka]] – 1981, [[Kranj]])
*[[Franc Šifrer]] (Kozinov oča), župan (1839, [[Srednje Bitnje]] – 1931, [[Srednje Bitnje]])
*[[Ljubinka Šimunac]], knjižničarka, učiteljica, direktorica, nekdanja direktorica Mestne knjižnice Kranj (1916, [[Kruševac]] – 2015, [[Kranj]])
*[[Jožef Škarja]], cesarski krajevni poštar, mestni sodnik, vodja zemljiške knjige 1822–1833, l. 1809 je prevzel kranjsko poštno postajo od Emanuela Mayerja (1792, ? – 1861, [[Kranj]])
*[[Ivan Šusteršič]], kranjski deželni glavar(1863, [[Ribnica]] – 1925, [[Ljubljana]])
*[[Franc Terseglav]], časnikar, urednik, esejist, prevajalec (1882, [[Ljubljana]] – 1950, [[Ljubljana]])
*[[Hieronim Ullrich]], gozdarski strokovnjak (1811, [[Horni Orlice]], [[Češka]] – 1866, [[Kranj]])
*[[Angela Vadnal]], agronomka, statističarka (1917, [[Kranj]] – 1994, [[Ljubljana]])
*[[Fran Vilfan]], navtik (1874, [[Stražišče pri Kranju]] – 1931, [[Nica]], [[Francija]])
*[[Primož Žontar]], čebelar, rezbar (1858, [[Sv. Duh]] – 1934, [[Kranj]])

== Glej tudi ==
* [[:Kategorija:Kranjski športniki]]

== Viri ==
* [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon.]
* [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm/ Znani meščani Mestne občine Kranj.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528063734/https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm |date=2019-05-28 }}
* [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm/ Častni meščani Mestne občine Kranj.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190527234627/https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm |date=2019-05-27 }}
* [[Miran Hladnik]]: [http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html/ Kranjski tiski do druge svetovne vojne.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210803184815/http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html |date=2021-08-03 }}
* [[Miran Hladnik]]: [[:v:Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni|Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. Wikiverza.
* [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/napredno-iskanje/?kraj-delovanja=Kranj/ Obrazi slovenskih pokrajin]
* ''Kranjska knjiga''. Ur. France Pibernik. Ljubljana: SM, 2008.

{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Mestna občina Kranj]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kranj]]</text>
      <sha1>hkc0e578nogix0nul7n88g40y9fyyio</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veleoka morska podgana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445556</id>
    <revision>
      <id>6762602</id>
      <parentid>5016208</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:52:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6762602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1085" sha1="ni9get8ki0lfxe5f19kimg4xey7u1z6" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name = Veleoka morska podgana
| image = Hydrolagus_mirabilis.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 19 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Finucci, B. |date=2020 |title=''Hydrolagus mirabilis'' |volume=2020 |article-number=e.T63104A124458962 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T63104A124458962.en |access-date=19 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Hydrolagus
| species = mirabilis
| authority = ([[Robert Collett|Collett]], 1904)
| synonyms = 
}}
'''Veleoka morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hydrolagus mirabilis''''') je vrsta rib iz družine [[Chimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]].

==Sklici==
{{reflist}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=9000 ''Hydrolagus mirabilis''] na FishBase.

{{wikivrste|Hydrolagus mirabilis}}

{{Taxonbar|from=Q1966048}}
{{normativna kontrola}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:Chimaeridae]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]]</text>
      <sha1>ni9get8ki0lfxe5f19kimg4xey7u1z6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762609</id>
      <parentid>6762602</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Chimaeridae|kategorije Chimaeridae]] v [[Category:kratkonose morske podgane|kategorijo kratkonose morske podgane]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6762609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1099" sha1="ladxtmxjfoljz5njprzyjc6fdsqanz7" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| name = Veleoka morska podgana
| image = Hydrolagus_mirabilis.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 19 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Finucci, B. |date=2020 |title=''Hydrolagus mirabilis'' |volume=2020 |article-number=e.T63104A124458962 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T63104A124458962.en |access-date=19 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Hydrolagus
| species = mirabilis
| authority = ([[Robert Collett|Collett]], 1904)
| synonyms = 
}}
'''Veleoka morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hydrolagus mirabilis''''') je vrsta rib iz družine [[Chimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]].

==Sklici==
{{reflist}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.fishbase.org/summary/speciessummary.php?id=9000 ''Hydrolagus mirabilis''] na FishBase.

{{wikivrste|Hydrolagus mirabilis}}

{{Taxonbar|from=Q1966048}}
{{normativna kontrola}}
{{fish-stub}}
[[Kategorija:kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1904]]</text>
      <sha1>ladxtmxjfoljz5njprzyjc6fdsqanz7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morska podgana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445561</id>
    <revision>
      <id>6762608</id>
      <parentid>5016203</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Chimaeridae|kategorije Chimaeridae]] v [[Category:kratkonose morske podgane|kategorijo kratkonose morske podgane]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6762608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2169" sha1="a9xi7v3z01wrwx7jfi6wzc9j92bxbmy" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = Morska podgana
| status = NT
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;Dagit, D.D. &amp; Caldas, J.P. 2007.  {{IUCNlink|63114|Chimaera monstrosa}}.   [http://www.iucnredlist.org 2008 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 2009-01-02.&lt;/ref&gt;
| image = Chimaera monstrosa haogjydling.jpg
| image_width = 250px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice)
| ordo = [[Chimaeriformes]] 
| familia = [[Chimaeridae]] 
| genus = [[Chimaera]]
| species = C. monstrosa
| binomial = ''Chimaera monstrosa''
| binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])
}}
'''Morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chimaera monstrosa''''') je vrsta rib iz družine [[Chimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].

==Opis==
Odrasle ribe lahko zrastejo do 1,5 m in lahko tehtajo do 2,5 kg. Osnovna barva telesa je rjava z marmorirano belim vzorcem. Oči so velike in imajo zeleno zenico. [[Pobočnica]] je jasno razvidna na glavi. Na [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]] je en žarek blago strupen in lahko povzroči boleč pik.

==Razširjenost in habitat==
Morska podgana je [[oviparnost|oviparna]], običajno se zadržuje v majhnih jatah na morskem dnu, kjer se hrani z raznimi talnimi nevretenčarji. Živi na globinah med 40 in 1663 metri, najpogosteje med 300 in 500 m.&lt;ref name=IUCN/&gt; Na južnem delu območja razširjenosti se ta vrsta zadržuje v globljih vodah kot na severu. Bolne in umirajoče ribe včasih zaidejo v plitkejše vode. Morska podgana je razširjena po severovzhodnem Atlantiku, od Maroka do severne Norveške in Islandije, pa tudi po delih Sredozemlja. Redkejša je na vzhodu, zelo redka pa v severnem Jadranskem morju.&lt;ref name=IUCN/&gt; 

==Reference==
{{refsez}}

{{fish-stub}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>a9xi7v3z01wrwx7jfi6wzc9j92bxbmy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762620</id>
      <parentid>6762608</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:12:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6762620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2213" sha1="obebn3489q0mto7i7pt2bw997jf9cr6" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| image = 100578086 Chimaera monstrosa.jpg
| image_caption = ''Chimaera monstrosa'' (Norveška)
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 20 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Finucci, B. |date=2020 |title=''Chimaera monstrosa'' |volume=2020 |article-number=e.T63114A124459382 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T63114A124459382.en |access-date=20 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Chimaera
| species = monstrosa
| authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]
| synonyms = 
}}
'''Morska podgana''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chimaera monstrosa''''') je vrsta rib iz družine [[Chimaeridae]], ki je razširjena po delih [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].

==Opis==
Odrasle ribe lahko zrastejo do 1,5 m in lahko tehtajo do 2,5 kg. Osnovna barva telesa je rjava z marmorirano belim vzorcem. Oči so velike in imajo zeleno zenico. [[Pobočnica]] je jasno razvidna na glavi. Na [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]] je en žarek blago strupen in lahko povzroči boleč pik.

==Razširjenost in habitat==
Morska podgana je [[oviparnost|oviparna]], običajno se zadržuje v majhnih jatah na morskem dnu, kjer se hrani z raznimi talnimi nevretenčarji. Živi na globinah med 40 in 1663 metri, najpogosteje med 300 in 500 m.&lt;ref name=&quot;iucn status 20 November 2021&quot; /&gt; Na južnem delu območja razširjenosti se ta vrsta zadržuje v globljih vodah kot na severu. Bolne in umirajoče ribe včasih zaidejo v plitkejše vode. Morska podgana je razširjena po severovzhodnem Atlantiku, od Maroka do severne Norveške in Islandije, pa tudi po delih Sredozemlja. Redkejša je na vzhodu, zelo redka pa v severnem Jadranskem morju.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Finucci, B. 2020. Chimaera monstrosa. The IUCN Red List of Threatened Species 2020: e.T63114A124459382. |url=https://www.iucnredlist.org/species/63114/124459382}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{refsez}}

{{Taxonbar|from=Q1160972}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>obebn3489q0mto7i7pt2bw997jf9cr6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chimaera monstrosa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445562</id>
    <redirect title="Morska podgana" />
    <revision>
      <id>6762621</id>
      <parentid>4958031</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:13:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{R from scientific name|fish}}</comment>
      <origin>6762621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="hjuzaffc8nuewoavjd3k99j4q6cuoy7" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Morska podgana]] {{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>hjuzaffc8nuewoavjd3k99j4q6cuoy7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kratkonose morske podgane</title>
    <ns>14</ns>
    <id>445563</id>
    <revision>
      <id>6762604</id>
      <parentid>4960553</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Chimaeridae]] na [[Kategorija:Kratkonose morske podgane]]</comment>
      <origin>4960553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="177" sha1="06x74s8iv77vz0f9rhrh27z6lp0sq92" xml:space="preserve">{{Kategorija v Zbirki|Chimaeridae}}
'''Chimaeridae''' so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]] iz reda [[Chimaeriformes]].

[[Kategorija:Chimaeriformes]]</text>
      <sha1>06x74s8iv77vz0f9rhrh27z6lp0sq92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762613</id>
      <parentid>6762604</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Chimaeriformes]]; dodal [[Kategorija:Himere]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="169" sha1="slzv5opxhbg0jkl2xdn81w2k6dph91z" xml:space="preserve">{{Kategorija v Zbirki|Chimaeridae}}
'''Chimaeridae''' so [[družina (biologija)|družina]] [[morske ribe|morskih rib]] iz reda [[Chimaeriformes]].

[[Kategorija:Himere]]</text>
      <sha1>slzv5opxhbg0jkl2xdn81w2k6dph91z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chimaera panthera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445575</id>
    <revision>
      <id>6762606</id>
      <parentid>6187546</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Chimaeridae|kategorije Chimaeridae]] v [[Category:kratkonose morske podgane|kategorijo kratkonose morske podgane]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6762606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1259" sha1="2zsaoz1n60azcbuxwvia67mqvbn93kf" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = ''Chimaera panthera''
| status = DD
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref name=iucn&gt;Duffy, C. 2003.  [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/41793/all ''Chimaera panthera''].   [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ]  Dostopano 3. avgusta 2007.&lt;/ref&gt;
| image = 
| image_width = 250px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice)
| ordo = [[Chimaeriformes]] 
| familia = [[Chimaeridae]] 
| genus = [[Chimaera]]
| species = C. panthera
| binomial = ''Chimaera panthera''
| binomial_authority = ([[Dominique A. Didier Dagit|Didier]], 1998)
}}
'''''Chimaera panthera''''' je vrsta morskih rib iz družine ''[[Chimaeridae]]'', ki je [[endemit|endemična]] v vodah [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].

Doslej so našli le nekaj primerkov te vrste na treh majhnih območjih na globinah med 327 in 1020 m. O biologiji vrste ni znano nič, znanstveniki pa predvidevajo, da bi bila lahko razširjena tudi drugje. 

==Reference==
{{refsez}}

{{fish-stub}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Tihega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1998]]</text>
      <sha1>2zsaoz1n60azcbuxwvia67mqvbn93kf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762626</id>
      <parentid>6762606</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:16:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6762626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1097" sha1="6hhgpqv4uqr8oht7msoi6hqolbmzdk2" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Leopard chimaera
| image = 
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 17 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=Finucci, B. |author2=Duffy, C.A.J. |date=2020 |title=''Chimaera panthera'' |volume=2020 |article-number=e.T41793A163155089 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-2.RLTS.T41793A163155089.en |access-date=17 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Chimaera
| species = panthera
| authority = ([[Dominique A. Didier Dagit|Didier]], 1998)
| synonyms = 
}}
'''''Chimaera panthera''''' je vrsta morskih rib iz družine ''[[Chimaeridae]]'', ki je [[endemit|endemična]] v vodah [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]].

Doslej so našli le nekaj primerkov te vrste na treh majhnih območjih na globinah med 327 in 1020 m. O biologiji vrste ni znano nič, znanstveniki pa predvidevajo, da bi bila lahko razširjena tudi drugje. 

==Sklici==
{{refsez}}

{{Taxonbar|from=Q2058672}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Tihega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1998]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>6hhgpqv4uqr8oht7msoi6hqolbmzdk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chimaera argiloba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445577</id>
    <revision>
      <id>6762607</id>
      <parentid>5016214</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Chimaeridae|kategorije Chimaeridae]] v [[Category:kratkonose morske podgane|kategorijo kratkonose morske podgane]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6762607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1150" sha1="7nslog1wstm02mx8uzx8f717m6kz526" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = pink
| name = ''Chimaera argiloba''
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| status_ref = &lt;ref&gt;[http://eol.org/pages/7177944/overview EOL.org]&lt;/ref&gt;
| image = 
| image_width = 250px
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice)
| ordo = [[Chimaeriformes]] 
| familia = [[Chimaeridae]] 
| genus = [[Chimaera]]
| species = C. argiloba
| binomial = ''Chimaera argiloba''
| binomial_authority = (Last, W. T. White &amp; Pogonoski, 2008)
}}
'''''Chimaera argiloba''''' je vrsta morskih rib iz družine ''[[Chimaeridae]]'', ki je razširjena v vodah [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] severozahodne [[Avstralija|Avstralije]].

C. argiloba poseljuje vode med globinami 370–520 m. Na območju poselitve je precej pogosta.&lt;ref&gt;[http://www.iucnredlist.org/details/195427/0 IUCN Redlist.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.fishbase.org/summary/64140 Fishbase.org]&lt;/ref&gt; 

==Reference==
{{refsez}}

{{fish-stub}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2008]]</text>
      <sha1>7nslog1wstm02mx8uzx8f717m6kz526</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762623</id>
      <parentid>6762607</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:15:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{Speciesbox</comment>
      <origin>6762623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1166" sha1="r3kkzaedwuemrw0etfwn08qlxxeoy4g" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| image = 
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN2015&gt;{{cite iucn|author1=Theiss, S.M.|author2=Huveneers, C.|author3=Ebert, D.A.|year=2015|title=''Chimaera argiloba''|article-number=e.T195427A68616928|doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T195427A68616928.en|access-date=26 June 2023}}&lt;/ref&gt;
| genus = Chimaera
| species = argiloba
| authority =   [[Peter R. Last|Last]], [[William Toby White|W. T. White]] &amp; [[John J. Pogonoski|Pogonoski]], 2008  
| synonyms = 
}}
'''''Chimaera argiloba''''' je vrsta morskih rib iz družine ''[[Chimaeridae]]'', ki je razširjena v vodah [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] severozahodne [[Avstralija|Avstralije]].

C. argiloba poseljuje vode med globinami 370–520 m. Na območju poselitve je precej pogosta.&lt;ref&gt;[http://www.iucnredlist.org/details/195427/0 IUCN Redlist.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.fishbase.org/summary/64140 Fishbase.org]&lt;/ref&gt; 

==Sklici==
{{refsez}}

{{Taxonbar|from=Q2796172}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kratkonose morske podgane]]
[[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2008]]
{{fish-stub}}</text>
      <sha1>r3kkzaedwuemrw0etfwn08qlxxeoy4g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moj profil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451168</id>
    <revision>
      <id>6762827</id>
      <parentid>6678140</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:01:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2183" sha1="0k849rlp75etttediw17kabgqs4ociq" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni singl 
| Name = Moj profil
| Cover = 
| Artist = [[Lea Sirk|Lee Sirk]] 
| Album = 
| Format = [[Odjemanje|odjemanje, pretakanje]]
| B-side =
| Released = 14. julij 2018 
| Recorded = 
| Genre = [[pop glasba|pop]]
| Length = 3:11
| Label = 
| Music = [[Lea Sirk]], Tomy Declerque
| Lyrics = Lea Sirk
| Producer = Lea Sirk, Tomy Declerque
| Last single = »[[Hvala, ne!]]« &lt;br/&gt; (2018)
| This single = »'''Moj profil'''« &lt;br/&gt; (2018)
| Next single = »Recept za lajf« &lt;br /&gt; (2018)
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|6vKwb0BMYYI|»Moj profil«}}}}
}}

»'''Moj profil'''« je skladba in štirinajsti single [[Lea Sirk|Lee Sirk]] iz leta 2018. Skladbo sta napisala [[Lea Sirk]] (glasba, besedilo) in Tomy Declerque (glasba).

== MMS 2018 ==
14. julija 2018 je skladbo premierno predstavila na [[Melodije morja in sonca 2018|38. Melodijah morja In sonca]], kjer je tudi zmagala. Skladba je prejela tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.regionalobala.si/novica/velika-zmagovalka-38-mms-je-lea-sirk-zmagovalna-skladba-je-moj-profil-foto-video|title= Zmagovalna skladba je Moj profil|date= 15. 7. 2018|format= |work= Regional Obala}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Skladbo sta producirala [[Lea Sirk]], Tomy Declerque. Ta je istega leta izšla pri samozaložbi na njenem drugem studijskem albumu Lea Sirk na zgoščenki in digitalno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Lea-Sirk-2018/release/13244110|title=Lea Sirk (zgoščenka, odjemanje, 2018)|publisher=discogs.com|accessdate=20. maj 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==
=== Produkcija ===
* [[Lea Sirk]] – [[glasba]], [[besedilo]], [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
* Tomy Declerque – glasba, aranžma, producent

=== Studijska izvedba ===
* [[Lea Sirk]] – vokal

==Sklici ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/lea-sirk/moj-profil »Moj profil«] besedilo

[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Pesmi leta 2018]]
[[Kategorija:Singli leta 2018]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>0k849rlp75etttediw17kabgqs4ociq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frančišek Mlinšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>466607</id>
    <revision>
      <id>6762879</id>
      <parentid>6643156</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:13:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <origin>6762879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2727" sha1="iijtuypgbjbltn12yrwlx6iqee2aupw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Frančišek Mlinšek''', tudi '''Fran'''(jo) '''Mlinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]] in [[Čebelarstvo|čebelar]], [[etnolog]] * [[17. september]] [[1890]], [[Gornji Dolič]], † [[29. september]] [[1973]], [[Velenje]].

== Življenje==
Frančišek Mlinšek se je rodil 17. septembra 1890 v [[Gornji Dolič|Gornjem Doliču]] očetu Juriju in materi Jeri (roj. Vogrin), leta 1896 je začel obiskovati velenjsko ljudsko šolo, v letih 1904-1908 pa je obiskoval gimnazijo v [[Celje|Celju]]. Leta 1908 se je vpisal na učiteljišče v [[Ljubljana|Ljubljani]] in študij uspešno zaključil leta 1912. 

Kot začasni učitelj je delal v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] do leta 1918, v zadnjih mesecih vojne pa je bil mobiliziran. Vojno je preživel in leta 1925 dobil mesto stalnega učitelja na osnovni šoli v Velenju, kjer je pet let kasneje, 1930, ustanovil podružnico Čebelarskega društva za Slovenijo, predhodnika današnje Čebelarske zveze Slovenije. Štiri leta kasneje je ustanovil velenjsko šolsko knjižnico in v njej deloval do 1962, ko je večino gradiva predal novoustanovljeni velenjski mestni knjižnici (ustanovljena 1960). 

V šolskem letu 1940/41 je bil imenovan za začasnega šolskega upravitelja, ob izbruhu vojne se je pa zaposlil sprva na progovnem nadzorstvu v Celju, leta 1944 pa na velenjski železniški postaji. Ob koncu vojne je bil znova imenovan za šolskega upravitelja, a je še istega leta bil na lastno željo razrešen te funkcije in se leta 1950, po 39 letih poučevanja, upokojil, a je zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra še štiri šolska leta poučeval na srednji šoli, na gimnaziji pa še vse do leta 1956. Bil je eden izmed pomembnejših pobudnikov, organizatorjev in poverjenikov Prešernove družbe.

Ob stoletnici njegovega rojstva je izšlo ''Mlinškovo berilo: (i)zbrani etnološki in slostveni zapiski'' (transkript, izbor, klasifikacija, registracija in redigiranje gradiva, biografska uvodnica o Franu Mlinšku, spremne besede, predglednice, komentarji in opombe [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] in [[Ivo Stropnik]], Velenje, 1991).

== Viri ==
* [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=590 Šaleški biografski leksikon: Frančišek Mlinšek]
* Hudales Jože, Stropnik Ivo; Mlinškovo berilo, (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski; ''Šaleški razgledi 7'', Velenje 1991.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&amp;tag=611 Šaleški biografski leksikon: Jože Lampret]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mlinšek, Frančišek}}
[[Kategorija:Slovenski čebelarji]]
[[Kategorija:Slovenski knjižničarji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]</text>
      <sha1>iijtuypgbjbltn12yrwlx6iqee2aupw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Heilung</title>
    <ns>0</ns>
    <id>468353</id>
    <revision>
      <id>6762775</id>
      <parentid>6666417</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T03:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2529" sha1="7hvybvi5zsq6qkxnti6lhrlihg3ooxo" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Heilung
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size       = 
| landscape        = Yes
| caption          = Nastop skupine Heilung na festivalu [[Roskilde Festival]] (2018)
| background       = group_or_band
| origin           = [[Nemčija]], [[Danska]], [[Norveška]]
| genre            = {{flatlist|
*&quot;Amplified History&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.revolvermag.com/music/how-denmarks-heilung-are-creating-amplified-history-human-bones-throat-singing|title=How Denmark's Heilung Are Creating &quot;Amplified History&quot; With Human Bones, Throat Singing|date=2018-02-15|website=Revolver|language=en|access-date=2018-12-13}}&lt;/ref&gt; 
*[[Folk glasba]]
*[[Neofolk]] 
*[[Industrial]]
}}
| years_active     = 2014–danes
| label            = [[Season of Mist]]
| current_members  = Christopher Juul&lt;br /&gt;Kai Uwe Faust &lt;br /&gt;Maria Franz
}}
'''Heilung''' je [[eksperimentalni folk|eksperimentalna etno]] glasbena skupina, v kateri sodelujejo člani iz Danske, Norveške in Nemčije.&lt;ref name=&quot;season-of-mist.com&quot;&gt;{{navedi splet|author=Season of Mist|url=http://season-of-mist.com/bands/heilung|title=Heilung, Lifa album, Amplified History / Neofolk (news, biography, releases, downloads, line-up, tour dates) - Season of Mist, Metal Label|website=season-of-mist.com|access-date=2019-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210605040823/https://www.season-of-mist.com/bands/heilung/|archive-date=2021-06-05|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njihova glasba temelji na besedilih na [[Artefakt|artefaktih]] iz [[železna doba|železne dobe]], ki so jih uporabljala [[Severna Evropa|severnoevropska ljudstva]] obdobja [[Kelti|Keltov]] in [[Vikingi|Vikingov]]. Svojo glasbo opisujejo kot &quot;ojačano zgodovino zgodnje srednjeveške severne Evrope&quot;. Njihova vizualna podoba se napaja predvsem pri keltskih bogovih in boginjah, kot sta [[Kerunos]] in [[Sheela na gig]]. &quot;{{lang|de|Heilung}}&quot; je [[nemščina|nemška]] beseda, ki pomeni &quot;zdravljenje&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.maximumvolumemusic.com/featured-band-heilung/|title=FEATURED BAND: HEILUNG - MaximumVolumeMusic|author=Maximum Volume Music|date=4 December 2017|accessdate=2019-11-06|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103205255/http://www.maximumvolumemusic.com/featured-band-heilung/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{refsez}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Danske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Nemške glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2014]]</text>
      <sha1>7hvybvi5zsq6qkxnti6lhrlihg3ooxo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtomobilski alarm</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471948</id>
    <revision>
      <id>6762804</id>
      <parentid>5261638</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:22:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>wiki, popravki prevoda, +dopolnitev z viri iz izvirnika</comment>
      <origin>6762804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1898" sha1="5b2zkw71kk5me0nmnub0px8c7hu3a65" xml:space="preserve">[[slika:Imencar-car-alarm.gif|thumb|Komponente avtomobilskega alarma]]

'''Avtomobilski alarm''' je elektronska naprava, ki je nameščena v notranjosti [[Vozilo|vozila]] z namenom, da bi odvrnila tatove pred krajo vozila, kar je nameščeno ali puščeno v vozilu ali oboje. Avtomobilski alarmi delujejo tako, da oddajajo glasen [[zvok]] (pogosto je vgrajena sirena imenovana Klaxon, ki ima vnaprej posneto ustno opozorilo, lastno trobljo ali kombinacija le-teh), pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji, potrebni za njegovo sprožitev. Takšni alarmi lahko vklopijo tudi utripanje žarometov v vozilu oz. drugo signalizacijo. Alarm ima možnost, da obvesti lastnika o poizkusu vdora oz. tatvine vozila, z ustreznimi nastavitvami pa lahko celo onemogoči eno ali več funkcij, potrebnih za zagon vozila.

Za navadne zvočne naprave, katerih uporaba se je zaradi nizke cene razmahnila v 1980. in 1990. letih, so znani pogosti lažni alarmi, saj so zelo občutljive na tresljaje. Ljudje so se zato navadili zvok prezreti in učinkovitost pri preprečevanju vlomov ter tatvin je zanemarljiva.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Ilana E. Strauss|date=16 May 2016|title=The Alarming Truth|work=The Atlantic Monthly|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2016/05/car-alarms-dont-work-why-so-common/482769/}}&lt;/ref&gt; Proizvajalci so namesto tega začeli v vozila serijsko vgrajevati naprave, ki blokirajo zagon.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.transalt.org/files/newsroom/reports/caralarms/11prevention.html |title=Alarmingly Useless: The Case for Banning Car Alarms in New York City |year=2009 |publisher=Transportation Alternatives |archive-url=https://web.archive.org/web/20100414053631/http://www.transalt.org/files/newsroom/reports/caralarms/11prevention.html |archive-date=2010-04-14 |accessdate=2026-10-10}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Avtomobili]]
[[Kategorija:Varnostna tehnika]]</text>
      <sha1>5b2zkw71kk5me0nmnub0px8c7hu3a65</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam redov živali</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478497</id>
    <revision>
      <id>6762578</id>
      <parentid>6719776</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:55:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Terrestrial_ribbon_worm.jpg z [[c:File:Land_flatworm,_probably_Anisorhynchodemus_sp..jpg|Land_flatworm,_probably_Anisorhynchodemus_sp..jpg]]</comment>
      <origin>6762578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="91107" sha1="8am2c432ry68mdhow5d8ha92p2gmkgp" xml:space="preserve">&lt;br /&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Deblo
!Razred
!Red
!Št.  vrst v rodu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Animalia|url=https://www.gbif.org/species/1|website=www.gbif.org|accessdate=2020-06-15|language=en}}&lt;/ref&gt;
!Slika predstavnika
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |[[Ježerilci|Acanthocephala]] (ježerilci)
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Archiacanthocephala]]
|[[Apororhynchida]]
|7
|[[Slika:Apororhynchus hemignathi (rotated cleaned background).png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Apororhynchus%20hemignathi%20(rotated%20cleaned%20background).png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Gigantorhynchida]]
|70
|
|-
|[[Moniliformida]]
|21
|[[Slika:Moniliformis moniliformis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Moniliformis%20moniliformis.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Oligacanthorhynchida]]
|99
|[[Slika:Macracanthorhynchus hirudinaceus adult BAM1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Macracanthorhynchus%20hirudinaceus%20adult%20BAM1.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Eoacanthocephala]]
|[[Gyracanthocephala]]
|117
|
|-
|Neoechinorhynchida
|171
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Palaeacanthocephala
|Echinorhynchida
|581
|[[Slika:Telosentis exiguus France.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Telosentis%20exiguus%20France.jpg|brezokvirja]]
|-
|Heteramorphida
|1
|
|-
|Polymorphida
|384
|[[Slika:C wegeneri.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:C%20wegeneri.JPG|brezokvirja]]
|-
|Polyacanthocephala
|Polyacanthorhynchida
|4
|
|-
| rowspan=&quot;18&quot; |[[Kolobarniki|Annelida]] (kolobarniki)
| rowspan=&quot;11&quot; |Clitellata (sedlaši)
|Acanthobdellida (ščetinaste pijavke)
|2
|[[Slika:Acanthobdella 001.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Acanthobdella%20001.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Arhynchobdellida (nerilčaste pijavke)
|321
|[[Slika:Americobdella.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Americobdella.jpg|brezokvirja]]
|-
|Branchiobdellida
|160
|[[Slika:Signal crayfish branchiobdellid crop 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Signal%20crayfish%20branchiobdellid%20crop%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|Capilloventrida
|7
|
|-
|Crassiclitellata
|2003
|
|-
|Enchytraeida (enhitreji, beli deževniki)
|1058
|
|-
|Euhirudinea
|12
|
|-
|Haplotaxida
|3606
|[[Slika:Regenworm1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Regenworm1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lumbriculida
|282
|[[Slika:Lumbriculidae unknown species (cropped).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lumbriculidae%20unknown%20species%20(cropped).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Opisthopora
|2549
|
|-
|Rhynchobdellida (rilčaste pijavke)
|408
|[[Slika:CystobranchusRespiransRutilusRutilus.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:CystobranchusRespiransRutilusRutilus.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |[[Mnogoščetinci|Polychaeta]] (mnogoščetinci)
|Amphinomida
|244
|[[Slika:Bearded Fireworm (Small).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bearded%20Fireworm%20(Small).jpg|brezokvirja]]
|-
|Echiuroidea
|193
|[[Slika:Bonélie (Bonellia viridis) PC301461.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bon%C3%A9lie%20(Bonellia%20viridis)%20PC301461.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Eunicida
|1555
|[[Slika:Eunice aphroditois.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eunice%20aphroditois.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Phyllodocida
|5170
|[[Slika:Tomopteriskils.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tomopteriskils.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Sabellida (črvi perjaniarji)
|2059
|[[Slika:Bispira sp. (Tubeworm).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bispira%20sp.%20(Tubeworm).jpg|brezokvirja]]
|-
|Spionida (spionidi)
|907
|[[Slika:Magelona johnstoni.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Magelona%20johnstoni.jpg|brezokvirja]]
|-
|Terebellida
|1933
|[[Slika:Orange thread-gilled worm at Pinnacle, near Gordon's Bay DSC02475.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Orange%20thread-gilled%20worm%20at%20Pinnacle,%20near%20Gordon's%20Bay%20DSC02475.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;154&quot; |[[Členonožci|Arthropoda]] (členonožci)
| rowspan=&quot;18&quot; |[[Pajkovci|Arachnida]] (pajkovci)
|Amblypygi (nitastonogi pajkovci)
|279
|[[Slika:Heterophrynus 02.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Heterophrynus%2002.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Pajki|Araneae]] (pajki)
|50.708
|[[Slika:Tarantula 020.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tarantula%20020.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Astigmata (astigmatidne pršice)
|1201
|[[Slika:Ear mite 1.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ear%20mite%201.JPG|brezokvirja]]
|-
|Holothyrida
|9
|[[Slika:Allothyridae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Allothyridae.jpg|brezokvirja]]
|-
|Ixodida (klopi)
|954
|[[Slika:Ixodus ricinus 5x.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ixodus%20ricinus%205x.jpg|brezokvirja]]
|-
|Mesostigmata
|7221
|[[Slika:Varroa Mite.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Varroa%20Mite.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Opilioacarida (košne pršice)
|53
|[[Slika:Opilioacarus segmentatus.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opilioacarus%20segmentatus.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Suhe južine|Opiliones]] (suhe južine)
|4592
|[[Slika:Opiliones harvestman.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opiliones%20harvestman.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Palpigradi]] (kenije)
|99
|[[Slika:Live Eukoenenia spelaea in its cave habitat.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Live%20Eukoenenia%20spelaea%20in%20its%20cave%20habitat.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Prostigmata
|7923
|[[Slika:Trombidium holosericeum (aka).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trombidium%20holosericeum%20(aka).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Paščipalci|Pseudoscorpiones]] (paščipalci)
|4263
|[[Slika:Pseudoscorpion - Soil Fauna Diversity.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pseudoscorpion%20-%20Soil%20Fauna%20Diversity.jpeg|brezokvirja]]
|-
|Ricinulei (pajki s kapuco)
|112
|[[Slika:Cryptocellus goodnighti.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cryptocellus%20goodnighti.jpg|brezokvirja]]
|-
|Sarcoptiformes (garjavci)
|11.483
|[[Slika:Trouessartia capens.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trouessartia%20capens.jpg|brezokvirja]]
|-
|Schizomida (jamski škorpijoni)
|354
|[[Slika:Hubbardia pentapeltis female.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hubbardia%20pentapeltis%20female.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Ščipalci|Scorpiones]] (ščipalci)
|2918
|[[Slika:Scorpion Photograph By Shantanu Kuveskar.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scorpion%20Photograph%20By%20Shantanu%20Kuveskar.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Temačniki|Solifugae]] (temačniki)
|1263
|[[Slika:Sunspider.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sunspider.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Trombidiformes (rdeče žametne pršice)
|5813
|[[Slika:Trombidium holosericeum (aka).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trombidium%20holosericeum%20(aka).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Uropygi (bičjerepi pajkoščipalci)
|173
|[[Slika:Whipscorpion.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Whipscorpion.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Branchiopoda]] (listonožci)
|Anostraca (škrgonožci)
|409
|[[Slika:Artemia salina 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Artemia%20salina%204.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diplostraca
|1477
|[[Slika:Ветвистоусые ракообразные.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:%D0%92%D0%B5%D1%82%D0%B2%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%83%D1%81%D1%8B%D0%B5%20%D1%80%D0%B0%D0%BA%D0%BE%D0%BE%D0%B1%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BD%D1%8B%D0%B5.jpg|brezokvirja]]
|-
|Notostraca (hrbtoplovci)
|27
|[[Slika:Triops australiensis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Triops%20australiensis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cephalocarida (cefalokaridi)
|Brachypoda
|13
|[[Slika:Hutchinsoniella macracantha (YPM IZ 003617.CR) 001.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hutchinsoniella%20macracantha%20(YPM%20IZ%20003617.CR)%20001.jpeg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |[[Strige|Chilopoda]] (strige)
|Craterostigmomorpha
|2
|
|-
|Geophilomorpha (geofilomorfi)
|1581
|[[Slika:Geophilus flavus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Geophilus%20flavus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lithobiomorpha (litobiomorfi)
|1394
|[[Slika:Steinläufer (Lithobius forficatus) 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Steinl%C3%A4ufer%20(Lithobius%20forficatus)%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Scolopendromorpha (skolopendromorfi)
|827
|[[Slika:Scolopendra cataracta from Zookeys.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scolopendra%20cataracta%20from%20Zookeys.jpg|brezokvirja]]
|-
|Scutigeromorpha (dolgonožke)
|100
|[[Slika:Scutigera coleoptrata.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scutigera%20coleoptrata.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;17&quot; |[[Dvojnonoge|Diplopoda]] (dvojnonoge)
|Callipodida
|231
|[[Slika:Tetracion jonesi 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tetracion%20jonesi%201.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Chordeumatida
|1476
|[[Slika:Craspedosoma.rawlinsi.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Craspedosoma.rawlinsi.jpg|brezokvirja]]
|-
|Glomerida (krogličarke)
|421
|[[Slika:Glomeris sublimbata.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Glomeris%20sublimbata.png|brezokvirja]]
|-
|Glomeridesmida
|33
|[[Slika:Termitodesmus ceylonicus dorsal.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Termitodesmus%20ceylonicus%20dorsal.png|brezokvirja]]
|-
|Julida (julidi)
|1779
|[[Slika:White-legged Snake Millipede, Tachypodoiulus niger (22649332898).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:White-legged%20Snake%20Millipede,%20Tachypodoiulus%20niger%20(22649332898).jpg|brezokvirja]]
|-
|Platydesmida (ploske kačice)
|82
|[[Slika:Brachycybe lecontii (Platydesmida) millipede (3680001399).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Brachycybe%20lecontii%20(Platydesmida)%20millipede%20(3680001399).jpg|brezokvirja]]
|-
|Polydesmida
|6418
|[[Slika:Apheloriavirginiensis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Apheloriavirginiensis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polyxenida (čoponoge kačice)
|176
|[[Slika:Polyxenus.lagurus.1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Polyxenus.lagurus.1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polyzoniida
|141
|[[Slika:Octoglena bivirgata Santa Cruz county.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Octoglena%20bivirgata%20Santa%20Cruz%20county.jpg|brezokvirja]]
|-
|Siphoniulida
|4
|[[Slika:Siphoniulus alba Pocock.svg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Siphoniulus%20alba%20Pocock.svg|brezokvirja]]
|-
|Siphonocryptida
|7
|[[Slika:Siphonocryptus zigzag holotype.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Siphonocryptus%20zigzag%20holotype.jpg|brezokvirja]]
|-
|Siphonophorida
|143
|[[Slika:Female Illacme plenipes (MIL0020) with 618 legs - ZooKeys-241-077-SP-6-left.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Female%20Illacme%20plenipes%20(MIL0020)%20with%20618%20legs%20-%20ZooKeys-241-077-SP-6-left.jpg|brezokvirja]]
|-
|Sphaerotheriida
|440
|[[Slika:Pill millipede.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pill%20millipede.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spirobolida
|1419
|[[Slika:NarceusAmericanusMillipede.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:NarceusAmericanusMillipede.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spirostreptida
|2176
|[[Slika:Orthoporus spp New Mexico.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Orthoporus%20spp%20New%20Mexico.jpg|brezokvirja]]
|-
|Stemmiulida
|166
|[[Slika:Stemmiulus beroni female and male.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stemmiulus%20beroni%20female%20and%20male.jpg|brezokvirja]]
|-
|Zosterogrammida†
|4
|[[Slika:Purkynia lata (Fritsch).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Purkynia%20lata%20(Fritsch).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Entognatha]] (entognatne žuželke)
|[[Skakači (členonožci)|Collembola]] (skakači)
|5097
|[[Slika:Orchesella cincta.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Orchesella%20cincta.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diplura (dvorepke)
|506
|[[Slika:Campodeidae sp. (11499938054).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Campodeidae%20sp.%20(11499938054).jpg|brezokvirja]]
|-
|Protura (proture)
|831
|[[Slika:Protura (Acerentomon species) micrograph.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Protura%20(Acerentomon%20species)%20micrograph.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |Hexanauplia
|Calanoida (kalanoidi)
|2872
|[[Slika:Diaptomus GLERL 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Diaptomus%20GLERL%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Canuelloida
|90
|
|-
|Cyclopoida (ciklopodi)
|4741
|[[Slika:Cyclops.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cyclops.jpg|brezokvirja]]
|-
|Gelyelloida
|2
|[[Slika:Gelyella monardi Museum de Genève.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gelyella%20monardi%20Museum%20de%20Gen%C3%A8ve.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Harpacticoida (harpaktikoidi)
|5230
|[[Slika:Harpacticoid copepod GLERL 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Harpacticoid%20copepod%20GLERL%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Misophrioida
|37
|[[Slika:Benthomisophria palliata.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Benthomisophria%20palliata.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Monstrilloida
|180
|[[Slika:Monstrilla longiremis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Monstrilla%20longiremis.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Mormonilloida
|4
|[[Slika:Mormonilla phasma.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mormonilla%20phasma.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Platycopioida
|12
|[[Slika:Platycopia perplexa.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Platycopia%20perplexa.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Siphonostomatoida (cevousti ciklopodi)
|2510
|[[Slika:Lernaeocera branchialis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lernaeocera%20branchialis.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;43&quot; |[[Žuželke|Insecta]] (žuželke)
|[[Pračeljustnice|Archaeognatha]] (pračeljustnice)
|300
|[[Slika:Rock bristletail.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rock%20bristletail.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Ščurki|Blattodea]] (ščurki)
|9554
|[[Slika:Domino cockroach Therea petiveriana.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Domino%20cockroach%20Therea%20petiveriana.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Caloneurodea†
|48
|
|-
|Cnemidolestodea†
|77
|
|-
|[[Hrošči|Coleoptera]] (hrošči)
|376.363
|[[Slika:Hister quadrimaculatus MHNT Fronton Blanc.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hister%20quadrimaculatus%20MHNT%20Fronton%20Blanc.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Strigalice|Dermaptera]] (strigalice)
|2051
|[[Slika:Earwig on white background.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Earwig%20on%20white%20background.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diaphanopterodea†
|69
|
|-
|[[Dvokrilci|Diptera]] (dvokrilci)
|169.185
|[[Slika:Bessenbandzweefvlieg Vrouwtje (2).JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bessenbandzweefvlieg%20Vrouwtje%20(2).JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Nogoprelci|Embioptera]] (nogoprelci)
|434
| 
|-
|Eoblattida†
|26
|
|-
|[[Enodnevnice|Ephemeroptera]] (enodnevnice)
|3968
|[[Slika:Leptophlebia.marginata.subimago.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Leptophlebia.marginata.subimago.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Glosselytrodea†
|47
|
|-
|[[Griloblatoidi|Grylloblattodea]] (griloblatoidi)
|737
|[[Slika:Galloisiana nipponensis 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Galloisiana%20nipponensis%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Polkrilci|Hemiptera]] (polkrilci)
|107.921
|[[Slika:Aphid-colored.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aphid-colored.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kožekrilci|Hymenoptera]] (kožekrilci)
|148.682
|[[Slika:Sphex pensylvanicus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sphex%20pensylvanicus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Hypoperlida†
|17
|
|-
|[[Metulji|Lepidoptera]] (metulji)
|188.359
|[[Slika:Common Grass Yellow (Eurema hecabe) in Kawal WS, AP W IMG 1784.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Common%20Grass%20Yellow%20(Eurema%20hecabe)%20in%20Kawal%20WS,%20AP%20W%20IMG%201784.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Bogomolke|Mantodea]] (bogomolke)
|2626
|[[Slika:Praying mantis india.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Praying%20mantis%20india.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Bogomolkasti paličnjaki|Mantophasmatodea]] (bogomolkasti paličnjaki)
|35
|[[Slika:Mantophasma zephyra Zompro et al 2002.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mantophasma%20zephyra%20Zompro%20et%20al%202002.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kljunavci|Mecoptera]] (kljunavci)
|1459
|[[Slika:Skorpionsfliege Panorpa communis male full (cropped).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Skorpionsfliege%20Panorpa%20communis%20male%20full%20(cropped).jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Velekrilci|Megaloptera]] (velekrilci)
|359
|[[Slika:Sialis spPCCA20050708-9036A.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sialis%20spPCCA20050708-9036A.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Protodonata|Meganisoptera]]†
|56
|[[Slika:Meganeura.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Meganeura.jpg|brezokvirja]]
|-
|Megasecoptera†
|96
|
|-
|Miomoptera†
|87
|
|-
|[[Pravi mrežekrilci|Neuroptera]] (pravi mrežekrilci)
|6517
|[[Slika:Crisopid July 2013-9.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Crisopid%20July%202013-9.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kačji pastirji|Odonata]] (kačji pastirji)
|7690
|[[Slika:Aeshna juncea hovering.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aeshna%20juncea%20hovering.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kobilice|Orthoptera]] (kobilice)
|29.055
|[[Slika:Garden locust (Acanthacris ruficornis).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Garden%20locust%20(Acanthacris%20ruficornis).jpg|brezokvirja]]
|-
|Palaeodictyoptera†
|314
|[[Slika:Mazothairos1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mazothairos1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Paoliida†
|84
|
|-
|[[Posnemalci|Phasmida]] (posnemalci)
|3330
|[[Slika:Australian Leaf Insect, portrait.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Australian%20Leaf%20Insect,%20portrait.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Vrbnice|Plecoptera]] (vrbnice)
|4126
|[[Slika:Stonefly - dinotoperla.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stonefly%20-%20dinotoperla.jpg|brezokvirja]]
|-
|Protocoleoptera†
|194
|
|-
|Protorthoptera†
|167
|[[Slika:Protophasma woodwardi cropped.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Protophasma%20woodwardi%20cropped.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Psocodea (prašne uši)
|11.741
|[[Slika:PsocopteraWynaad.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PsocopteraWynaad.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kamelovratnice|Raphidioptera]] (kamelovratnice)
|374
|[[Slika:Dichrostigma flavipes beentree.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dichrostigma%20flavipes%20beentree.jpg|brezokvirja]]
|-
|Reculoidea†
|2
|
|-
|[[Bolhe|Siphonaptera]] (bolhe)
|2250
|[[Slika:Flea Scanning Electron Micrograph False Color.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flea%20Scanning%20Electron%20Micrograph%20False%20Color.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Pahljačekrilci|Strepsiptera]] (pahljačekrilci)
|705
|[[Slika:Andrena vaga m Stylops melittae fm3.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Andrena%20vaga%20m%20Stylops%20melittae%20fm3.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Resarji|Thysanoptera]] (resarji)
|6751
|[[Slika:Thysanoptera.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Thysanoptera.jpg|brezokvirja]]
|-
|Titanoptera†
|23
|[[Slika:Gigatitan vulgaris.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gigatitan%20vulgaris.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Mladoletnice|Trichoptera]] (mladoletnice)
|14.177
|[[Slika:Trichoptera caddisfly 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trichoptera%20caddisfly%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Talne uši|Zoraptera]] (talne uši)
|59
|[[Slika:Zorotypus hubbardi 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zorotypus%20hubbardi%204.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Ščetinorepke|Zygentoma]] (ščetinorepke)
|146
|[[Slika:Thermobia domestica1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Thermobia%20domestica1.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;15&quot; |[[Višji raki|Malacostraca]] (višji raki)
|Amphionidacea
|1
|[[Slika:Amphionides reynaudii larvae.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Amphionides%20reynaudii%20larvae.png|brezokvirja]]
|-
|[[Postranice|Amphipoda]] (postranice)
|11.005
|[[Slika:Gammarus roeselii.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gammarus%20roeselii.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Anaspidacea
|21
|[[Slika:Koonunga-allambiensis-sp.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Koonunga-allambiensis-sp.jpg|brezokvirja]]
|-
|Bathynellacea (rakci peščinarji)
|182
|[[Slika:Bathynella chappuisi – Delachaux, 1918.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bathynella%20chappuisi%20%E2%80%93%20Delachaux,%201918.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Bochusacea
|7
|
|-
|Cumacea (repači)
|1884
|[[Slika:Iphinoe trispinosa.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Iphinoe%20trispinosa.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Deseteronožci|Decapoda]] (deseteronožci)
|21.713
|[[Slika:Lobster 300.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lobster%20300.jpg|brezokvirja]]
|-
|Euphausiacea (krili)
|96
|[[Slika:Meganyctiphanes norvegica2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Meganyctiphanes%20norvegica2.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Enakonožci|Isopoda]] (enakonožci)
|11.678
|[[Slika:Armadillidium vulgare 001.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Armadillidium%20vulgare%20001.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Leptostraki|Leptostraca]] (leptostraki)
|74
|[[Slika:Nebalia bipes.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Nebalia%20bipes.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lophogastrida
|67
|[[Slika:Gnathophausia zoea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gnathophausia%20zoea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Mysida
|1265
|[[Slika:Hemimysis anomala GLERL 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hemimysis%20anomala%20GLERL%204.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Bogomolčarji|Stomatopoda]] (bogomolčarji)
|547
|[[Slika:OdontodactylusScyllarus2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:OdontodactylusScyllarus2.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tanaidacea (škarjevke)
|1506
|[[Slika:Tanaissus lilljeborgi.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tanaissus%20lilljeborgi.jpg|brezokvirja]]
|-
|Thermosbaenacea (termosbenaceji)
|38
|[[Slika:Tethysbaena ophelicola, sub-adults.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tethysbaena%20ophelicola,%20sub-adults.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;12&quot; |Maxillopoda (maksilopodi)
|Akentrogonida (akentrogonidi)
|49
|
|-
|Apygophora
|8
|
|-
|[[Škrgorepci|Arguloida]] (ščrgorepci)
|161
|[[Slika:Argulus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Argulus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cephalobaenida
|49
|
|-
|Dendrogastrida
|53
|
|-
|Kentrogonida (kentrogonidi)
|261
|
|-
|Laurida
|63
|
|-
|Pedunculata
|899
|[[Slika:Goose Barnacles in a cave south of Cannon Beach, Oregon, Aug 2016.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Goose%20Barnacles%20in%20a%20cave%20south%20of%20Cannon%20Beach,%20Oregon,%20Aug%202016.jpg|brezokvirja]]
|-
|Porocephalida
|91
|[[Slika:Armillifer grandis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Armillifer%20grandis.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Pygophora
|73
|
|-
|Scalpelliformes
|16
|
|-
|Sessilia
|1135
|[[Slika:Barnacles.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Barnacles.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Praskrluparji|Merostomata]] (praskrluparji)
|Xiphosurida (ostvarji)
|36
|[[Slika:Limules.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Limules.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |[[Dvoklopniki|Ostracoda]] (dvoklopniki)
|Halocyprida
|493
|
|-
|Myodocopida
|1068
|[[Slika:Copepod (unknown species).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Copepod%20(unknown%20species).jpg|brezokvirja]]
|-
|Palaeocopida†
|1640
|
|-
|Platycopina
|460
|
|-
|Podocopida
|11.859
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Malonoge|Pauropoda]] (malonoge)
|Hexamerocerata
|6
|
|-
|Tetramerocerata (tetramerocerati)
|632
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Nogači|Pycnogonida]] (nogači)
|Nectopantopoda†
|1
|
|-
|Palaeoisopoda†
|2
|
|-
|Palaeopantopoda†
|1
|
|-
|Pantopoda (morski pajki)
|1467
|[[Slika:Nymphon-leptocheles.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Nymphon-leptocheles.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Remipedia]]
|Nectiopoda
|29
|[[Slika:Speleonectes tanumekes unlabeled-rotated.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Speleonectes%20tanumekes%20unlabeled-rotated.png|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;13&quot; |[[Trilobiti|Trilobita]] (trilobiti)†
|Agnostida
|865
|[[Slika:Peronopsis interstrictus White, 1874.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Peronopsis%20interstrictus%20White,%201874.jpg|brezokvirja]]
|-
|Asaphida
|1300
|[[Slika:Asaphus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Asaphus.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Aulacopleurida
|63
|
|-
|Corynexochida
|978
|[[Slika:Lancastria elongata.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lancastria%20elongata.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Harpetida
|145
|[[Slika:Harpetidae species trilobite.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Harpetidae%20species%20trilobite.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lichida
|574
|[[Slika:Terataspis grandis e.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Terataspis%20grandis%20e.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Odontopleurida
|3
|[[Slika:Radiaspis sp., Middle Devonian, El Otfal Formation, Morocco - Houston Museum of Natural Science - DSC01607.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Radiaspis%20sp.,%20Middle%20Devonian,%20El%20Otfal%20Formation,%20Morocco%20-%20Houston%20Museum%20of%20Natural%20Science%20-%20DSC01607.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Olenellida
|3
|[[Slika:Olenellus chiefensis CRF.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Olenellus%20chiefensis%20CRF.jpeg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Phacopida
|1259
|[[Slika:Dalmanites limulurus trilobite silurian.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dalmanites%20limulurus%20trilobite%20silurian.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Proetida
|1185
|[[Slika:Cummingella belisama dorsal light2 CRF.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cummingella%20belisama%20dorsal%20light2%20CRF.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Proparia
|3
|
|-
|Ptychopariida
|2241
|[[Slika:Asaphiscuswheelerii.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Asaphiscuswheelerii.jpg|brezokvirja]]
|-
|Redlichiida
|356
|[[Slika:Eoredlichia intermedia Chengjiang.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eoredlichia%20intermedia%20Chengjiang.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Incertae sedis
|Mystacocaridida (mistakokaridi)
|15
|[[Slika:Mystacocarida.svg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mystacocarida.svg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;25&quot; |[[Ramenonožci|Brachiopoda]] (ramenonožci)
| rowspan=&quot;2&quot; |Chileata†
|Chileida†
|4
|
|-
|Dictyonellida†
|34
|
|-
|Craniata
|Craniida
|99
|[[Slika:PetrocraniaOrdovician.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PetrocraniaOrdovician.jpg|brezokvirja]]
|-
|Kutorginata†
|Kutorginida†
|48
|[[Slika:Kutorgina cingulata.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Kutorgina%20cingulata.png|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Lingulata
|Acrotretida
|269
|[[Slika:Prototreta trapeze.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Prototreta%20trapeze.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lingulida
|762
|[[Slika:Botsfordia caelata 1.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Botsfordia%20caelata%201.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Siphonotretida†
|41
|
|-
|Obolellata†
|Obolellida†
|22
|
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |Rhynchonellata
|Athyridida†
|659
|[[Slika:Uncitidae - Uncites gryphus.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Uncitidae%20-%20Uncites%20gryphus.JPG|brezokvirja]]
|-
|Atrypida†
|313
|
|-
|Orthida†
|1546
|[[Slika:PlatystrophiaOrdovician.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PlatystrophiaOrdovician.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pentamerida†
|433
|[[Slika:PentamerusSilurian.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PentamerusSilurian.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Protorthida†
|55
|
|-
|Rhynchonellida
|2285
|[[Slika:Rhynchotremadentatum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhynchotremadentatum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spiriferida†
|1304
|[[Slika:Mucrospirifer mucronatus Silica Shale.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mucrospirifer%20mucronatus%20Silica%20Shale.JPG|brezokvirja]]
|-
|Spiriferinida†
|539
|
|-
|Terebratulida
|2759
|[[Slika:Terebratulida dorsal Campanian France.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Terebratulida%20dorsal%20Campanian%20France.jpg|brezokvirja]]
|-
|Thecideida
|107
|[[Slika:ThecideanZalas.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:ThecideanZalas.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Strophomenata†
|Billingsellida†
|213
|
|-
|Orthotetida†
|640
|
|-
|Productida†
|2588
|[[Slika:Productid interior ventral Permian Texas.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Productid%20interior%20ventral%20Permian%20Texas.JPG|brezokvirja]]
|-
|Strophomenida†
|1291
|[[Slika:EncrustedStroph.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:EncrustedStroph.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Tommotiida†
|Hyolithelminthes†
|1
|
|-
|Mitrosagophora†
|19
|
|-
|Incertae sedis
|Inarticulata
|13
|
|-
| rowspan=&quot;8&quot; |[[Mahovnjaki|Bryozoa]] (mahovnjaki)
| rowspan=&quot;2&quot; |Gymnolaemata (kronasti mahovnjaki)
|Cheilostomatida (listasti mahovnjaki)
|8055
|[[Slika:Flustra foliacea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flustra%20foliacea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Ctenostomatida
|418
|[[Slika:Ropalonaria large 010213.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ropalonaria%20large%20010213.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Phylactolaemata (mahovnjaki podkovičarji)
|Plumatellida
|94
|[[Slika:Bryozoa.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bryozoa.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |Stenolaemata
|Cryptostomida†
|536
|
|-
|Cyclostomatida
|1739
|[[Slika:Tubulipora flabellaris (YPM IZ 088038).jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tubulipora%20flabellaris%20(YPM%20IZ%20088038).jpeg|brezokvirja]]
|-
|Cystoporida†
|496
|[[Slika:Sulcoretepora deissi - National Museum of Nature and Science, Tokyo - DSC07728.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sulcoretepora%20deissi%20-%20National%20Museum%20of%20Nature%20and%20Science,%20Tokyo%20-%20DSC07728.JPG|brezokvirja]]
|-
|Fenestrida†
|881
|
|-
|Trepostomatida
|1056
|
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |Cephalorhyncha
| rowspan=&quot;2&quot; |Kinorhyncha (kaveljčniki)
|Cyclorhagida
|207
|[[Slika:Echinoderes hwiizaa.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Echinoderes%20hwiizaa.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Homalorhagida
|101
|
|-
|Loricifera
|Nanaloricida
|32
|[[Slika:Spinoloricus.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spinoloricus.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Priaupulida (črvorilčniki)
|Halicryptomorpha
|2
|[[Slika:Halicryptus spinulosus 1.JPEG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Halicryptus%20spinulosus%201.JPEG|brezokvirja]]
|-
|Meiopriapulomorpha
|1
|
|-
|Priapulomorpha
|21
|[[Slika:Priapulus caudatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Priapulus%20caudatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Seticoronaria
|2
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Ščetinočeljustnice|Chaetognatha]] (ščetinočeljustnice)
| rowspan=&quot;2&quot; |Sagittoidea
|Aphragmophora
|108
|[[Slika:MEB back.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:MEB%20back.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Phragmophora
|120
|[[Slika:Chaetoblack.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chaetoblack.png|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;153&quot; |[[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| rowspan=&quot;46&quot; |[[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]] (žarkoplavutarice)
|Acipenseriformes (jesetrovke)
|135
|[[Slika:Polyodon spathula у Будапешцкім Акеанарыуме 14.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Polyodon%20spathula%20%D1%83%20%D0%91%D1%83%D0%B4%D0%B0%D0%BF%D0%B5%D1%88%D1%86%D0%BA%D1%96%D0%BC%20%D0%90%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D1%80%D1%8B%D1%83%D0%BC%D0%B5%2014.JPG|brezokvirja]]
|-
|Albuliformes
|71
|[[Slika:Bonefish Albula vulpes.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bonefish%20Albula%20vulpes.jpg|brezokvirja]]
|-
|Amiiformes
|312
|[[Slika:Amia calva 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Amia%20calva%204.jpg|brezokvirja]]
|-
|Anguilliformes (jegulje)
|1503
|[[Slika:Gorgasia barnesi (Garden eels).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gorgasia%20barnesi%20(Garden%20eels).jpg|brezokvirja]]
|-
|Ateleopodiformes
|14
|[[Slika:Guentherus katoi.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Guentherus%20katoi.jpg|brezokvirja]]
|-
|Atheriniformes (mavričarke, modroočke)
|434
|[[Slika:Red m boesemani.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Red%20m%20boesemani.jpg|brezokvirja]]
|-
|Aulopiformes
|376
|[[Slika:Synodus variegatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Synodus%20variegatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Žabovke|Batrachoidiformes]] (žabovke)
|105
|[[Slika:Opsanus beta 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opsanus%20beta%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Beloniformes (igle in poletaši)
|340
|[[Slika:Daisy's Ricefish.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Daisy's%20Ricefish.JPG|brezokvirja]]
|-
|Beryciformes
|350
|[[Slika:Myripristus jacobus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Myripristus%20jacobus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cetomimiformes
|34
|[[Slika:Flabby whalefish.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flabby%20whalefish.jpg|brezokvirja]]
|-
|Characiformes (karacinidi)
|2385
|[[Slika:Schmucksalmler (1).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Schmucksalmler%20(1).jpg|brezokvirja]]
|-
|Clupeiformes (sledem podobne ribe)
|560
|[[Slika:Alosa fallax.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Alosa%20fallax.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Krapovci|Cypriniformes]] (krapovci)
|5392
|[[Slika:Steinbeisser 001.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Steinbeisser%20001.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cyprinodontiformes (zobati krapovci)
|1452
|[[Slika:Guppy-male.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Guppy-male.jpg|brezokvirja]]
|-
|Elopiformes
|85
|[[Slika:Ladyfish - NO Autoban Aquarium.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ladyfish%20-%20NO%20Autoban%20Aquarium.jpg|brezokvirja]]
|-
|Esociformes (ščuke)
|62
|[[Slika:Three Novumbra hubbsi.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Three%20Novumbra%20hubbsi.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Gadiformes]] (trskam podobne ribe)
|800
|[[Slika:Atlantic-cod-1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Atlantic-cod-1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Gasterosteiformes (zeti)
|88
|[[Slika:Gasterosteus aculeatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gasterosteus%20aculeatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Gobiesociformes (prisesniki)
|191
|[[Slika:Lepadogaster lepadogaster 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lepadogaster%20lepadogaster%201.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Gonorynchiformes (rilčasti slanikovci in sorodstvo)
|62
|[[Slika:Milkfish.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Milkfish.jpg|brezokvirja]]
|-
|Gymnotiformes (električne jegulje)
|260
|[[Slika:Black Ghost Knifefish 400.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Black%20Ghost%20Knifefish%20400.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Lampriformes (svetlicam podobne ribe)
|43
|[[Slika:Dealfish.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dealfish.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lepisosteiformes (gari)
|51
|[[Slika:Lepisosteus oculatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lepisosteus%20oculatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lophiiformes (rokoplute)
|510
|[[Slika:Striped anglerfish ( Antennarius striatus ).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Striped%20anglerfish%20(%20Antennarius%20striatus%20).jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Ciplji|Mugiliformes]] (ciplji)
|167
|[[Slika:Mugil cephalus Minorca.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mugil%20cephalus%20Minorca.jpg|brezokvirja]]
|-
|Myctophiformes
|355
|[[Slika:Messina Straits Myctophum punctatum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Messina%20Straits%20Myctophum%20punctatum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Notacanthiformes
|40
|[[Slika:Halosaur (48976447277).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Halosaur%20(48976447277).jpg|brezokvirja]]
|-
|Ophidiiformes (črevesnicam podobne ribe)
|628
|[[Slika:Fish4301 - Flickr - NOAA Photo Library.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fish4301%20-%20Flickr%20-%20NOAA%20Photo%20Library.jpg|brezokvirja]]
|-
|Osmeriformes (snetci)
|425
|[[Slika:Hypomesus transpacificus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hypomesus%20transpacificus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Osteoglossiformes (koščenojezičnice)
|315
|[[Slika:Osteoglossum bicirrhosum.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Osteoglossum%20bicirrhosum.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Ostrižnjaki|Perciformes]] (ostrižnjaki)
|15.906
|[[Slika:Pomacanthus semicirculatus 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pomacanthus%20semicirculatus%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Percopsiformes
|22
|[[Slika:Amblyopsis spelaea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Amblyopsis%20spelaea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pleuronectiformes (bokoplute)
|1007
|[[Slika:Flounder camo md.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flounder%20camo%20md.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polymixiiformes
|16
|[[Slika:Polymixia nobilis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Polymixia%20nobilis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polypteriformes (jesetrovke)
|30
|[[Slika:Ornate Bichir (Polypterus ornatipinnis), Bronx Zoo.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ornate%20Bichir%20(Polypterus%20ornatipinnis),%20Bronx%20Zoo.jpg|brezokvirja]]
|-
|Saccopharyngiformes
|32
|[[Slika:Eurypharynx.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eurypharynx.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Postrvi|Salmoniformes]] (postrvi)
|418
|[[Slika:OncorhynchusTschawytscha2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:OncorhynchusTschawytscha2.jpg|brezokvirja]]
|-
|Scorpaeniformes (bodike)
|2263
|[[Slika:Pterois antennata Réunion.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pterois%20antennata%20R%C3%A9union.jpg|brezokvirja]]
|-
|Siluriformes (somi)
|4449
|[[Slika:Corydoras semiaquilus 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Corydoras%20semiaquilus%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|Stephanoberyciformes
|72
|[[Slika:Scopelogadus mizolepis mizolepis.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scopelogadus%20mizolepis%20mizolepis.png|brezokvirja]]
|-
|Stomiiformes (veleustke in sorodstvo)
|506
|[[Slika:Messina Straits Chauliodus sloani.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Messina%20Straits%20Chauliodus%20sloani.jpg|brezokvirja]]
|-
|Synbranchiformes
|164
|[[Slika:Monopterus albus 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Monopterus%20albus%204.jpg|brezokvirja]]
|-
|Syngnathiformes (morska šila in konjički)
|545
|[[Slika:Solenostomus paradoxus black on pink.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Solenostomus%20paradoxus%20black%20on%20pink.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tetraodontiformes (napihovalke)
|751
|[[Slika:American whitespotted filefish.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:American%20whitespotted%20filefish.jpg|brezokvirja]]
|-
|Zeiformes (kovačem podobne ribe)
|65
|[[Slika:Zeus.faber.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zeus.faber.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Dvoživke|Amphibia]] (dvoživke)
|[[Žabe|Anura]] (brezrepe dvoživke)
|7972
|[[Slika:Atelopus zeteki1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Atelopus%20zeteki1.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Repati krkoni|Caudata]] (repati krkoni)
|920
|[[Slika:Northern Two-lined Salamander Eurycea bislineata.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Northern%20Two-lined%20Salamander%20Eurycea%20bislineata.jpg|brezokvirja]]
|-
|Gymnophiona (sleporil)
|246
|[[Slika:Siphonops paulensis02.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Siphonops%20paulensis02.jpg|brezokvirja]]
|-
|Appendicularia (repati plaščarji)
|Copelata
|73
|[[Slika:Oikopleura dioica.gif|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Oikopleura%20dioica.gif|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Ascidiacea (kozolnjaki)
|Aplousobranchia
|1669
|[[Slika:Fan ascidians at Lorry Bay PB012072.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fan%20ascidians%20at%20Lorry%20Bay%20PB012072.JPG|brezokvirja]]
|-
|Phlebobranchia
|349
|[[Slika:Diazona-violacea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Diazona-violacea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Stolidobranchia
|1063
|[[Slika:29017702 95d79d4124 o d.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:29017702%2095d79d4124%20o%20d.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;40&quot; |[[Ptiči|Aves]] (ptiči)
|[[Ujede|Accipitriformes]] (ujede)
|548
|[[Slika:Bearded Vulture with bone - Catalan Pyrenees - Spain.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bearded%20Vulture%20with%20bone%20-%20Catalan%20Pyrenees%20-%20Spain.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Plojkokljuni|Anseriformes]] (plojkokljuni)
|434
|[[Slika:Magpie goose.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Magpie%20goose.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Hudourniki|Apodiformes]] (hudourniki in kolibriji)
|750
|[[Slika:Blue-chinned sapphire (Chlorestes notata notata) male.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue-chinned%20sapphire%20(Chlorestes%20notata%20notata)%20male.jpg|brezokvirja]]
|-
|Apterygiformes (kiviji)
|15
|[[Slika:Tokoeka.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tokoeka.jpg|brezokvirja]]
|-
|Bucerotiformes (kljunorožci)
|121
|[[Slika:Western red-billed hornbill (Tockus kempi) male.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Western%20red-billed%20hornbill%20(Tockus%20kempi)%20male.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Ležetrudniki|Caprimulgiformes]] (ležetrudniki)
|187
|[[Slika:Caprimulgus macrurus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Caprimulgus%20macrurus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cariamiformes (sirieme)
|3
|[[Slika:Seriema (Cariama cristata).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Seriema%20(Cariama%20cristata).jpg|brezokvirja]]
|-
|Casuariiformes (avstralski tekači)
|22
|[[Slika:Southern Cassowary JCB.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Southern%20Cassowary%20JCB.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Pobrežniki|Charadriiformes]] (pobrežniki)
|652
|[[Slika:2004-04-10 Larus michahellis ad.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:2004-04-10%20Larus%20michahellis%20ad.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Močvirniki|Ciconiiformes]] (močvirniki)
|66
|[[Slika:Mycteria leucocephala - Pak Thale.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mycteria%20leucocephala%20-%20Pak%20Thale.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Mišaki|Coliiformes]] (mišaki)
|18
|[[Slika:Blue-naped Mousebird SMTC.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue-naped%20Mousebird%20SMTC.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Golobje|Columbiformes]] (golobje)
|529
|[[Slika:Treron vernans male - Kent Ridge Park.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Treron%20vernans%20male%20-%20Kent%20Ridge%20Park.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Vpijati|Coraciiformes]] (vpijati)
|360
|[[Slika:Coracias garrulus - European roller 02.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Coracias%20garrulus%20-%20European%20roller%2002.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kukavice|Cuculiformes]] (kukavice)
|275
|[[Slika:Chrysococcyx maculatus - Khao Yai.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chrysococcyx%20maculatus%20-%20Khao%20Yai.jpg|brezokvirja]]
|-
|Eurypygiformes (kaguji)
|3
|[[Slika:Eurypyga helias -Smithsonian National Zoological Park, USA-8.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eurypyga%20helias%20-Smithsonian%20National%20Zoological%20Park,%20USA-8.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Sokoli|Falconiformes]] (sokoli)
|213
|[[Slika:Laughing Falcon.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Laughing%20Falcon.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kure|Galliformes]] (kure)
|562
|[[Slika:Flickr - Rainbirder - Ceylon Junglefowl (Gallus lafayetii) Male.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flickr%20-%20Rainbirder%20-%20Ceylon%20Junglefowl%20(Gallus%20lafayetii)%20Male.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Slapniki|Gaviiformes]] (slapniki)
|21
|[[Slika:PacificLoon24.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:PacificLoon24.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Žerjavovci|Gruiformes]] (žerjavovci)
|372
|[[Slika:Grey crowned crane (Balearica regulorum gibbericeps).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Grey%20crowned%20crane%20(Balearica%20regulorum%20gibbericeps).jpg|brezokvirja]]
|-
|Leptosomiformes (kuroli)
|4
|[[Slika:Leptosomusdiscolor.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Leptosomusdiscolor.jpg|brezokvirja]]
|-
|Mesitornithiformes (dolgonogi mokoži)
|3
|[[Slika:Subdesert Mesite.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Subdesert%20Mesite.jpg|brezokvirja]]
|-
|Musophagiformes (sadjejedi)
|32
|[[Slika:Corythaixoides leucogaster1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Corythaixoides%20leucogaster1.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Hoacin|Opisthocomiformes]] (hoacini)
|2
|[[Slika:Hoatzins in Brazil.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hoatzins%20in%20Brazil.jpg|brezokvirja]]
|-
|Otidiformes (droplje)
|35
|[[Slika:Ardeotis kori Etosha.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ardeotis%20kori%20Etosha.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Pevci|Passeriformes]] (pevci)
|10.190
|[[Slika:Rock wren.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rock%20wren.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Veslonožci|Pelecaniformes]] (veslonožci)
|204
|[[Slika:Brown Pelican, Pelagic Boat Trip.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Brown%20Pelican,%20Pelagic%20Boat%20Trip.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Tropiki|Phaethontiformes]] (tropiki)
|7
|[[Slika:Red-billed Tropicbird (Phaethon aethereus) (4089464789).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Red-billed%20Tropicbird%20(Phaethon%20aethereus)%20(4089464789).jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Plamenci|Phoenicopteriformes]] (plamenci)
|24
|[[Slika:Flamingos Laguna Colorada.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Flamingos%20Laguna%20Colorada.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Plezalci|Piciformes]] (plezalci)
|728
|[[Slika:Red-crowned woodpecker (Melanerpes rubricapillus rubricapillus) female.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Red-crowned%20woodpecker%20(Melanerpes%20rubricapillus%20rubricapillus)%20female.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Ponirki|Podicipediformes]] (ponirki)
|45
|[[Slika:Podiceps nigricollis 001.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Podiceps%20nigricollis%20001.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Cevonosci|Procellariiformes]] (cevonožci)
|233
|[[Slika:070226 southern royal albatross off Kaikoura 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:070226%20southern%20royal%20albatross%20off%20Kaikoura%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Papige|Psittaciformes]] (papige)
|625
|[[Slika:Ara macao -on a small bicycle-8.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ara%20macao%20-on%20a%20small%20bicycle-8.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Stepske kokoške|Pteroclidiformes]] (stepske kokoške)
|21
|[[Slika:Double-banded Sandgrouse.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Double-banded%20Sandgrouse.JPG|brezokvirja]]
|-
|Rheiformes (ameriški tekači)
|11
|[[Slika:Greater rhea pair arp.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Greater%20rhea%20pair%20arp.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Pingvini|Sphenisciformes]] (pingvini)
|57
|[[Slika:135 - Cap Virgenes - Manchot de Magellan - Janvier 2010.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:135%20-%20Cap%20Virgenes%20-%20Manchot%20de%20Magellan%20-%20Janvier%202010.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Sove|Strigiformes]] (sove)
|327
|[[Slika:Harfang en vol 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Harfang%20en%20vol%201.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Nojevci|Struthioniformes]] (nojevci)
|21
|[[Slika:Avestruz de cuello azul (Struthio camelus australis), cabo de Buena Esparanza, Sudáfrica, 2018-07-23, DD 87.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Avestruz%20de%20cuello%20azul%20(Struthio%20camelus%20australis),%20cabo%20de%20Buena%20Esparanza,%20Sud%C3%A1frica,%202018-07-23,%20DD%2087.jpg|brezokvirja]]
|-
|Suliformes (veslonožci)
|157
|[[Slika:Northern Gannet 2006 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Northern%20Gannet%202006%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Dolgonoge kure|Tinamiformes]] (dolgonoge kure)
|73
|[[Slika:Tinamus majorPCSL00504B.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tinamus%20majorPCSL00504B.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Trogoni|Trogoniformes]] (trogoni)
|82
|[[Slika:Scarlet-rumped Trogon (Harpactes duvaucelii) - pair.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scarlet-rumped%20Trogon%20(Harpactes%20duvaucelii)%20-%20pair.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cephalaspidomorphi (piškurji)
|Petromyzontiformes (piškurji)
|61
|[[Slika:Jõesilmud2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:J%C3%B5esilmud2.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;12&quot; |Elasmobranchii (morski psi in skati)
|Carcharhiniformes (pravi morski psi)
|460
|[[Slika:Tiger shark.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tiger%20shark.jpg|brezokvirja]]
|-
|Heterodontiformes
|55
|[[Slika:Hornhai (Heterodontus francisci).JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hornhai%20(Heterodontus%20francisci).JPG|brezokvirja]]
|-
|Hexanchiformes (šesteroškrgarji)
|46
|[[Slika:Six-gill shark.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Six-gill%20shark.jpg|brezokvirja]]
|-
|Lamniformes (morski volkovi)
|231
|[[Slika:White shark.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:White%20shark.jpg|brezokvirja]]
|-
|Myliobatiformes (morski biči)
|449
|[[Slika:Round ribbontail ray from Lakshadweep JJH edit.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Round%20ribbontail%20ray%20from%20Lakshadweep%20JJH%20edit.jpg|brezokvirja]]
|-
|Orectolobiformes (kitovci)
|102
|[[Slika:Whale shark Georgia aquarium.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Whale%20shark%20Georgia%20aquarium.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pristiophoriformes (žagarice)
|11
|[[Slika:Pristis pristis - Georgia Aquarium Jan 2006.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pristis%20pristis%20-%20Georgia%20Aquarium%20Jan%202006.jpg|brezokvirja]]
|-
|Rajiformes (pravi skati)
|465
|[[Slika:Leucoraja erinacea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Leucoraja%20erinacea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Rhinopristiformes (pilarji)
|169
|[[Slika:Rhinobatos Rhinobatos.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhinobatos%20Rhinobatos.jpg|brezokvirja]]
|-
|Squaliformes (trneži)
|238
|[[Slika:Spiny dogfish.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spiny%20dogfish.jpg|brezokvirja]]
|-
|Squatiniformes (sklati)
|43
|[[Slika:Squatina australis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Squatina%20australis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Torpediniformes (tršnjaki)
|88
|[[Slika:Fish4345 - Flickr - NOAA Photo Library.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fish4345%20-%20Flickr%20-%20NOAA%20Photo%20Library.jpg|brezokvirja]]
|-
|Holocephali (morske podgane)
|Chimaeriformes (himere)
|246
|[[Slika:Hydrolagus colliei.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hydrolagus%20colliei.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;29&quot; |Mammalia (sesalci)
|[[Afrosoricida]] (zlati krti in tenreki)
|74
|[[Slika:Tanrek.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tanrek.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Sodoprsti kopitarji|Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji)
|1922
|[[Slika:White-tailed deer.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:White-tailed%20deer.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Zveri|Carnivora]] (zveri)
|1711
|[[Slika:2010-kodiak-bear-1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:2010-kodiak-bear-1.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Kiti|Cetacea]] (kiti)
|827
|[[Slika:Orca porpoising.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Orca%20porpoising.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Netopirji|Chiroptera]] (netopirji)
|1693
|[[Slika:Myzopoda Myzopodidae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Myzopoda%20Myzopodidae.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Pasavci|Cingulata]] (pasavci)
|263
|[[Slika:9-banded-armadillo.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:9-banded-armadillo.jpg|brezokvirja]]
|-
|Dasyuromorphia (mesojedi vrečarji)
|154
|[[Slika:Dasyurus maculatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dasyurus%20maculatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Dermoptera (mrenarji)
|25
|[[Slika:Colugo (Galeopterus variegatus, adult female), Central Catchment Area, Singapore - 20060618.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Colugo%20(Galeopterus%20variegatus,%20adult%20female),%20Central%20Catchment%20Area,%20Singapore%20-%2020060618.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Didelphimorphia (ameriški vrečarji)
|350
|[[Slika:Opossum 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opossum%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Diprotodonti|Diprotodontia]] (diprotodonti)
|516
|[[Slika:Koala climbing tree.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Koala%20climbing%20tree.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Pravi ježi|Erinaceomorpha]] (pravi in podganji ježi)
|235
|[[Slika:Igel.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Igel.JPG|brezokvirja]]
|-
|Hyracoidea (pečinarji)
|85
|[[Slika:Rock hyrax (Procavia capensis).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rock%20hyrax%20(Procavia%20capensis).jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Lagomorfi|Lagomorpha]] (zajci, kunci in žvižgači)
|308
|[[Slika:Bushhase.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bushhase.jpg|brezokvirja]]
|-
|Macroscelidea (rilčasti skakači)
|68
|[[Slika:Rhynchocyon petersi from side.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhynchocyon%20petersi%20from%20side.jpg|brezokvirja]]
|-
|Microbiotheria
|19
|[[Slika:Monito del Monte ps6.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Monito%20del%20Monte%20ps6.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|[[Stokovci|Monotremata]] (stokovci)
|23
|[[Slika:Short-beaked echidna in ANBG.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Short-beaked%20echidna%20in%20ANBG.jpg|brezokvirja]]
|-
|Notoryctemorphia (krti vrečarji)
|3
|[[Slika:Phylogenetic tree of marsupials derived from retroposon data (Notoryctemorphia).png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Phylogenetic%20tree%20of%20marsupials%20derived%20from%20retroposon%20data%20(Notoryctemorphia).png|brezokvirja]]
|-
|Paucituberculata
|139
|[[Slika:Caenolestes sangay. Foto Jorge Brito.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Caenolestes%20sangay.%20Foto%20Jorge%20Brito.jpg|brezokvirja]]
|-
|Peramelemorphia (jazbeci vrečarji)
|67
|[[Slika:Taxidermied Bandicoot.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Taxidermied%20Bandicoot.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Lihoprsti kopitarji|Perissodactyla]] (lihoprsti kopitarji)
|949
|[[Slika:Rhinoceros male 2003.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhinoceros%20male%202003.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Luskavci|Pholidota]] (luskavci)
|18
|[[Slika:Manis temminckii (29390603130).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Manis%20temminckii%20(29390603130).jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Lenivci|Pilosa]] (lenivci)
|412
|[[Slika:Bicho-preguiça 3.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bicho-pregui%C3%A7a%203.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Prvaki|Primates]] (prvaki)
|1238
|[[Slika:Common brown lemur (Eulemur fulvus) female with juvenile.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Common%20brown%20lemur%20(Eulemur%20fulvus)%20female%20with%20juvenile.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Proboscidea (trobčarji)
|194
|[[Slika:AfricanElephant.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:AfricanElephant.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Glodavci|Rodentia]] (glodalci)
|5134
|[[Slika:Eastern Gray Squirrel 800.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eastern%20Gray%20Squirrel%20800.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Tupaje|Scandentia]] (tupaje)
|45
|[[Slika:The Madras treeshrew (Anathana ellioti) by Davidraju img7.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:The%20Madras%20treeshrew%20(Anathana%20ellioti)%20by%20Davidraju%20img7.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Morske krave|Sirenia]] (morske krave)
|87
|[[Slika:Dugong Marsa Alam.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dugong%20Marsa%20Alam.jpg|brezokvirja]]
|-
|Soricomorpha (krti in rovke)
|943
|[[Slika:Southern short-tailed shrew.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Southern%20short-tailed%20shrew.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tubulidentata (cevozobci)
|18
|[[Slika:Orycteropus afer stuffed.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Orycteropus%20afer%20stuffed.jpg|brezokvirja]]
|-
|Myxini (glenavice)
|Myxiniformes (glenavice)
|95
|[[Slika:Pacific hagfish Myxine.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pacific%20hagfish%20Myxine.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;10&quot; |Reptilia (plazilci)
|Bolosauria†
|11
|[[Slika:Belebey1DB.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Belebey1DB.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Krokodili|Crocodylia]] (krokodili)
|557
|[[Slika:Two american alligators.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Two%20american%20alligators.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Dinozavri|Dinosauria]] (dinozavri)†
|2323
|[[Slika:Plateosaurus Skelett 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Plateosaurus%20Skelett%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pareiasaurida†
|1
|[[Slika:Bradysaurus BW.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bradysaurus%20BW.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pterosauria (pterozavri)†
|282
|[[Slika:Sharovipteryx.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sharovipteryx.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Prakuščarji|Rhynchocephalia]] (prakuščarji)
|77
|[[Slika:Henry at Invercargill.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Henry%20at%20Invercargill.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Rhynchosauria†
|29
|[[Slika:Hyperodapedon BW2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hyperodapedon%20BW2.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Luskarji|Squamata]] (luskarji)
|12.367
|[[Slika:Trachylepis maculilabris mating.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trachylepis%20maculilabris%20mating.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Želve|Testudines]] (želve)
|1629
|[[Slika:Florida Box Turtle Digon3 re-edited.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Florida%20Box%20Turtle%20Digon3%20re-edited.jpg|brezokvirja]]
|-
|Thecodontia (tekodonti)†
|55
|[[Slika:Rutiodon validus 21DB.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rutiodon%20validus%2021DB.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Sarcopterygii (mesnatoplavutarice)
|Ceratodontiformes (avstralske pljučarice)
|107
|[[Slika:Neoceratodus forsteri, 2014-09-19.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Neoceratodus%20forsteri,%202014-09-19.JPG|brezokvirja]]
|-
|Coelacanthiformes (resoperke)
|132
|[[Slika:Coelacanth off Pumula on the KwaZulu-Natal South Coast, South Africa, on 22 November 2019.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Coelacanth%20off%20Pumula%20on%20the%20KwaZulu-Natal%20South%20Coast,%20South%20Africa,%20on%2022%20November%202019.png|brezokvirja]]
|-
|Lepidosireniformes
|21
|[[Slika:Protopterus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Protopterus.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Thaliacea (salpe)
|Doliolida
|27
|[[Slika:Doliolum sp.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Doliolum%20sp.png|brezokvirja]]
|-
|Pyrosomatida (ognjene salpe)
|10
|[[Slika:Pyrosoma atlanticum.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pyrosoma%20atlanticum.JPG|brezokvirja]]
|-
|Salpida
|75
|[[Slika:Salp colony, Aorangaia PA171899.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Salp%20colony,%20Aorangaia%20PA171899.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;24&quot; |[[Ožigalkarji|Cnidaria]] (ožigalkarji)
| rowspan=&quot;11&quot; |[[Koralnjaki|Anthozoa]] (koralnjaki)
|[[Morske vetrnice|Actiniaria]] (morske vetrnice)
|1381
|[[Slika:Striped colonial anemone.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Striped%20colonial%20anemone.jpg|brezokvirja]]
|-
|Alcyonacea (mehke korale?)
|3782
|[[Slika:1898 aquaimages.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:1898%20aquaimages.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Antipatharia (trnaste korale)
|284
|[[Slika:Antipathes sp a 1520 m.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Antipathes%20sp%20a%201520%20m.jpg|brezokvirja]]
|-
|Corallimorpharia (mehke korale?)
|52
|[[Slika:Scheibenanemone.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scheibenanemone.JPG|brezokvirja]]
|-
|Heliolitina†
|1
|
|-
|Helioporacea (modre korale)
|40
|[[Slika:Blaue Koralle 4.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blaue%20Koralle%204.jpg|brezokvirja]]
|-
|Penicillaria
|48
|[[Slika:BEP2 2462-1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:BEP2%202462-1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pennatulacea (morsko perje)
|324
|[[Slika:Fleshy Sea Pen- I was fascinated at the true resemblance to an old quill pen (27900364655).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fleshy%20Sea%20Pen-%20I%20was%20fascinated%20at%20the%20true%20resemblance%20to%20an%20old%20quill%20pen%20(27900364655).jpg|brezokvirja]]
|-
|Scleractinia ([[kamniti koralnjaki]])
|7408
|[[Slika:Brain coral.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Brain%20coral.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Spirularia
|120
|[[Slika:Cerianthus filiformis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cerianthus%20filiformis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Zoantharia (zoantarije)
|342
|[[Slika:Parazoanth3.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Parazoanth3.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Kubomeduze|Cubozoa]] (kubomeduze)
|Carybdeida
|46
|[[Slika:Tripedalia-cystophora.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tripedalia-cystophora.png|brezokvirja]]
|-
|Chirodropida
|17
|[[Slika:Avispa marina cropped.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Avispa%20marina%20cropped.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |[[Trdoživnjaki|Hydrozoa]] (trdoživnjaki)
|Actinulida
|14
|[[Slika:Lasse01.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lasse01.jpg|brezokvirja]]
|-
|Anthoathecata
|1626
|[[Slika:Dreadlocks hydroids at Tafelberg Reef DSC02873.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dreadlocks%20hydroids%20at%20Tafelberg%20Reef%20DSC02873.JPG|brezokvirja]]
|-
|Leptothecata
|2414
|[[Slika:Aequorea3.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aequorea3.jpeg|brezokvirja]]
|-
|Limnomedusae
|65
|[[Slika:Olindias formosa1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Olindias%20formosa1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Narcomedusae
|96
|[[Slika:Bathykorus bouilloni.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bathykorus%20bouilloni.jpg|brezokvirja]]
|-
|Siphonophorae (cevkači)
|245
|[[Slika:Portuguese Man o' War at Palm Beach FL by Volkan Yuksel DSC05878.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Portuguese%20Man%20o'%20War%20at%20Palm%20Beach%20FL%20by%20Volkan%20Yuksel%20DSC05878.jpg|brezokvirja]]
|-
|Trachymedusae (meduze morske ribe)
|87
|[[Slika:Expl0393 - Flickr - NOAA Photo Library.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Expl0393%20-%20Flickr%20-%20NOAA%20Photo%20Library.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Klobučnjaki|Scyphozoa]] (klobučnjaki)
|Coronatae
|80
|[[Slika:Nausithoe aurea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Nausithoe%20aurea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Rhizostomeae (korenousti klobučnjaki)
|194
|[[Slika:Spotted-jellyfish-af.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spotted-jellyfish-af.jpg|brezokvirja]]
|-
|Semaeostomeae
|94
|[[Slika:Moon jellyfish at Gota Sagher.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Moon%20jellyfish%20at%20Gota%20Sagher.JPG|brezokvirja]]
|-
|[[Staurozoa]] (pecljati klobučnjaki)
|Stauromedusae (pecljate meduze)
|146
|[[Slika:Green subum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Green%20subum.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;9&quot; |[[Rebrače|Ctenophora]] (rebrače)
|Nuda (rebrače brez lovk)
|Beroida
|28
|[[Slika:Zooplankton2 300.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zooplankton2%20300.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;8&quot; |Tentaculata (moluski)
|Cambojiida
|1
|
|-
|Cestida
|2
|[[Slika:Venus girdle at Rocky Bay DSC07766.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Venus%20girdle%20at%20Rocky%20Bay%20DSC07766.JPG|brezokvirja]]
|-
|Cryptolobiferida
|2
|
|-
|Cydippida
|75
|[[Slika:LightRefractsOf comb-rows of ctenophore Mertensia ovum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:LightRefractsOf%20comb-rows%20of%20ctenophore%20Mertensia%20ovum.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Ganeshida
|2
|
|-
|Lobata
|44
|[[Slika:Ctenophore - Bolinopsis infundibulum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ctenophore%20-%20Bolinopsis%20infundibulum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Platyctenida
|49
|[[Slika:Coeloplana astericola (Benthic ctenophores) on Echniaster luzonicus (Seastar).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Coeloplana%20astericola%20(Benthic%20ctenophores)%20on%20Echniaster%20luzonicus%20(Seastar).jpg|brezokvirja]]
|-
|Thalassocalycida
|1
|
|-
|Cycliophora
|Eucycliophora
|Symbiida
|2
|
|-
| rowspan=&quot;44&quot; |[[Iglokožci|Echinodermata]] (iglokožci)
| rowspan=&quot;8&quot; |[[Morske zvezde|Asteroidea]] (morske zvezde)
|Brisingida
|111
|[[Slika:Manningstar 600.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Manningstar%20600.jpg|brezokvirja]]
|-
|Forcipulatida
|331
|[[Slika:Leptasterias hexactis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Leptasterias%20hexactis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Notomyotida
|75
|[[Slika:Benthopecten sp.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Benthopecten%20sp.jpg|brezokvirja]]
|-
|Paxillosida
|504
|[[Slika:Purple and Orange Starfish on the Beach (2884079538).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Purple%20and%20Orange%20Starfish%20on%20the%20Beach%20(2884079538).jpg|brezokvirja]]
|-
|Peripodida
|3
|[[Slika:Xyloplax janetae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Xyloplax%20janetae.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spinulosida
|151
|[[Slika:Zeester.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Zeester.JPG|brezokvirja]]
|-
|Valvatida
|1123
|[[Slika:Crown of Thorns-jonhanson.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Crown%20of%20Thorns-jonhanson.jpg|brezokvirja]]
|-
|Velatida
|148
|[[Slika:Starfish at Tafelberg deep DSC09595.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Starfish%20at%20Tafelberg%20deep%20DSC09595.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Morske lilije|Crinoidea]] (morske lilije)
|Bourgueticrinida
|34
|[[Slika:Bathycrinidae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bathycrinidae.jpg|brezokvirja]]
|-
|Comatulida (komatulidi)
|649
|[[Slika:Colobometridae - Cenometra bella.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Colobometridae%20-%20Cenometra%20bella.jpg|brezokvirja]]
|-
|Isocrinida
|112
|[[Slika:Proisocrinus ruberrimus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Proisocrinus%20ruberrimus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Millericrinida
|118
|[[Slika:Liliocrinus polydactylus MHNT.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Liliocrinus%20polydactylus%20MHNT.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;18&quot; |[[Morski ježki|Echinoidea]] (morski ježki)
|Arbacioida
|142
|[[Slika:Urchin1-hires.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Urchin1-hires.jpg|brezokvirja]]
|-
|Aspidodiadematoida
|21
|
|-
|Camarodonta
|447
|[[Slika:Paracentrotus lividus profil.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Paracentrotus%20lividus%20profil.JPG|brezokvirja]]
|-
|Cassiduloida
|318
|
|-
|Cidaroida
|666
|[[Slika:Prionocidaris baculosa.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Prionocidaris%20baculosa.jpg|brezokvirja]]
|-
|Clypeasteroida (morski kovanci)
|916
|[[Slika:Clypeaster reticulatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Clypeaster%20reticulatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diadematoida
|62
|[[Slika:Diademseeigel.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Diademseeigel.jpg|brezokvirja]]
|-
|Echinolampadoida
|183
|
|-
|Echinoneoida
|132
|
|-
|Echinothurioida
|69
|[[Slika:Fire Urchin Asthenosoma varium.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fire%20Urchin%20Asthenosoma%20varium.jpg|brezokvirja]]
|-
|Holasteroida
|279
|[[Slika:Pourtalesia wandeli.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pourtalesia%20wandeli.png|brezokvirja]]
|-
|Holectypoida
|84
|[[Slika:Echinoneus cyclostomus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Echinoneus%20cyclostomus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Micropygoida
|2
|
|-
|Pedinoida
|57
|[[Slika:Diademopsis crinifera.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Diademopsis%20crinifera.JPG|brezokvirja]]
|-
|Phymosomatoida
|203
|
|-
|Salenioida
|182
|
|-
|Spatangoida (srčasti ježki)
|1532
|[[Slika:Prymnaster investigatoris dPNG12 2718.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Prymnaster%20investigatoris%20dPNG12%202718.JPG|brezokvirja]]
|-
|Stomopneustoida
|84
|
|-
| rowspan=&quot;8&quot; |[[Brizgači|Holothuroidea]] (brizgači)
|Apodida (črvičke)
|507
|[[Slika:Euapta lappa Flower Garden Banks.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Euapta%20lappa%20Flower%20Garden%20Banks.jpg|brezokvirja]]
|-
|Arthrochirotida
|8
|
|-
|Dendrochirotida
|1115
|[[Slika:Eupentacta quinquesemita, Explored. Stiff-footed Sea Cucumber.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eupentacta%20quinquesemita,%20Explored.%20Stiff-footed%20Sea%20Cucumber.jpg|brezokvirja]]
|-
|Elasipodida
|222
|[[Slika:Expl5494.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Expl5494.jpg|brezokvirja]]
|-
|Holothuriida
|305
|[[Slika:Holothuria hilla Réunion.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Holothuria%20hilla%20R%C3%A9union.jpg|brezokvirja]]
|-
|Molpadida
|119
|[[Slika:Molpadia sp..jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Molpadia%20sp..jpg|brezokvirja]]
|-
|Persiculida
|41
|[[Slika:Meseres.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Meseres.jpg|brezokvirja]]
|-
|Synallactida
|144
|[[Slika:Thelenota anax.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Thelenota%20anax.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |[[Kačjerepi|Ophiuroidea]] (kačjerepi in gorgonoglavci)
|Amphilepidida
|1043
|
|-
|Euryalida (zvezde košare)
|227
|[[Slika:Basket star feeding at night at the Red Sea.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Basket%20star%20feeding%20at%20night%20at%20the%20Red%20Sea.JPG|brezokvirja]]
|-
|Ophiacanthida
|659
|
|-
|Ophioleucida
|32
|
|-
|Ophioscolecida
|65
|
|-
|Ophiurida (krhke zvezde)
|539
|[[Slika:Ophiura ophiura 27005177.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ophiura%20ophiura%2027005177.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Gastrotricha (trebuhodlačniki)
| rowspan=&quot;2&quot; |Incertae sedis
|Chaetonotida
|513
|[[Slika:Lepidodermella squamatum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Lepidodermella%20squamatum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Macrodasyida (makrodazioidi)
|392
|[[Slika:Thaumastoderma ramuliferum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Thaumastoderma%20ramuliferum.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Gnathostomulida (gnatostomulidi)
| rowspan=&quot;2&quot; |Incertae sedis
|Bursovaginoidea
|75
|[[Slika:Gnathostomula paradoxa Sylt.tif|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gnathostomula%20paradoxa%20Sylt.tif|brezokvirja]]
|-
|Filospermoidea
|28
|
|-
|Hemichordata (črevoškrgarji)
|Pterobranchia (kriloškrgarji)
|Rhabdopleurida
|21
|[[Slika:Rhabdopleura normani Sedgwick.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhabdopleura%20normani%20Sedgwick.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Micrognathozoa
|Incertae sedis
|Limnognathida
|1
|[[Slika:Limnognathia wikipedia.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Limnognathia%20wikipedia.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;61&quot; |Mollusca (mehkužci)
| rowspan=&quot;23&quot; |[[Školjke|Bivalvia]] (školjke)
|Adapedonta
|382
|
|-
|Arcida
|1957
|[[Slika:Arcidae - Anadara diluvii-000.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Arcidae%20-%20Anadara%20diluvii-000.JPG|brezokvirja]]
|-
|Cardiida
|2850
|[[Slika:Ctenocardia virgo 003.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ctenocardia%20virgo%20003.jpg|brezokvirja]]
|-
|Carditida
|1561
|[[Slika:Cardita floridana shells.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cardita%20floridana%20shells.png|brezokvirja]]
|-
|Galeommatida
|832
|[[Slika:Waldo paucitentaculatus - ZooKeys-316-067-g003.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Waldo%20paucitentaculatus%20-%20ZooKeys-316-067-g003.jpeg|brezokvirja]]
|-
|Gastrochaenida
|67
|[[Slika:Winged Chimney Clam (11670624063).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Winged%20Chimney%20Clam%20(11670624063).jpg|brezokvirja]]
|-
|Hippuritida†
|591
|[[Slika:RudistCretaceousUAE.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:RudistCretaceousUAE.jpg|brezokvirja]]
|-
|Limida
|593
|[[Slika:Limidae species.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Limidae%20species.JPG|brezokvirja]]
|-
|Lucinida
|1243
|[[Slika:Divaricella huttoniana (rotated).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Divaricella%20huttoniana%20(rotated).jpg|brezokvirja]]
|-
|Megalodontida†
|53
|[[Slika:Megalodon shell.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Megalodon%20shell.JPG|brezokvirja]]
|-
|Modiomorphida†
|158
|
|-
|Myalinida†
|991
|
|-
|Myida
|1035
|[[Slika:Mya arenaria 2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mya%20arenaria%202.jpg|brezokvirja]]
|-
|Mytilida (klapavice)
|978
|[[Slika:Perna viridis 001.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Perna%20viridis%20001.jpg|brezokvirja]]
|-
|Nuculanida
|1193
|
|-
|Nuculida
|600
|[[Slika:Acila cobboldiae-outside.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Acila%20cobboldiae-outside.jpg|brezokvirja]]
|-
|Ostreida (ostrige)
|1804
|[[Slika:Crassostrea gigas p1040847.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Crassostrea%20gigas%20p1040847.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pectinida (pokrovače)
|2700
|[[Slika:Spondylus varius Thorny Oyster Fiji by Nick Hobgood.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spondylus%20varius%20Thorny%20Oyster%20Fiji%20by%20Nick%20Hobgood.jpg|brezokvirja]]
|-
|Solemyida
|119
|[[Slika:Solemya velum hand.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Solemya%20velum%20hand.jpg|brezokvirja]]
|-
|Sphaeriida
|286
|[[Slika:Sphaerium corneum (31759625101).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sphaerium%20corneum%20(31759625101).jpg|brezokvirja]]
|-
|Trigoniida
|1766
|[[Slika:Yaadia valentina.4 - Cretacico inferior.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Yaadia%20valentina.4%20-%20Cretacico%20inferior.JPG|brezokvirja]]
|-
|Unionida (škržki)
|1471
|[[Slika:Anodonta anatina1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Anodonta%20anatina1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Venerida
|3764
|[[Slika:LittleNeck clams USDA96c1862.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:LittleNeck%20clams%20USDA96c1862.jpg|brezokvirja]]
|-
|Caudofoveata (luskarji)
|Chaetodermatida
|145
|[[Slika:Chaetoderma nitidulum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chaetoderma%20nitidulum.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;9&quot; |[[Glavonožci|Cephalopoda]] (glavonožci)
|[[Amoniti|Ammonoidea]] (amoniti)
|12.762
|[[Slika:Asteroceras BW.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Asteroceras%20BW.jpg|brezokvirja]]
|-
|Belemnitida (belemniti)†
|220
|[[Slika:Passaloteuthis bisulcata.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Passaloteuthis%20bisulcata.JPG|brezokvirja]]
|-
|Myopsida
|70
|[[Slika:Caribbean reef squid.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Caribbean%20reef%20squid.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Nautilina|Nautilida]] (nautili)
|1504
|[[Slika:Nautilus pompilius.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Nautilus%20pompilius.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Hobotnice|Octopoda]] (hobotnice)
|411
|[[Slika:Octopus2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Octopus2.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Lignji|Oegopsida]] (lignji)
|308
|[[Slika:Psychroteuthis glacialis paralarva2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Psychroteuthis%20glacialis%20paralarva2.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Sipe|Sepiida]] (sipe)
|223
|[[Slika:Cuttlefish komodo large.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cuttlefish%20komodo%20large.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spirulida
|7
|[[Slika:Concha interna de Spirula spirula.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Concha%20interna%20de%20Spirula%20spirula.jpg|brezokvirja]]
|-
|Vampyromorpha (vražji lignji)
|7
|[[Slika:Vampire des abysses.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Vampire%20des%20abysses.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;19&quot; |[[Polži|Gastropoda]] (polži)
|Aplysiida (morski zajčki)
|134
|[[Slika:Stylocheilus striatus.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stylocheilus%20striatus.JPG|brezokvirja]]
|-
|Architaenioglossa (srednji polži)
|4870
|[[Slika:Pomacea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pomacea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cephalaspidea (hišičasti zaškrgarji)
|1983
|[[Slika:Chelidonura varians, Bali.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chelidonura%20varians,%20Bali.jpg|brezokvirja]]
|-
|Cycloneritida
|2386
|[[Slika:Theodoxus fluviatilis 3.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Theodoxus%20fluviatilis%203.png|brezokvirja]]
|-
|Ellobiida
|566
|[[Slika:Myosotella myosotis b.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Myosotella%20myosotis%20b.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Lepetellida
|1334
|[[Slika:Addisonia excentrica 001.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Addisonia%20excentrica%20001.jpg|brezokvirja]]
|-
|Littorinimorpha
|19.325
|[[Slika:Cabestana spengleri.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cabestana%20spengleri.jpg|brezokvirja]]
|-
|Neogastropoda (ozkojeziniki)
|24.172
|[[Slika:Dada5120500 Palmarosae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dada5120500%20Palmarosae.jpg|brezokvirja]]
|-
|Nudibranchia (gološkrgarji)
|2789
|[[Slika:Chromodoris lochi (AA3).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chromodoris%20lochi%20(AA3).jpg|brezokvirja]]
|-
|Pleurobranchida
|124
|[[Slika:Tomoberthella martensi (Pilsbry, 1896).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Berthella%20martensi%20(Pilsbry,%201896).jpg|brezokvirja]]
|-
|Pleurotomariida
|2002
|[[Slika:Entemnotrochus rumphii.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Entemnotrochus%20rumphii.jpg|brezokvirja]]
|-
|Pteropoda (planktonski polži)
|459
|[[Slika:Fis01026 (27555118153).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fis01026%20(27555118153).jpg|brezokvirja]]
|-
|Runcinida
|62
|
|-
|Seguenziida
|924
|[[Slika:Bathymargarites symplector (MNHN-IM-2012-37715) 001.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bathymargarites%20symplector%20(MNHN-IM-2012-37715)%20001.jpeg|brezokvirja]]
|-
|Siphonariida
|188
|[[Slika:Siphonaria zelandica.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Siphonaria%20zelandica.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Stylommatophora (kopenski pljučarji)
|26.328
|[[Slika:Snail-wiki-120-Zachi-Evenor.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Snail-wiki-120-Zachi-Evenor.jpg|brezokvirja]]
|-
|Systellommatophora
|322
|[[Slika:Onchidella.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Onchidella.jpg|brezokvirja]]
|-
|Trochida
|4357
|[[Slika:Tegula pulligo.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tegula%20pulligo.jpg|brezokvirja]]
|-
|Umbraculida (umbraculidi)
|14
|[[Slika:Umbraculum umbraculum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Umbraculum%20umbraculum.jpg|brezokvirja]]
|-
|[[Monoplakofori|Monoplacophora]] (enolupinarji)
|Tryblidiida
|109
|[[Slika:Neopilina.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Neopilina.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Bokoživčniki|Polyplacophora]] (bokoživčniki)
|Chitonida
|1137
|[[Slika:Cryptoconchus porosus (butterfly chiton).JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Cryptoconchus%20porosus%20(butterfly%20chiton).JPG|brezokvirja]]
|-
|Lepidopleurida
|249
|[[Slika:Leptochiton asellus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Leptochiton%20asellus.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Slonovi zobčki|Scaphopoda]] (slonovi zobčki)
|Dentaliida
|593
|[[Slika:Fustiaria subeburnea 01.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Fustiaria%20subeburnea%2001.JPG|brezokvirja]]
|-
|Gadilida
|379
|[[Slika:Naturalis Biodiversity Center - RMNH.MOL.310676 1 - Cadulus spec. - Gadilidae - Mollusc shell.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Naturalis%20Biodiversity%20Center%20-%20RMNH.MOL.310676%201%20-%20Cadulus%20spec.%20-%20Gadilidae%20-%20Mollusc%20shell.jpeg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Solenogastres (brazdonožci)
|Cavibelonia
|188
|[[Slika:Rhopalomenia aglaopheniae-1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rhopalomenia%20aglaopheniae-1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Neomeniamorpha
|29
|
|-
|Pholidoskepia
|62
|
|-
|Sterrofustia
|13
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Myxozoa (mikrosporidiji)
| rowspan=&quot;2&quot; |Myxosporea (trosovci)
|Bivalvulida
|738
|[[Slika:Myxobolus spinacurvatura.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Myxobolus%20spinacurvatura.jpg|brezokvirja]]
|-
|Multivalvulida
|116
|[[Slika:Parasite150085-fig2 Kudoa septempunctata spores from olive flounder (Paralichthys olivaceus).tif|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Parasite150085-fig2%20Kudoa%20septempunctata%20spores%20from%20olive%20flounder%20(Paralichthys%20olivaceus).tif|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;19&quot; |[[Gliste|Nematoda]] (gliste)
| rowspan=&quot;10&quot; |Adenophorea
|Araeolaimida
|1067
|
|-
|Desmodorida (globokomorske ogorčice)
|2211
|
|-
|Desmoscolecida
|357
|
|-
|Dorylaimida
|1837
|
|-
|Enoplida
|2146
|
|-
|Mermithida
|652
|[[Slika:Mermis nigrescens on tettigonia viridissima beentree.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Mermis%20nigrescens%20on%20tettigonia%20viridissima%20beentree.jpg|brezokvirja]]
|-
|Monhysterida
|1348
|
|-
|Mononchida
|50
|
|-
|Trichocephalida
|130
|[[Slika:Eucoleus aerophilus male spicule.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Eucoleus%20aerophilus%20male%20spicule.jpg|brezokvirja]]
|-
|Triplonchida
|266
|
|-
| rowspan=&quot;9&quot; |Secernentea
|Aphelenchida
|239
|
|-
|Ascaridida
|1100
|[[Slika:Anisakids.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Anisakids.jpg|brezokvirja]]
|-
|Camallanida
|350
|[[Slika:Dracunculus medinensis larvae.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dracunculus%20medinensis%20larvae.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diplogasterida
|99
|[[Slika:Pristionchus pacificus g001 (3).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Pristionchus%20pacificus%20g001%20(3).jpg|brezokvirja]]
|-
|Oxyurida
|325
|[[Slika:Threadworm.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Threadworm.jpg|brezokvirja]]
|-
|Rhabditida (entopatogene ogorčice)
|2642
|[[Slika:Adult Caenorhabditis elegans.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Adult%20Caenorhabditis%20elegans.jpg|brezokvirja]]
|-
|Spirurida
|1253
|[[Slika:Microfilaria.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Microfilaria.jpg|brezokvirja]]
|-
|Strongylida
|1126
|[[Slika:Gravid adult female Nippostrongylus brasiliensis - image.pntd.v07.i08.g001.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gravid%20adult%20female%20Nippostrongylus%20brasiliensis%20-%20image.pntd.v07.i08.g001.png|brezokvirja]]
|-
|Tylenchida
|1633
|[[Slika:Soybean cyst nematode and egg SEM.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Soybean%20cyst%20nematode%20and%20egg%20SEM.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Nematomorpha (žive niti)
|Gordioida (žive niti)
|Gordioidea (sladkovodni vermiformni paraziti)
|415
|[[Slika:Paragordius tricuspidatus.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Paragordius%20tricuspidatus.jpeg|brezokvirja]]
|-
|Nectonematoida (planktonski morski črvi)
|Nectonematoidea
|6
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |Nemertea (nitkarji)
| rowspan=&quot;2&quot; |Hoplonemertea
|Monostilifera
|654
|[[Slika:Land flatworm, probably Anisorhynchodemus sp..jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Terrestrial%20ribbon%20worm.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polystilifera
|151
|
|-
|Pilidiophora
|Heteronemertea
|486
|[[Slika:Proboscis worm.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Proboscis%20worm.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;43&quot; |[[Ploski črvi|Platyhelminthes]] (ploski črvi)
| rowspan=&quot;19&quot; |[[Trakulje|Cestoda]] (trakulje)
|Amphilinidea
|10
|
|-
|Bothriocephalidea
|196
|
|-
|Caryophyllidea
|151
|
|-
|Cathetocephalidea
|10
|
|-
|Cyclophyllidea (ciklofilidne trakulje)
|1961
|[[Slika:Anoplocephala perfoliata fig2.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Anoplocephala%20perfoliata%20fig2.jpg|brezokvirja]]
|-
|Diphyllidea
|70
|
|-
|Diphyllobothriidea
|120
|[[Slika:Diphyl proglottidE.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Diphyl%20proglottidE.JPG|brezokvirja]]
|-
|Gyrocotylidea
|12
|
|-
|Haplobothriidea
|2
|
|-
|Lecanicephalidea
|186
|
|-
|Litobothriidea
|9
|
|-
|Nippotaeniidea
|6
|
|-
|Onchoproteocephalidea
|711
|
|-
|Phyllobothriidea
|180
|
|-
|Rhinebothriidea
|202
|
|-
|Spathebothriidea
|10
|
|-
|Tetrabothriidea
|97
|[[Slika:Chaetophallus robustus.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chaetophallus%20robustus.png|brezokvirja]]
|-
|Tetraphyllidea
|163
|
|-
|Trypanorhyncha
|405
|[[Slika:Parasite140092-fig2 FIG 2 Cestoda Trypanorhyncha Callitetrarhynchus gracilis in Scomberomorus commerson.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Parasite140092-fig2%20FIG%202%20Cestoda%20Trypanorhyncha%20Callitetrarhynchus%20gracilis%20in%20Scomberomorus%20commerson.JPG|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;9&quot; |Monogenea (monogeni)
|Capsalidea
|263
|
|-
|Chimaericolidea
|5
|
|-
|Dactylogyridea
|3249
|[[Slika:Echinoplectanum laeve body.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Echinoplectanum%20laeve%20body.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Diclybothriidea
|82
|
|-
|Gyrodactylidea
|685
|[[Slika:Gyrodactylus alexanderi on Gasterosteus aculeatus.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gyrodactylus%20alexanderi%20on%20Gasterosteus%20aculeatus.jpg|brezokvirja]]
|-
|Mazocraeidea
|977
|[[Slika:Heteromicrocotyloides megaspinosus Body.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Heteromicrocotyloides%20megaspinosus%20Body.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Monocotylidea
|208
|
|-
|Montchadskyellidea
|1
|
|-
|Polystomatidea
|79
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Sesači|Trematoda]] (sesači)
|Aspidogastrida
|70
|
|-
|Diplostomida
|1093
|[[Slika:Page210a.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Page210a.jpg|brezokvirja]]
|-
|Plagiorchiida
|9138
|[[Slika:Paragonimus westermanii.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Paragonimus%20westermanii.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Stichocotylida
|2
|
|-
| rowspan=&quot;11&quot; |Incertae sedis
|Bothrioplanida
|3
|
|-
|Dolichomicrostomida
|90
|[[Slika:Dolichomacrostomum uniporum.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dolichomacrostomum%20uniporum.JPG|brezokvirja]]
|-
|Fecampiida
|17
|
|-
|Gnosonesimida
|6
|
|-
|Macrostomorpha
|204
|[[Slika:Macrostomum lignano.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Macrostomum%20lignano.jpg|brezokvirja]]
|-
|Polycladida (polikladni vrtinčarji)
|1046
|[[Slika:Bedford's Flatworm.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bedford's%20Flatworm.jpg|brezokvirja]]
|-
|Prolecithophora
|214
|[[Slika:Plagiostomum vittatum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Plagiostomum%20vittatum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Prorhynchida
|30
|
|-
|Proseriata
|501
|[[Slika:Monocelis fusca.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Monocelis%20fusca.jpg|brezokvirja]]
|-
|Rhabdocoela (rabdocelni vrtinčarji)
|1937
|[[Slika:Strongylostoma elongatum spinosum.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Strongylostoma%20elongatum%20spinosum.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tricladida (trikladidni vrtinčarji)
|1783
|[[Slika:Dugesia subtentaculata 1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Dugesia%20subtentaculata%201.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;32&quot; |[[Spužve|Porifera]] (spužve)
| rowspan=&quot;5&quot; |Calcarea (apnenjače)
|Baerida
|24
|
|-
|Clathrinida
|244
|[[Slika:Clathrina clathrus Scarpone 055.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Clathrina%20clathrus%20Scarpone%20055.jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Leucosolenida
|631
|[[Slika:Sycon raphanus Schmidt, 1862 et Diplosoma listerianum (Milne-Edwards, 1841).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sycon%20raphanus%20Schmidt,%201862%20et%20Diplosoma%20listerianum%20(Milne-Edwards,%201841).jpg|brezokvirja]]
|-
|Lithonida
|24
|
|-
|Murrayonida
|4
|
|-
| rowspan=&quot;22&quot; |Demospongiae (demospongi)
|Agelasida
|384
|[[Slika:Agelas oroides Capo Gallo 025.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Agelas%20oroides%20Capo%20Gallo%20025.JPG|brezokvirja]]
|-
|Axinellida
|693
|[[Slika:Axinella polypoides by Line1.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Axinella%20polypoides%20by%20Line1.jpg|brezokvirja]]
|-
|Biemnida
|106
|
|-
|Bubarida
|108
|[[Slika:Acanthella acuta Schmidt, 1862.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Acanthella%20acuta%20Schmidt,%201862.jpg|brezokvirja]]
|-
|Chondrillida
|47
|
|-
|Chondrosiida
|11
|
|-
|Clionaida
|245
|[[Slika:Spirastrella cunctatrix.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spirastrella%20cunctatrix.jpg|brezokvirja]]
|-
|Dendroceratida
|80
|[[Slika:Chelonaplysilla violacea.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Chelonaplysilla%20violacea.jpg|brezokvirja]]
|-
|Desmacellida
|41
|
|-
|Dictyoceratida
|777
|[[Slika:Scalarispongia 038.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Scalarispongia%20038.jpg|brezokvirja]]
|-
|Haplosclerida
|1186
|[[Slika:Callyspongia siphonella.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Callyspongia%20siphonella.JPG|brezokvirja]]
|-
|Merliida
|42
|
|-
|Poecilosclerida
|2476
|[[Slika:Hemimycale columella 1 (Bowerbank, 1874).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Hemimycale%20columella%201%20(Bowerbank,%201874).jpg|brezokvirja]]
|-
|Polymastiida
|137
|[[Slika:B165841.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:B165841.jpg|brezokvirja]]
|-
|Scopalinida
|31
|[[Slika:Stylissa carteri at the Red Sea.JPG|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Stylissa%20carteri%20at%20the%20Red%20Sea.JPG|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Sphaerocladina
|9
|
|-
|Spongillida
|290
|[[Slika:Spongilla prespensis.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spongilla%20prespensis.jpg|brezokvirja]]
|-
|Suberitida
|544
|[[Slika:Suberites domuncula.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Suberites%20domuncula.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tethyida
|215
|[[Slika:Tethya aurantia.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Tethya%20aurantia.jpg|brezokvirja]]
|-
|Tetractinellida
|1313
|[[Slika:Yellow pot sponge (Rhabdastrella globostellata).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Yellow%20pot%20sponge%20(Rhabdastrella%20globostellata).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
|Trachycladida
|10
|
|-
|Verongiida
|105
|[[Slika:Aplysina archeri (Stove-pipe Sponge-pink variation).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Aplysina%20archeri%20(Stove-pipe%20Sponge-pink%20variation).jpg|brezokvirja|220x220_pik]]
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Hexactinellida (steklene spužve)
|Amphidiscosida
|209
|
|-
|Lychniscosida
|204
|
|-
|Lyssacinosida
|403
|[[Slika:Euplectella aspergillum Okeanos.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Euplectella%20aspergillum%20Okeanos.jpg|brezokvirja]]
|-
|Sceptrulophora
|357
|
|-
|Homoscleromorpha (spužve kremenorožnice)
|Homosclerophorida
|126
|[[Slika:Oscarella lobularis (Schmidt, 1862).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Oscarella%20lobularis%20(Schmidt,%201862).jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |Rotifera (kotačniki)
| rowspan=&quot;4&quot; |Eurotatoria
|Bdelloidea
|411
|[[Slika:Bdelloid Rotifer.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bdelloid%20Rotifer.jpg|brezokvirja]]
|-
|Collothecacea
|61
|
|-
|Flosculariaceae
|185
|
|-
|Ploima
|1575
|[[Slika:Squatinella rostrum - 400x - lateral view (19076204959).jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Squatinella%20rostrum%20-%20400x%20-%20lateral%20view%20(19076204959).jpg|brezokvirja]]
|-
|Pararotatoria
|Seisonacea
|3
|
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |Sipuncula (pršivci)
| rowspan=&quot;2&quot; |Phascolosomatidea
|Aspidosiphoniformes
|27
|
|-
|Phascolosomatiformes
|50
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Sipunculidea
|Golfingiiformes
|107
|[[Slika:Golfingia.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Golfingia.jpg|brezokvirja]]
|-
|Sipunculiformes
|48
|[[Slika:Sipunculus nudus.jpeg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Sipunculus%20nudus.jpeg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |Tardigrada (počasniki)
| rowspan=&quot;2&quot; |Eutardigrada (evtardigradi)
|Apochela
|38
|[[Slika:SEM image of Milnesium tardigradum in active state - journal.pone.0045682.g001-2.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:SEM%20image%20of%20Milnesium%20tardigradum%20in%20active%20state%20-%20journal.pone.0045682.g001-2.png|brezokvirja]]
|-
|Parachela
|802
|[[Slika:Waterbear.jpg|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Waterbear.jpg|brezokvirja]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Heterotardigrada (heterotardigradi)
|Arthrotardigrada
|197
|
|-
|Echiniscoidea
|297
|[[Slika:Echiniscus L.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Echiniscus%20L.png|brezokvirja]]
|-
|Mesotardigrada
|Thermozodia
|1
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Xenacoelomorpha (ksenakelomorfi)
| rowspan=&quot;2&quot; |Incertae sedis
|Acoela
|451
|[[Slika:Proporus sp.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Proporus%20sp.png|brezokvirja]]
|-
|Nemertodermatida
|18
|[[Slika:Nemertinoides glandulosum.png|link=https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Nemertinoides%20glandulosum.png|brezokvirja|220x220_pik]]
|}
[[Kategorija:Seznami živali|R]]</text>
      <sha1>8am2c432ry68mdhow5d8ha92p2gmkgp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Il Gesu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478509</id>
    <redirect title="Cerkev Jezusa, Rim" />
    <revision>
      <id>6762769</id>
      <parentid>5313835</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev Jezusa, Rim]]</comment>
      <origin>6762769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="1iphqig2opmbsqbssv73tne82a965gz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev Jezusa, Rim]]</text>
      <sha1>1iphqig2opmbsqbssv73tne82a965gz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Pet prijateljev</title>
    <ns>10</ns>
    <id>480336</id>
    <revision>
      <id>6762535</id>
      <parentid>5326109</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:19:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>krajše</comment>
      <origin>6762535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2460" sha1="2a8yft01xkrkueqvcdm3zoax50epe16" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name      = Pet prijateljev
| title     = [[Enid Blyton]] in ''[[Pet prijateljev|Pet prijateljev]]''
| state = {{{state|autocollapse}}}
| listclass = hlist

| group1 = Knjige
| list1  =
* ''[[Na otoku zakladov (Pet prijateljev)|Na otoku zakladov]]'' (1942)
* ''[[Novim dogodivščinam naproti (Pet prijateljev)|Novim dogodivščinam naproti]]'' (1943)
* ''[[Na skrivnostni sledi (Pet prijateljev)|Na skrivnostni sledi]]'' (1944)
* ''[[Na lovu za tihotapci (Pet prijateljev)|Na lovu za tihotapci]]'' (1945)
* ''[[V cirkuškem taboru (Pet prijateljev)|V cirkuškem taboru]]'' (1946)
* ''[[Znova na Kirrinovem otoku (Pet prijateljev)|Znova na Kirrinovem otoku]]'' (1947)
* ''[[Skrivnost fantomskega vlaka (Pet prijateljev)|Skrivnost fantomskega vlaka]]'' (1948)
* ''[[S kolesi na pot (Pet prijateljev)|S kolesi na pot]]'' (1949)
* ''[[V pasti (Pet prijateljev)|V pasti]]'' (1950)
* ''[[Na potepu (Pet prijateljev)|Na potepu]]'' (1951)
* ''[[Cigančica Jo]]'' (1952)
* ''[[Luč v svetilniku (Pet prijateljev)|Luč v svetilniku]]'' (1953)
* ''[[V megli (Pet prijateljev)|V megli]]'' (1954)
* ''[[V krempljih ugrabiteljev (Pet prijateljev)|V krempljih ugrabiteljev]]'' (1955)
* ''[[Skrivni rov (Pet prijateljev)|Skrivni rov]]'' (1956)
* ''[[Letala v viharni noči (Pet prijateljev)|Letala v viharni noči]]'' (1957)
* ''[[Skrivnost starega stolpa (Pet prijateljev)|Skrivnost starega stolpa]]'' (1958)
* ''[[Zaklad grajskih ječ (Pet prijateljev)|Zaklad grajskih ječ]]'' (1960)
* ''[[Svetilnik na hudičevih skalah (Pet prijateljev)|Svetilnik na hudičevih skalah]]'' (1961)
* ''[[Skrivnost šepetajočega otoka (Pet prijateljev)|Skrivnost šepetajočega otoka]]'' (1962)
* ''[[Zadnja pustolovščina (Pet prijateljev)|Zadnja pustolovščina]]'' (1963)

| group3 = Filmske priredbe
| list3  =
* ''[[Five on a Treasure Island (film)|Five on a Treasure Island]]'' (1957)
* ''[[Five Have a Mystery to Solve (film)|Five Have a Mystery to Solve]]'' (1964)
* ''[[Five Get into Trouble (film)|Five Get into Trouble]]'' (1970)
* ''[[Famous Five (film)|Famous Five]]'' (2012)

| group4 = Televizijske priredbe
| list4  =
* ''[[The Famous Five (TV-serija, 1978)|The Famous Five]]'' (1978–1979)
* ''[[The Famous Five (TV-serija, 1995)|The Famous Five]]'' (1995–1997)
* ''[[Famous 5: On the Case]]'' (2008)

| group5 = Glej tudi
| list5  =
* ''[[Five Go Mad in Dorset]]'' (1982)
}}&lt;noinclude&gt;
{{collapsible option}}
[[Kategorija:Knjižne predloge]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>2a8yft01xkrkueqvcdm3zoax50epe16</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alarmna naprava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484638</id>
    <revision>
      <id>6762803</id>
      <parentid>6611589</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:22:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Varnostni alarm */ np</comment>
      <origin>6762803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6174" sha1="nuvpksun7asb9c8sphvi1rvig5x66zr" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{popravi}}

'''Alarmna naprava''' je naprava, ki ljudi hitro opozori na neko nevarnost, napako ali kaznivo dejanje, h krati pa pritegne pozornost. Večina alarmov uporablja glasne zvoke in / ali utripajoče luči. Alarmi lahko na različne načine hitro pritegnejo pozornost ljudi, na primer izklop glasnih [[stroj]]ev, tresenje postelje ali blazine.

Alarmi lahko povzročijo odziv ljudi na boj ali beg. Oseba pod takšno miselnostjo se bo prestrašila in bodisi pobegnila iz zaznane nevarnosti bodisi jo poskušala odpraviti, pri čemer v obeh primerih pogosto ne upošteva racionalne misli. Osebo v takem stanju lahko označimo kot &quot;vznemirjeno&quot;. Pri kakršnem koli alarmu obstaja potreba po uravnoteženju med nevarnostjo lažnih alarmov (imenovanimi &quot;lažni pozitivni učinki&quot;) - signalom, ki se sprožijo brez težav - in po drugi strani, če ne sporoči dejanskega alarma problem (imenovan &quot;lažno negativen&quot;). [[Lažni alarmi]] lahko drago zapravijo vire in so lahko celo nevarni. Na primer, lažni alarmi zaradi [[požara]] lahko zapravijo delovno silo [[Gasilec|gasilcev]], zaradi česar niso na voljo za pravi požar in tvegajo poškodbe gasilcev in drugih, ko gasilska vozila hitijo do domnevnega kraja požara. Poleg tega se lahko lažni alarmi, če se ti dogajajo pogosto, ljudem &quot;vlezejo pod kožo&quot;. Zato se lahko zgodi, da kasneje ignorirajo alarmne [[signale]] in s tem morda ignorirajo dejansko [[izredne razmere]].

=== Požarni alarm ===
Požarni alarm je elektronski zvočnik ali zvonec. Sproži se glasen in visok zvok, s katerim ljudi obvesti, da je v stavbi požar. Zvočnike lahko programirate na različne zvoke, ki se bodo slišali, če se alarm sproži. Večina požarnih alarmnih naprav v Evropi se sliši kot sirena, zvonec pa zvoni neprekinjeno.

Obstajajo tudi podjetja, kot sta HST Fire in KKmoon, ki proizvajajo požarne alarme. V vsaki stavbi so požarni alarmi priključeni na glavno [[Nadzorna plošča|nadzorno ploščo]], ki inšpektorju ali hišniku omogoča, da izvede požarne vaje, opravi preglede in še kaj.

[[File:Simplex TrueAlert Speaker Strobe 2.jpg|thumb|141x141px|Primer požarnega alarma.]]

Nekaj primerov [[Podjetje|podjetij]], ki izdelujejo požarne alarme: Wheelock, Simplex, Edwards, Gentex, Johnson Controls, Fire-Lite in Notifier (Fire-Lite in Notifier sta v lasti podjetja Honeywell).

Priznano je tudi podjetje Fulleon, ki je najbolj poznano po svojem elektronskem zvočniku, imenovanem sondu Roshni. Ti zvočniki so pogosto uporabljeni v [[Evropa|Evropi]] in imajo 32 tonov, ki jih lahko izbere uporabnik.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.cooperfulleon.com/products/fire-products/fire-alarm-sounders-av-units-beacons/fire-sounders/rolp|title = Copper Fulleon - Roshni Fire Alarm sounder|first = |last = |website = |publisher = |accessdate = 2. marec 2016}}&lt;/ref&gt;

Včasih so staromodni požarni alarmi kovinski zvonovi. Številni požarni alarmni sistemi imajo tudi utripajoče luči, znane tudi kot strobes. Te so pomembni za gluhe osebe, ki ne slišijo požarnega alarma. Obstajajo tudi posebni alarmi, ki so za spalne prostore manj glasni, tako da se ljudje ne prestrašijo, in beli požarni alarmi za temne stene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.systemsensor.com/en-us/news/Pages/Low_Frequency_Requirements.aspx|title=Low Frequency Requirements: When, Where, and Why? - System Sensor|website=www.systemsensor.com|language=en-us|access-date=15. oktober 2018}}&lt;/ref&gt; V večjih stavbah obstajajo dvostopenjski sistemi s posnetim sporočilom, ki se začnejo tako, da navedejo nujni primer in počakajo, da se varnostniki prepričajo, da je požar, nato pa prosijo stanovalce stavbe, da se mirno evakuirajo.

Požarni alarmi se pogosto uporabljajo v šolah in na drugih mestih med gasilskimi vajami ali v primeru pravega požara. Če nekdo aktivira požarni alarm zaradi zabave ali brez razloga, se to imenuje lažni alarm. Vklop lažnega alarma je v večini krajev storitev kaznivega dejanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://law.justia.com/codes/hawaii/2009/volume-14/title-37/chapter-710/hrs-0710-1014-htm/|title=2009 Hawaii Code :: Volume 14 :: TITLE 37 - HAWAII PENAL CODE :: CHAPTER 710 - OFFENSES AGAINST PUBLIC ADMINISTRATION :: §710-1014 - Rendering a false alarm.|website=Justia Law}}&lt;/ref&gt;

=== Varnostni alarm ===

To je sistem  namenjen odkrivanju vlomov, t.i. nepooblaščenih vstopov v [[Objekt|stavbo]] ali prostor. Varnostni alarmi se uporabljajo v stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in vojaških objektih z namenom zaščite pred vlomilci ter za preprečevanje poškodb lastnine in [[Ljudje|oseb]]. Uporabljajo se za zaščito pred vlomi, krajami in povzročanjem materialne škode, kot tudi za osebno zaščito pred vsiljivci. [[Avtomobilski alarm|Avto alarmi]] prav tako ščitijo vozila, opremo in  stvari, ki jih morebiti pustimo v vozilu. V zaporih pa varnostne sisteme uporabljajo za nadzor zapornikov.

Nekateri alarmni sistemi služijo predvsem kot zaščita pred vlomi, mod tem ko kombinirani sistemi opozarjajo tudi na prisotnost požara. Protivlomni alarmni sistemi so lahko povezani tudi  z video nadzorom zaprtega kroga (CCTV), ki nudijo avtomatsko snemanje aktivnosti vlomilcev ter omogočajo dostop do varnostnih sistemov za avtomatsko zaklepanje vrat. Varnostni sistemi variirajo od majhnih, samostojnih  naprav za ustvarjanje hrupa pa vse do kompleksnih multifunkcijskih sistemom z [[Računalnik|računalniško]] vodenim nadzorom. Nekateri omogočajo celo dvosmerno komunikacijo med nadzorno ploščo in sprejemno napravo.

=== Tipi alarmov: ===
Budilka - Je ura z alarmom, da zbudi ljudi.

Protivlomni alarm - alarm, ki se sproži, če oseba poskuša vstopiti v stavbo ali območje brez dovoljenja.

Sirena na intervencijskem vozilu kot so npr. reševalno vozilo, gasilsko vozilo ali policijsko vozilo.

Sirene za vremenske pojave - uporabljajo se za opozarjanje na hudo vreme, kot so tornadi ali cunamiji.

Klaxon - vrsta sirene, znana po svojem značilnem zvoku. Pogosto jo najdemo na podmornicah.

Požarni alarm - alarm za opozarjanje na požar v stavbi ali objektu.

==Viri==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Varnostna tehnika]]</text>
      <sha1>nuvpksun7asb9c8sphvi1rvig5x66zr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dron za dostavo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>485738</id>
    <revision>
      <id>6762586</id>
      <parentid>6643270</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:27:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19988" sha1="kf7m0rketonfl9is38jaka2svii24x9" xml:space="preserve">
{|{{Infobox aircraft begin
 |name = Dron za dostavo
 |image =Wingcopter Drone in Scotland.png
 |caption =Dron na Škotskem med [[Covid-19|epidemijo Covid-19]] dostavlja teste o okuženosti s [[SARS-CoV-2|koronavirusom]] 
 |alt = 
}}{{Infobox aircraft program
 |aim = 
 |requirement = 
 |issuer = 
 |service = 
 |value = 
 |initiated = 
 |expected = 
 |proposals = 
 |prototypes = 
 |concluded = 
 |outcome = 
 |predecessors = 
 |successors = 
 |related = 
}}
|}
'''Dron za dostavo''' je avtonomni brezpilotni letalnik (UAV) oz. [[zrakoplov]], ki se uporablja za prevoz in dostavo paketov, medicinske opreme, hrane ali drugega blaga.
== Veriante dronov za dostavo ==
=== Dostava zdravstvenega varstva ===
[[File:Shadow 200 UAV.jpg|thumb|The [[RQ-7 Shadow]] is capable of delivering a {{convert|20|lb|abbr=on}} &quot;Quick-MEDS&quot; canister to front-line troops.|274x274px]]
[[File:Package copter microdrones dhl.jpg|thumb|In December 2013, the [[DHL Express|DHL]] parcel service subsidiary of Deutsche Post AG tested a &quot;microdrones md4-1000&quot; for delivery of medicine.|275x275px]]
Z droni se lahko prevažajo zdravila, kot so krvni izdelki, [[cepivo]] in druge zaloge, kot so zdravila in medicinski vzorci. Zdravniške storitve so postale ena vodilnih aplikacij za dostavo dronov, saj lahko lažje letijo v oddaljene ali drugače nedostopne regije in iz njih, v primerjavi s tovornjaki ali motornimi kolesi. Dostava medicinskih brezpilotnih zrakoplovov je zaslužna za reševanje življenj med nujnimi dostavami krvi v državo [[Ruanda]] in reševanjem po orkanu v [[Portoriko]]. Med pandemijo COVID-19 so brezpilotna letala v ZDA začela dostavljati osebno zaščitno opremo in testerje na COVID-19. 

Komercialne operacije dostave medicinskih dronov potekajo od leta 2016, ko je Zipline postal prva trajna komercialna operacija brezpilotnih letal. Zipline je od oktobra 2020 dobil več kot 70.000 medicinskih pošiljk z droni.

=== Dostava hrane ===
[[File:Flytrex-Iceland-drone-delivery.png|thumb|In 2017 drone delivery startup Flytrex deployed a commercial drone delivery route in Iceland's capital, Reykjavik|275x275px]]
Droni so bili predlagani kot rešitev za hitro dostavo pripravljene hrane, kot so pice, tacosi in zamrznjene pijače.

Zgodnji prototipi brezpilotnih letalnikov vključujejo demonstracijo Tacocopterja podjetja Star Simpson, ki je bila koncept dostave taco z uporabo aplikacije za pametni telefon za naročanje tacosov, dostavljenih z brezpilotnimi letali na območju San Francisca. &lt;ref name=&quot;wired-tacocopter-qa&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.wired.com/2012/03/qa-with-tacocopter/|title=Tacocopter: The Coolest Airborne Taco Delivery System That's Completely Fake|work=[[Wired]]|date=March 23, 2012|accessdate=October 9, 2014}}&lt;/ref&gt; Razkritje, da ni obstajal kot sistem za dostavo ali aplikacija, je privedlo do tega, da so ga označili za potegavščino. &lt;ref name=&quot;wired-tacocopter-qa&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://articles.latimes.com/2012/mar/28/business/la-fi-tn-tacocopter-internet-hoax-20120328|title=Tacocopter the latest in a rich tradition of Internet hoaxes|date=28 March 2012|accessdate=2 November 2014|last=Rodriguez|first=Salvador|newspaper=[[Los Angeles Times]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.eater.com/2012/3/27/6601801/tragedies-the-tacocopter-was-just-a-hoax|title=Tragedies: The TacoCopter Was Just a Hoax|last=Brion|first=Raphael|date=2012-03-27|website=Eater|language=en|access-date=2020-02-12}}&lt;/ref&gt; Podoben koncept z imenom &quot;bomba bomba&quot; je bil preizkušen leta 2012. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2013/06/21/tech/innovation/drone-burrito-bomber/index.html|title=It's one delicious drone -- the Burrito Bomber|first=Jeremy |last=Bradley|publisher=CNN}}&lt;/ref&gt;

=== Poštna dostava ===
Različna poštna podjetja iz Avstralije, Švice, Nemčije, Singapurja in Ukrajine so izvedla različna preizkušanja brezpilotnih letal, ko preizkušajo izvedljivost in donosnost brezpilotnih dostavnih služb. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://unmannedcargo.org/drones-going-postal-summary-postal-service-delivery-drone-trials/ |title=Drones Going Postal – A Summary of Postal Service Delivery Drone Trials |work=unmannedcargo.org |date=June 27, 2016 |access-date=2020-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190105192457/http://unmannedcargo.org/drones-going-postal-summary-postal-service-delivery-drone-trials/ |archive-date=2019-01-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; USPS je preizkusil dostavne sisteme &lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://www.youtube.com/watch?v=V9GXiXgaK34&amp;list=PLL3t5xY2V44xOxvTIxS4AHuUhFE_bMwhz&amp;index=36|title = USPS Drone Delivery {{!}} CNBC|date = Apr 22, 2015 |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}&lt;/ref&gt; z brezpilotnimi letali HorseFly.

== Legalizacija ==

Februarja 2014 je premier in minister za zadeve kabineta Združenih arabskih emiratov (ZAE) sporočil, da ZAE načrtujejo izstrelitev flote UAV za civilne namene. &lt;ref name = FT_UAE&gt;Kerr, Simon (11 February 2014) [http://www.ft.com/cms/s/0/7f65fb32-9270-11e3-8018-00144feab7de.html#axzz2t3xx0VLS UAE to develop fleet of drones to deliver public services], The Financial Times, World News, Retrieved 12 February 2014&lt;/ref&gt; Načrtovali so, da bodo UAV uporabljali sisteme za prepoznavanje prstnih odtisov in oči za dostavo uradnih dokumentov, kot so potni listi, osebne izkaznice in licence, ter zagotavljanje nujnih služb ob nesrečah. V Dubaju je bil razstavljen prototip štirinožnega brezpilotnega zrakoplova na baterijski pogon, približno pol metra. &lt;ref name=&quot;reuters.com&quot;&gt;Sleiman, Mirna (10 February 2014) [https://www.reuters.com/article/2014/02/10/us-emirates-drones-idUSBREA1906E20140210 Aerial ID card renewal: UAE to use drones for government services] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017012337/http://www.reuters.com/article/2014/02/10/us-emirates-drones-idUSBREA1906E20140210 |date=2015-10-17 }} Reuters, Retrieved 12 February 2014&lt;/ref&gt;

V [[ZDA]] so bili prvi poskusi komercialne uporabe UAV blokirani s predpisi FAA. Junija 2014 je FAA objavila dokument, v katerem so bile navedene dejavnosti, ki niso dovoljene v skladu z njenimi predpisi, vključno s komercialno uporabo, za katero je organizacija navedla, da &quot;dostavlja pakete ljudem za plačilo&quot; ali jih ponuja kot del &quot;nakupa ali druge ponudbe.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://mashable.com/2014/06/24/faa-amazon-drones-2/|title=FAA Clarifies That Amazon Drones Are Illegal|work=[[Mashable]]|date=June 24, 2014|accessdate=October 9, 2014|author=Lorenzo Franceshi-Bicchierai}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2016 so bila sprejeta posodobljena pravila FAA. Nova pravila so vključevala smernice za komercialno uporabo majhnih UAV, ki navajajo, da morajo tehtati manj kot 25 kg, leteti do največ 120 metrov s hitrostjo največ 100 milj na uro (160 km / h), se je lahko upravljalo le podnevi, upravljavci brezpilotnih zrakoplovov pa morajo biti upravičeni tudi do letalskih spričeval in morajo biti stari najmanj 16 let. &lt;ref name=CNBC&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2016/08/29/faas-new-drone-laws-go-into-effect-monday-allowing-us-companies-to-innovate.html|title=FAA's New Drone Laws Go into Effect Monday, Allowing US Companies to Innovate|work=CNBC|date=August 29, 2016|author=Nyshka Chandran}}&lt;/ref&gt; Junija 2017 je senat Združenih držav Amerike predlagal zakonodajo, ki dovoljuje dostavo paketov z brezpilotnimi letali. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-06-22/amazon-vision-of-deliveries-by-drone-gets-boost-in-faa-measure|title=Amazon Vision of Deliveries by Drone Gets Boost in FAA Measure|work=Bloomberg|date=June 22, 2017|author=Ryan Beene}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2017 je bila izdana predsedniška direktiva, v kateri je FAA in oddelek za promet pozval k sodelovanju z lokalnimi uradniki, da bi ustvarili pobude, ki bi ameriškim podjetjem omogočile, da sčasoma uporabljajo drone za dostavo. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/white-house-kicks-off-test-program-for-commercial-drones-1508950637|title=White House Kicks Off Test Program for Commercial Drones|work=The Wall Street Journal|date=October 25, 2017|author=Andy Paasztor}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je FAA sprejela sklep, ki zahteva, da vso [[vojaško brezpilotno letalo]] (UAS) opremijo z napravo za njihovo identifikacijo, pri čemer je navedel: „Za vse UAS, ki delujejo v zračnem prostoru ZDA, z zelo redkimi izjemami, velja zahtevam tega pravila &quot;. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2019/12/26/faa-remote-id-rule-for-drones-would-enable-tracking-identification.html?__source=newsletter%7Cmorningsquawk |last=Feuer |first=William  |date=December 26, 2019 |title=New rule would make it possible to track and identify nearly all drones flying in the U.S.|work=CNBC |accessdate=December 27, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.faa.gov/uas/research_development/remote_id/ |last= |first= |date=December 26, 2019 |title=UAS Remote Identification |work=Federal Aviation Administration |accessdate=December 27, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Poskusi ==
=== 2013 - 2015 ===
Koncept dostave brezpilotnih letal, se je v glavni tok uvrstil z napovedjo Amazona Prime Air-ustanovitelja [[Amazon.com]] Jeffa Bezosa, decembra 2013, da načrtuje hitro dostavo lahkih komercialnih izdelkov z uporabo UAV. Amazonovo sporočilo javnosti je bilo sprejeto s skepticizmom, z zaznanimi ovirami vključno z zvezno in državno regulativno odobritvijo, javno varnostjo, zanesljivostjo, zasebnostjo posameznika, usosabljanjem in certificiranjem operaterjev, varnostjo vdiranja, krajo koristnega tovora in logističnimi izzivi. 
Decembra 2013 je bila v raziskovalnem projektu družbe Deutsche Post AG subsidary [[DHL]], prek prototipa Microdrones ''paracelcopter''  dostavljena podkilogramska količina zdravila, kar je sprožilo špekulacije, da bi lahko bila  prva panoga oziroma tehnologija, ki bi jo podjetje uporabljalo za pomoč pri katastrofah 
Julija 2014, se je razkrilo, da Amazon dela na svojih osmih in devetih prototipih brezpilotnih letal, kjer je vsak lahko letel s hitrostjo 80 km/h in imel 2,3 težek paket in se prijavil na FAA da jih preizkusi. 
Avgusta 2014, je Google razkril, da je dve leti preizkušal UAV v Avstraliji. Program Google X, znan kot ''Project Wing'', je napovedal cilj izdelave brezpilotnih letal, ki lahko zagotavljajo izdelke, ki se prodajajo prek e-trgovin. 
Septembra 2014 naj bi FedEx testiral integracijo dostave dronov z obstoječim logističnim modelom. 
Februarja 2015 je ponudnik e-trgovine s sedežem v Hangdžouu Ali Baba začel sodelovati z dostavo brezpilotnih letal v partnerstvu s Shanghai YTO Express, v katerem je dostavljal čaj 450 strankam po izbranih mestih na Kitajskem.

=== 2016 - Danes ===
Marca 2016, je Flirtey izvedel prvo popolnoma avtonomno dostavo z dronom, odobreno s strani FAA v urbanih okoljih v ZDA. Aprila 2016 se je začel poskusni projekt na Japonskem, ki vključuje centralno vlado, Chiba City, raziskovalne ustanove in podjetja, vključno z Rakutenom, da bi  preizkusili dostavo domačih brezpilotnih letal v urbanem območju. Podoben testni projekt so februarja 2016 izvedli v mestu Naka v Tokušimi, da bi olajšali nakupovanje ljudem, ki živijo na izseljenem območju. Leta 2016 je e-trgovina Behemoth Rakuten dostavljala osvežilne pijače in žogice za golf na golf igrišču. Z izboljšanjem prejšnjega testa je Rakuten sodeloval z mobilnim telefonom NTT DoCoMo, da bi vključili uporabo celičnega omrežja LTE za preizkušanje zmogljivosti dostave na dolge razdalje.

Dostava tovora z Dronom je bila opravljena v obalnem parku Inage v mestu Chiba na Japonskem in v sosednjem morskem območju. Decembra 2016, je Amazon v Združenem kraljestvu opravil prvo dostavo z brezpilotnim letalom.  
Na Kitajskem JD.com razvija zmogljivost za dostavo dronov.

Od junija 2017 je imel JD.com sedem različnih vrst brezpilotnih letal na preizkušanju v štirih provincah na Kitajskem (Peking, Sečuan, Shaanxi in Jingsu). Droni lahko dostavijo pakete težke med, 5 in 30 kg, medtem ko letijo do 100 km/h (62 mph).

Droni letijo po fiksnih poteh od skladišč do posebnih pristajalnih ploščadi, kjer eden od 300.000 lokalnih izvajalcev JD.com pakete dostavi na prag kupcev v podeželskih vaseh.

Velikan e-trgovine dela tudi na 1 metričnem (1000 kg) dostavnem dronu, ki bo preizkušen v Shaanxiju. 

Leta 2015 je Izraelski zagon Flytrex sodeloval z AHA, največjo Islandsko spletno stranjo za e-trgovino in skupaj so uvedli pot dostave brezpilotnih letal, ki je pokazala skrajšanje časa dostave s 30 minut na manj kot 5 minut. 
Januarja 2018 je Boeing predstavil prototip tovornega drona za nosilnost do 227 kg, električno letalsko testno ploščo, ki je zaključila letalske preizkuse v raziskovalnem centru Boeing Research &amp; Technology v Missouriju.
Decembra 2018 je Kroger začel dostavljati živila strankam na območju Scottsdale v Arizoni z uporabo brezpilotnih vozil, ki jih  je zasnoval Nuro. 

Na konferenci AL 2019 je Amazon napovedal da se bodo njihove dobave brezpilotnih letal v izbranih ameriških mestih začele izvajati ''v nekaj mesecih''. Storitev je bila predhodno zamujena zaradi odobritve varnosti in predpisov. Od oktobra 2020 Amazon še ni napovedal nobenih posodobitev. Aprila 2019 je iz bolnišnice Saint Agnes v medicinski center Ubniversity of Maryland v Baltimoru priletel dron, ki je dostavil ledvico, ki je bila spešno presajena v 44- letno žensko. 

Leta 2020, je UPS v sodelovanju z Matternetom začel preizkus z dostavo v Raleighu v Severeni Karolini. NHS je v sodelovanju z Wingcopterjem izvedel dvotedensko preizkušanje za dostavo osebne zaščitne opreme in kompletov za testoranje COVID-19 na otok Mull na Škotskem.

== Komercialni sistemi ==
=== Zipline ===
[[Slika:Zipline Drone Launch.jpg|thumb|300px|Specializirani Zipline dron za komercialno dostavo]]
Leta 2016 je Zipline začel sodelovati z vlado Ruande pri gradnji in upravljanju zdravstvenega distribucijskega centra v Muhangi. Ruanda ima gorsko geografijo, slabe razmere na cestah in dolgo deževno sezono, zaradi česar je zračni sistem bolj stroškovno učinkovit in pravočasen kot običajna cestna dostava. Od maja 2018 so z droni dostavili več kot 7000 enot krvi. Do oktobra 2020 je Zipline opravil več kot 70.000 medicinskih pošiljk z droni in razširil operacije po Ruandi in Gani. 
	
Njihova brezpilotna letala so majhna električna letala s fiksnimi krili, ki jim omogočajo letenje hitro in na velike razdalje (do 180 km krožno potovanje z enim polnjenjem), v vsakem vremenu, ki ga vidimo v Ruandi. Brezpilotni zrakoplovi Zipline za vstop v let uporabljajo asistenco za vzlet, za pristanek pa uporabljajo mehatronski sistem za obnovo, ki ga navdihuje orodje za zaustavitev.
Med dostavo, dron Zipline ne pristane, temveč se spusti na nizko višino in paket spusti na tla, ki ga upočasni padalo,kot  zračna zavora.

=== Predlagani sistemi ===
Oktobra 2018 je Vanuatu (pacifiška otoška država) dvema družbama, Swoop Aero iz Melbourna v Avstraliji, oddala naročila za dobavo v zdravstvene ustanove na Epih in Pastirskih otokih (pa tudi na otok Erromango z dostavo cepiv) in Wingcopter Holding GmbH &amp; Co. KG iz Darmstadta v Nemčiji za dostavo cepiv v obrate na binkoštnem otoku.  Obe družbi uporabljata letala tipa VTOL, ki lahko vzletajo in pristajajo brez posebne opreme ali vzletno-pristajalnih stez. 
Decembra 2018 je BBC poročal, da je kanadska Moose Cree First Nation podpisala trgovsko pogodbo z družbo Drone Delivery Canada (DDC), da bi v določeni državi vsako leto nekaj časa dostavili &quot;zaloge, zdravila, hrano in pošto&quot;. dostopno le s helikopterjem. 

== Nezakonite dostave ==
Karteli za droge so uporabljali UAV za prevoz tihotapstva, včasih pa tudi UAV, ki jih vodijo GPS. Od leta 2013 do leta 2015 so opazovali, da so UAV vsaj štirikrat v ZDA dostavili predmete v zapore, medtem ko so se štirje ločeni, a podobni incidenti zgodili tudi na Irskem, v Veliki Britaniji, Avstraliji in Kanadi. Čeprav to ni priljubljen način tihotapljenja predmetov v zapore, uradniki za popravke navajajo, da nekateri posamezniki začenjajo eksperimentirati z UAV. Novembra 2013 so v Morganu v državi Georgia aretirali štiri ljudi, ker naj bi s heksakopterjem poskušali tihotapiti  v državni zapor Calhoun.  Junija 2014 se je quadcopter strmoglavil na vadbeno dvorišče zapora Wheatfield v Dublinu. Quadcopter je trčil v žice, namenjene preprečevanju pristajanja helikopterjev za pomoč pri pobegih, zaradi česar je padel. Paket z mamili je visel na kvadrokopterju in so ga zaporniki zasegli, preden je osebje zapora lahko prišlo do njega. Med letoma 2014 in 2015 so v dveh zaporih v Južni Karolini UAV z oblačili odpeljali predmete, kot so droge in mobilni telefoni, in en zapor, ki ni vedel, koliko dobav je bilo uspešnih, preden so pritegnili pozornost oblasti. 

== Tehnologija ==
=== Konfiguracija letala ===
Brezpilotno letalo za dostavo je ponavadi oblikovano glede na stvari, ki jih dostavlja in kam sploh dostavlja. Pogosto je oblikovano tako, da ima več rotorjev – kvadrokopter, oktokopter – to sta brezpilotna letala s horizontalno postavljenimi propelerji. Še en pogost dizajn je brezpilotno letalo s fiksnimi krili. Dizajn z več rotorji omogoča moč, s katero brezpilotno letalo dvigne tovor, ni možnosti okvare pogonskega sklopa in možnost dviganja ter spuščanja. Vendar je konfiguracija z več rotorji manj učinkovita in povzroča več hrupa. Konfiguracija s fiksnimi krili pa zagotavlja večji doseg, letenje z višjimi hitrostmi in manj hrupa, vendar zahteva več prostora za vzlet, dostavo in pristanek. Obstajajo tudi hibridna brezpilotna letala, ki za vzlet in pristanek uporabljajo več horizontalnih rotorjev, za letenje naprej pa vertikalne rotorje in fiksna krila.

=== Avtopilot ===
V brezpilotnem letalu je veliko senzorjev, ki so potrebni za samostojno letenje. Inercijski senzor, kot je merilnik pospeška pomagajo brezpilotnemu letalu, da ostane v letu, tako da pridobivajo podatke, ki avtopilotu omogočajo prilagajanje hitrosti motorja (konfiguracija z več rotorji) ali krmiljenje površinskih odklonov (konfiguracija s fiksnimi krili) za krmiljenje brezpilotnega letala. Navigacijski senzorji, kot so GPS ali magnetni senzorji, pomagajo brezpilotnemu letalu leteti po določeni poti ali do določene točke, tako da merijo položaj in usmerjenost brezpilotnega letala glede na zemljo. Senzorji pretoka zraka omogočajo brezpilotnemu letalu, da meri hitrost, temperaturo in gostoto zraka, te informacije pa ohranjajo varen nadzor nad letalom. Brezpilotno letalo lahko te senzorje uporablja tudi za oceno hitrosti in smeri vetra za pomoč pri manevrih dostave in pristanka.

=== Pogonski sklop ===
Dostavna brezpilotna letala potrebujejo močne motorje, da zadržijo samo plovilo kot tudi tovor v zraku. Brezkrtačni motorji se najpogosteje uporabljajo v brezpilotnih letalih, ker so postali poceni, lahki, zmogljivi in majhni. Lopatice propelerja brezpilotnega letala se obračajo pri zelo visokih hitrostih, zato optimalni material, uporabljen za te lopatice rotorja, poveča razmerje med močjo in težo. Nekateri so narejeni iz kompozitov, ojačanih z ogljikovimi vlakni, drugi pa iz termoplastov, ker so cenejši, zato so stroški ob morebitnem padcu brezpilotnega letala manjši. Litij-ionske baterije se uporabljajo v večini brezpilotnih letal, ker ponujajo dovolj energije in moči, so pa razmeroma lahke, zato brezpilotnega letala ne obremenjujejo preveč.

=== Zemeljski nadzorni sistem ===
Dostavni brezpilotni letali se zanašajo na zemeljski nadzorni sistemi tako za varno delovanje kot za svoje komercialne operacije. Za varno delovanje mora upravljavec brezpilotnih letal upravljati svojo floto zrakoplovov in način njihove integracije v širši zračni prostor. V primerih komercialne uporabe zemeljski sistemi omogočajo sprejemanje in sledenje ukazov.

== Glej tudi ==
* [[Vojaško brezpilotno letalo]]

==Reference==
{{sklici}}

[[Kategorija:Brezpilotna letala]]</text>
      <sha1>kf7m0rketonfl9is38jaka2svii24x9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mango banana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>496674</id>
    <revision>
      <id>6762820</id>
      <parentid>5732814</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:54:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2356" sha1="p73mi2aibxpo77n2c8bybs82ltgiqjz" xml:space="preserve">{{For|istoimenski album|Mango banana (album)}}
{{Infopolje skladba
| Name = Mango banana
| Cover = Gu-gu-mango-banana.jpg
| Artist = skupine [[Gu-gu|Gu-Gu]] 
| Album = [[Mango banana (album)|Mango banana]]
| Format = 12&quot; vinilka, kaseta 
| Released = Oktober 1986
| Recorded = Studio Metro, [[Ljubljana]]
| Genre = europop, disco, kalipso
| Length = 3:15
| Label = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer = [[Karel Novak|Čarli Novak]]
| Lyrics = [[Tomo Jurak]] 
| Producer = Čarli Novak
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|50soSN276Cg|&quot;Mango banana&quot;}}}}
}}

»'''Mango banana'''« je skladba skupine [[Gu-gu|Gu-Gu]] iz leta 1986. Glasbo je napisal [[Karel Novak|Čarli Novak]], besedilo pa [[Tomo Jurak]].

== Snemanje ==
Producent je bil [[Karel Novak|Čarli Novak]], snemanje pa je potekalo v studiu Metro v Ljubljani. Skladba je izšla na njihovem drugem in istoimenskem studijskem albumu ''[[Mango banana (album)|Mango banana]]'' pri založbi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Gu-Gu-Mango-Banana/release/3134578|title=Mango banana (velika vinilna plošča, 1986)|date=13. april 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Gu-Gu-Mango-Banana/release/11922828|title=Mango banana (kaseta, album 1986)|date=13. april 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-86/release/14676037|title=Melodije morja in sonca - Portorož '86 (kaseta, kompilacija, 1986)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Karel Novak|Čarli Novak]] – [[glasba]], [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
*[[Tomo Jurak]] – [[besedilo]]
*Peter Gruden – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*[[Karel Novak|Čarli Novak]] – [[bas kitara]], vokal
*[[Tomo Jurak]] – solo [[vokal]], [[kitara]]
*Marjan Vidic – [[Boben|bobni]]
*[[Igor Ribič]] – vokal

=== Gostje ===
*[[Grega Forjanič]]
*Ivo Žavbi

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
*[https://www.besedilo.si/gu-gu/mango-banana &quot;Mango banana&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1986]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>p73mi2aibxpo77n2c8bybs82ltgiqjz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497726</id>
    <revision>
      <id>6762829</id>
      <parentid>6762478</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:04:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Oktober */ [[Goran Bare]]</comment>
      <origin>6762829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41910" sha1="aju7upi9p051y6m94tez6ttuj3kkv5d" xml:space="preserve">{{leto|2000|26}}

'''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

[[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;

== Dogodki ==
=== Januar–marec ===
[[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]]
* [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}&lt;/ref&gt;
* [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
* [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.&lt;ref name=&quot;Time_30k_local_health_officials&quot;&gt;{{cite Q|Q137884558}}&lt;/ref&gt;
* [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – 
** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}&lt;/ref&gt;
** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.&lt;ref name=&quot;t064&quot;&gt;{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}&lt;/ref&gt;
* [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}&lt;/ref&gt;
* [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].&lt;ref name=&quot;w524&quot;&gt;{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]].
* [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom  |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}&lt;/ref&gt;
* [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;

=== April–junij ===
[[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]]
* [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}&lt;/ref&gt;
* [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.&lt;ref&gt;{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}&lt;/ref&gt;
* [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}&lt;/ref&gt;
* [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}&lt;/ref&gt;
* [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}&lt;/ref&gt;

=== Julij–september ===
[[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]]
* [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].&lt;ref name=&quot;n578&quot;&gt;{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}&lt;/ref&gt;
* [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].&lt;ref name=&quot;Reuters&quot;&gt;{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}&lt;/ref&gt;
* [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]].&lt;ref name=&quot;o463&quot;&gt;{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M&lt;small&gt;w&lt;/small&gt;]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]]  je zahteval vsaj 129 žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=Potres NTT: 129 mrtvih, 98.986 hiš poškodovanih |url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt;
* [[10. september]] – [[jemenska ofenziva (2026)|Jemenska ofenziva]]: [[Hutiji]] so teden dni po koncu premirja in nadaljevanju [[državljanska vojna v Jemnu (2014–sedanjost)|državljanske vojne]] v [[Jemen|Jemnu]] izvedli znaten prodor po obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]], v sklopu katerega so zavzeli mesto [[Moka, Jemen|Moka]] in ogrozili ladijski promet po strateško pomembni ožini [[Bab el Mandeb]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-09-11 |title=Houthis claim major advance in Yemen and tighten grip on Red Sea shipping lane |url=https://www.bbc.com/news/articles/c23x72yx2rvo |access-date=2026-09-15 |work=BBC News |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;
* [[16. september]] – Posebno sodišče v [[Haag]]u je obsodilo nekdanjega kosovskega predsednika [[Hashim Thaçi|Hashima Thaçija]] na 25-letno zaporno kazen zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Vojna na Kosovu|vojno na Kosovu]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Hashim Thaçi v Haagu obsojen na 25 let zapora zaradi vojnih zločinov |work=Delo |date=2026-09-16 |url=https://www.delo.si/novice/svet/hashim-thaci-v-haagu-obsojen-na-25-let-zapora-zaradi-vojnih-zlocinov |language=sl |access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Ameriška vojska]] je umaknila preostanek svojih sil iz [[Irak]]a in 23 let po začetku [[iraška vojna|iraške vojne]] končala vojaško prisotnost v tej državi.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Qassim |last1=Abdul-Zahra |first2=Michelle L. |last2=Price |date=2026-09-30 |title=Trump hails the US military’s exit from Iraq after 12-year mission against Islamic State. |url=https://apnews.com/article/iraq-us-withdrawal-militias-disarmament-kurds-a097a39f3d1a3515adc2ba3298a6816f |access-date=2026-10-07 |agency=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

=== Predvideni ===
* [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalni referendumi [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne]], [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o obveznosti plačevanja RTV prispevka]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici državljanov tretjih držav]] na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].&lt;ref name=&quot;w820&quot;&gt;{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}&lt;/ref&gt;
* november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.&lt;ref name=&quot;FACTS&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}&lt;/ref&gt;

== Smrti ==
=== Januar ===
[[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]]
* [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}&lt;/ref&gt;
* [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]])
* [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}&lt;/ref&gt;
* [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}&lt;/ref&gt;
* [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;
* [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals &amp; Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}&lt;/ref&gt;
* [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Februar ===
* [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;
* [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])&lt;ref name=&quot;o459&quot;&gt;{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}&lt;/ref&gt;
* [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])&lt;ref name=&quot;Robert Duvall-2026&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}&lt;/ref&gt;
* [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;
* [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}&lt;/ref&gt;

=== Marec ===
[[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]]
* [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}&lt;/ref&gt;
* [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}&lt;/ref&gt;
* [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}&lt;/ref&gt;
* [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}&lt;/ref&gt;
* [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}&lt;/ref&gt;
* [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}&lt;/ref&gt;

=== April ===
* [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}&lt;/ref&gt;
* [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}&lt;/ref&gt;
* [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt;
* [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}&lt;/ref&gt;

=== Maj ===
[[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]]
* [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}&lt;/ref&gt;
* [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])&lt;ref name=&quot;PBS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}&lt;/ref&gt;
* [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}&lt;/ref&gt;
* [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}&lt;/ref&gt;

=== Junij ===
* [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}&lt;/ref&gt;
* [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Julij ===
[[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]]
* [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}&lt;/ref&gt;
* [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])&lt;reF&gt;{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}&lt;/ref&gt;
* [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}&lt;/ref&gt;
* [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}&lt;/ref&gt;
* [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}&lt;/ref&gt;
* [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}&lt;/ref&gt;

=== Avgust ===
* [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}&lt;/ref&gt;
* [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[25. avgust]] – 
** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}&lt;/ref&gt;
** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;
* [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}&lt;/ref&gt;
* [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}&lt;/ref&gt;
* [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}&lt;/ref&gt;
* [[31. avgust]] – [[Ada E. Yonath]], izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka (* [[1939]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice | last=Kandell | first=Jonathan | title=Ada Yonath, Chemist and First Israeli Woman to Receive a Nobel, Dies at 87 | date=2026-09-01 |work=[[The New York Times]] | issn=0362-4331 | url=https://www.nytimes.com/2026/09/01/science/ada-yonath-dead.html | language=en-US | access-date=2026-10-07}}&lt;/ref&gt;

=== September ===
* [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])&lt;ref&gt;{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;
* [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}&lt;/ref&gt;
* [[30. september]] – [[Margaret Hamilton]], ameriška računalnikarka (* [[1936]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Liberty |first=Janine |title=Margaret Hamilton, computing pioneer who led software development for the Apollo program, dies at 90 |work=MIT News |publisher=[[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] |date=2026-10-07 |url=https://news.mit.edu/2026/margaret-hamilton-computing-pioneer-dies-1007 |access-date=2026-10-08}}&lt;/ref&gt;

=== Oktober ===
* [[1. oktober]] –
** [[Biljana Plavšić]], bosansko-srbska političarka (* [[1930]])&lt;ref &gt;{{navedi splet |title=Umrla je obsojena vojna zločinka Biljana Plavšić |work=N1 |date=2026-10-01 |url=https://n1info.si/novice/svet/umrla-je-obsojena-vojna-zlocinka-biljana-plavsic/ |language=sl |access-date=2026-10-02}}&lt;/ref&gt;
** [[Karel Zelenko]], slovenski likovni umetnik (* [[1925]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Premrov |first=Iztok |title=V častitljivem 102. letu starosti je umrl likovni umetnik Karel Zelenko |url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/v-castitljivem-102-letu-starosti-je-umrl-likovni-umetnik-karel-zelenko/795498 |access-date=2026-10-01 |website=MMC RTV-SLO |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[5. oktober]] – [[Vlado Jug]], slovenski hokejist (* [[1947]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/hokej/umrl-vlado-jug-legenda-slovenskega-hokeja/795891 |title=Umrl Vlado Jug, legenda slovenskega hokeja |accessdate=2026-10-07 |date=2026-10-06 |work=MMC-RTV SLO }}&lt;/ref&gt;
* [[9. oktober]] – [[Goran Bare]], hrvaški rock glasbenik (* [[1965]])&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Umrl je hrvaški glasbenik Goran Bare, frontman skupine Majke |work=MMC RTV-SLO |date=2026-10-09 |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/umrl-je-hrvaski-glasbenik-goran-bare-frontman-skupine-majke/796420 |access-date=2026-10-10}}&lt;/ref&gt;

== [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] ==

* [[Nobelova nagrada za fiziko|fizika]]: [[Francis Halzen]]
* [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologija ali medicina]]: [[Karl Deisseroth]], [[Peter Hegemann]] in [[Georg Nagel]]
* [[Nobelova nagrada za kemijo|kemija]]: [[Henri B. Kagan]] in [[Kenso Soai]]
* [[Nobelova nagrada za književnost|književnost]]: [[Anne Carson]]
* [[Nobelova nagrada za mir|mir]]: [[Navi Pillay]]
* [[Nobelova nagrada za ekonomijo|ekonomija]]: ''še ni oznanjena''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Leto 2026| ]]</text>
      <sha1>aju7upi9p051y6m94tez6ttuj3kkv5d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sive ceste</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497802</id>
    <revision>
      <id>6762828</id>
      <parentid>5732838</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:01:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2329" sha1="cm1x5qd8wrzq0kixcpnkwhiluomt92x" xml:space="preserve">&quot;'''Sive ceste'''&quot; je skladba skupine [[Panda (glasbena skupina)|Panda]] iz leta 1999, na albumu leto kasneje. Avtor glasbe je Samo Pirc, besedilo pa je napisal Igor Povše. 

== MMS 1999 ==
17. julija 1999 je skupina s to skladbo zmagala na [[Melodije morja in sonca 1999|Melodijah morja in sonca]] in dobila prvo nagrado občinstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-85/release/14614413/image/SW1hZ2U6NDM4MTcxMDA=|title=Melodije morja in sonca - Portorož '85 (kaseta, kompilacija, 1985)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
{{Infopolje skladba
| Name =  Sive ceste
| Cover = 
| Artist = skupine [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]  
| Album = Nepremagljivi
| Format = zgoščenka
| Released = 2000 
| Recorded = Studio PET, [[Kranj]]
| Genre = [[pop glasba|pop]]
| Length = 3:34
| Label = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Slovenija]]
| Writer = Samo Pirc
| Lyrics = Igor Povše
| Producer = [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]  
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|AbwtPpa0o90|&quot;Sive ceste&quot;}}}}
}}

Producent je bila skupina sama, snemanje je potekalo v studiu PET v Kranju. Skladba je bila leta 2000 izdana na albumu ''Nepremagljivi'' pri založbi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Slovenija]] na zgoščenki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Panda-Nepremagljivi/release/1649644/image/SW1hZ2U6MjQ0NzMxMg==|title=Nepremagljivi (album, zgoščenka, 2000)|date=25. april 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt; 

Spot so posneli po treh starih slovenskih mestnih jedrih [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Škofja Loka|Škofje Loke]] in [[Ptuj]]a.

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*Samo Pirc – [[glasba]]
*Igor Povše – [[besedilo]] 
*[[Panda (glasbena skupina)|Panda]] – [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
*Igor Potočnik – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*Suzana Werbole – vokal 
*Samo Pirc – [[kitara]]
*Vlado Pirc – [[bas kitara]]
*Damjan Mulej – [[boben|bobni]]
*Andrej Pompe – vokal

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [http://besedila.es/panda-sive-ceste/ &quot;Sive ceste&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1999]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>cm1x5qd8wrzq0kixcpnkwhiluomt92x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portorož 1905</title>
    <ns>0</ns>
    <id>500503</id>
    <revision>
      <id>6762817</id>
      <parentid>5732833</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:53:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3242" sha1="lrshzbmk2a6bint9n4mlgkcjacq4rkk" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba 
| Name     = Portorož 1905
| Cover    = Bazar1.jpg
| Artist   = skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] 
| Album    = [[Bazar (album)|Bazar]]
| Format   = 12&quot; vinilka, kaseta, [[zgoščenka|CD]]
| Released = 1984 ([[Melodije morja in sonca 1984|MMS kompilacija]])&lt;br&gt;1986 ([[Bazar (album)|studijski album]])&lt;br&gt;1998 ([[Kompilacija 84-92|Bazar kompilacija]])
| Recorded = Studio Tivoli, [[Ljubljana]]
| Genre    = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length   = 3:39
| Label    = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer   = [[Danilo Kocjančič]]
| Lyrics   = [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] 
| Producer = [[Tadej Hrušovar]]
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|oy0FJlbxPi8|&quot;Portorož 1905&quot;}}}}
}}

»'''Portorož 1905'''« je skladba skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] iz leta 1984; dve leti kasneje je izšla tudi na albumu. Avtor glasbe je [[Danilo Kocjančič]], besedilo pa je napisal [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej &quot;Mef&quot;]]. 

== MMS 1984 ==
Skladba se je prvič predstavila na [[Melodije morja in sonca 1984|Melodijah morja in sonca '84]], z nastopom v portoroškem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Skladba je tudi zmagala na tem festivalu in prejela prvo nagrado strokovne žirije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-84/release/18524062|title=Melodije morja in sonca - Portorož '84 (kaseta, kompilacija, 1984)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Snemanje je potekalo v studiu Tivoli. Skladba je 5. aprila 1986 izšla na njihovem debitanskem studijskem albumu ''[[Bazar (album)|Bazar]]'' pri [[Založba kaset in plošč RTV Ljubljana|ZKP RTV Ljubljana]] na kaseti in vinilki, leta 1998 pa še na ''[[Kompilacija 84-92]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Bazar/release/4039363/image/SW1hZ2U6NzkxNDc5Mg==|title=Bazar (velika vinilna plošča, album, 1986)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Bazar/release/15328009|title=Bazar (kaseta, album, 1986)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Kompilacija-84-92/release/4040925/image/SW1hZ2U6NzkxODcwOA==|title=Bazar kompilacija 84-92 (kompilacijski album, zgoščenka 1998)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Danilo Kocjančič]] – [[glasba]]
*[[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] – [[besedilo]]
*[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*[[Tadej Hrušovar]] – [[Glasbeni producent|producent]]
*Aco Razbornik – tonski snemalec
*Jurij Toni – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*[[Slavko Ivančić]] – solo vokal
*[[Danilo Kocjančič]] – [[bas kitara]], vokal
*Dušan Vran – [[boben|bobni]], vokal
*Zdenko Cotič – [[kitara]], vokal
*[[Marino Legovič]] – klaviature, vokal

=== Gost ===
*[[Lojze Krajnčan]] – [[pozavna]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/bazar/portoroz-1905 &quot;Portorož 1905&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1984]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>lrshzbmk2a6bint9n4mlgkcjacq4rkk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dober dan (skladba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>500508</id>
    <revision>
      <id>6762818</id>
      <parentid>5732801</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:54:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3221" sha1="1fmo52dqydrm7gyry2eiualk2jvi9tx" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba 
| Name     = Dober dan
| Cover    = Bazar1.jpg
| Artist   = skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] 
| Album    = [[Bazar (album)|Bazar]]
| Format   = 12&quot; vinilka, kaseta, [[zgoščenka|CD]]
| Released = 1985 ([[Melodije morja in sonca 1985|MMS kompilacija]])&lt;br&gt;1986 ([[Bazar (album)|studijski album]])&lt;br&gt;1998 ([[Kompilacija 84-92|Bazar kompilacija]])
| Recorded = Studio Tivoli, [[Ljubljana]]
| Genre    = [[pop glasba|pop]], [[rock]]
| Length   = 3:56
| Label    = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer   = [[Danilo Kocjančič]]
| Lyrics   = [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] 
| Producer = [[Tadej Hrušovar]]
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|MD96l9fPN7E|&quot;Dober dan&quot;}}}}
}}

»'''Dober dan'''« je skladba skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] iz leta 1985, leto kasneje pa so jo izdali tudi na albumu. Avtor glasbe je [[Danilo Kocjančič]], besedilo pa je napisal [[Drago Mislej - Mef]]. 

== MMS 1985 ==
Skladba se je prvič predstavila na [[Melodije morja in sonca 1985|Melodijah morja in sonca '85]], z nastopom v portoroškem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Skladba je tudi zmagala na tem festivalu po mnenju občinstva, prejela pa je tudi nagrado za najboljše besedilo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-85/release/14614413/image/SW1hZ2U6NDM4MTcxMDA=|title=Melodije morja in sonca - Portorož '85 (kaseta, kompilacija, 1985)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Snemanje je potekalo v studiu Tivoli. Skladba je 5. aprila 1986 izšla na njihovem debitanskem studijskem albumu ''[[Bazar (album)|Bazar]]'' pri [[Založba kaset in plošč RTV Ljubljana|ZKP RTV Ljubljana]] na kaseti in vinilki, leta 1998 pa še na ''[[Kompilacija 84-92]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Bazar/release/4039363/image/SW1hZ2U6NzkxNDc5Mg==|title=Bazar (velika vinilna plošča, album, 1986)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Bazar/release/15328009|title=Bazar (kaseta, album, 1986)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Kompilacija-84-92/release/4040925/image/SW1hZ2U6NzkxODcwOA==|title=Bazar kompilacija 84-92 (kompilacijski album, zgoščenka 1998)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Danilo Kocjančič]] – [[glasba]]
*[[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] – [[besedilo]]
*[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] – [[Glasbeni aranžer|aranžma]]
*[[Tadej Hrušovar]] – [[Glasbeni producent|producent]]
*Aco Razbornik – tonski snemalec
*Jurij Toni – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*[[Slavko Ivančić]] – solo vokal
*[[Danilo Kocjančič]] – [[bas kitara]], vokal
*Dušan Vran – [[boben|bobni]], vokal
*Zdenko Cotič – [[kitara]], vokal
*[[Marino Legovič]] – klaviature, vokal

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/bazar/dober-dan &quot;Dober dan&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1985]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>1fmo52dqydrm7gyry2eiualk2jvi9tx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrniva se na najino obalo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502647</id>
    <revision>
      <id>6762821</id>
      <parentid>5543636</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:54:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2439" sha1="p70ws9ofaqwrq6wmyn70fo9wpa8v2mn" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba 
| Name     = Vrniva se na najino obalo
| Cover    = 
| Artist   = od [[Helena Blagne|H. Blagne]] in [[Nace Junkar|N. Junkarja]]
| Album    = Melodije morja in sonca '89 &amp; Vrniva se na najino obalo
| Format   = kaseta
| Released = 1989 &lt;small&gt;(MMS kompilacija)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;1990 &lt;small&gt;(album)&lt;/small&gt;
| Recorded = Studio Metro, [[Ljubljana]]
| Genre    = [[pop glasba|pop]]
| Length   = 4:05
| Label    = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer   = [[Oto Pestner]]
| Lyrics   = Oto Pestner
| Producer = Oto Pestner
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|GOCtrLyu0L8|&quot;Vrniva se na...obalo&quot;}}}}
}}

»'''Vrniva se na najino obalo'''« je skladba [[Helena Blagne|Helene Blagne]] in [[Nace Junkar|Naceta Junkarja]] iz leta 1989. Avtor glasbe in besedila je [[Oto Pestner]]. 

== MMS 1989 ==
Skladba se je prvič predstavila na [[Melodije morja in sonca 1989|Melodijah morja in sonca '89]], z nastopom v portoroškem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Skladba je tudi zmagala, odločali so glasovi občinstva in žirij poslušalcev slovenskih radijskih postaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-89/release/13950309/image/SW1hZ2U6NDEzNTAxMDY=|title=Melodije morja in sonca - Portorož '89 (kompilacija, kaseta, 1989)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Producent je bil Oto Pestner, snemanje pa je potekalo v studiu Tivoli. Skladba je izšla na kompilaciji ''Melodije morja in sonca  – Portorož '89'' in leto kasneje na albumu ''Vrniva se najino obalo'', oboje pri [[Založba kaset in plošč RTV Ljubljana|ZKP RTV Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Helena-Blagne-Nace-Junkar-Vrniva-Se-Na-Najino-Obalo/release/14571411/image/SW1hZ2U6NDM2NTQ0MjE=|title=Vrniva se najino obalo (album, kaseta, 1990)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Oto Pestner]] – [[glasba]], [[besedilo]], [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]

=== Studijska izvedba ===
*[[Helena Blagne]] – vokal
*[[Nace Junkar]] – vokal 

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/helena-blagne/vrniva-se-na-najino-obalo &quot;Vrniva se na najino obalo&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1989]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>p70ws9ofaqwrq6wmyn70fo9wpa8v2mn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amerika (skladba)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502648</id>
    <revision>
      <id>6762810</id>
      <parentid>6091224</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne skladbe Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3006" sha1="tvivoebyve6ez7ppcv3ndllcma6htrl" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Amerika}}
{{Infopolje skladba 
| Name     = Amerika
| Cover    = Bazar-amerika.jpg
| Artist   = skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] 
| Album    = Melodije morja in sonca '87 &amp; [[Amerika (album)|Amerika]] &amp; [[Kompilacija 84-92]]
| Format   = kaseta, [[zgoščenka]]
| Released = 1987 ([[Melodije morja in sonca 1987|MMS kompilacija]])&lt;br&gt;1990 ([[Amerika (album)|studijski album]])&lt;br&gt;1998 ([[Kompilacija 84-92|Bazar kompilacija]])
| Recorded = Studio Tivoli, [[Ljubljana]]
| Genre    = [[pop glasba|pop]]
| Length   = 3:10
| Label    = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer   = [[Danilo Kocjančič]]
| Lyrics   = [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] 
| Producer = [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]]
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|67W4Brf26wU|&quot;Amerika&quot;}}}}
}}

»'''Amerika'''« je skladba skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] iz leta 1987. Avtor glasbe je [[Danilo Kocjančič]], besedilo pa je napisal [[Drago Mislej - Mef]]. 

== MMS 1987 ==
Skladba se je prvič predstavila na [[Melodije morja in sonca 1987|Melodijah morja in sonca '87]], z nastopom v portoroškem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Skladba je tudi zmagala na tem festivalu, saj je dobila prvo nagrado občinstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-87/release/9351170/image/SW1hZ2U6NDk4NzcxMzk=|title=Melodije morja in sonca - Portorož '87 (kaseta, kompilacija, 1987)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Snemanje je potekalo v studiu Tivoli. Skladba je leta 1987 izšla na festivalski kompilaciji ''Melodije morja in sonca - Portorož '87'', kasneje pa še na albumu ''[[Amerika (album)|Amerika]]'' in ''[[Kompilacija 84-92]]'' vse pri [[Založba kaset in plošč RTV Ljubljana|ZKP RTV Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Amerika/release/13949810|title=Amerika (kaseta, album, 1990)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Kompilacija-84-92/release/4040925/image/SW1hZ2U6NzkxODcwOA==|title=Bazar kompilacija 84-92 (kompilacijski album, zgoščenka 1998)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Danilo Kocjančič]] – [[glasba]]
*[[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] – [[besedilo]]
*[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] – [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
*Aco Razbornik – tonski snemalec
*Jurij Toni – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*Igor Mermolja – solo vokal
*[[Danilo Kocjančič]] – [[bas kitara]], vokal
*Dušan Vran – [[boben|bobni]], vokal
*Zdenko Cotič – [[kitara]], vokal
*[[Marino Legovič]] – klaviature, vokal

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/bazar/amerika &quot;Amerika&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1987]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne skladbe Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>tvivoebyve6ez7ppcv3ndllcma6htrl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762811</id>
      <parentid>6762810</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:48:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6762811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3004" sha1="7m71gtk8x97n4tjmkpq4524yynhx93t" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Amerika}}
{{Infopolje skladba 
| Name     = Amerika
| Cover    = Bazar-amerika.jpg
| Artist   = skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] 
| Album    = Melodije morja in sonca '87 &amp; [[Amerika (album)|Amerika]] &amp; [[Kompilacija 84-92]]
| Format   = kaseta, [[zgoščenka]]
| Released = 1987 ([[Melodije morja in sonca 1987|MMS kompilacija]])&lt;br&gt;1990 ([[Amerika (album)|studijski album]])&lt;br&gt;1998 ([[Kompilacija 84-92|Bazar kompilacija]])
| Recorded = Studio Tivoli, [[Ljubljana]]
| Genre    = [[pop glasba|pop]]
| Length   = 3:10
| Label    = [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]]
| Writer   = [[Danilo Kocjančič]]
| Lyrics   = [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] 
| Producer = [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]]
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|67W4Brf26wU|&quot;Amerika&quot;}}}}
}}

»'''Amerika'''« je skladba skupine [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] iz leta 1987. Avtor glasbe je [[Danilo Kocjančič]], besedilo pa je napisal [[Drago Mislej - Mef]]. 

== MMS 1987 ==
Skladba se je prvič predstavila na [[Melodije morja in sonca 1987|Melodijah morja in sonca '87]], z nastopom v portoroškem [[Avditorij Portorož|Avditoriju]]. Skladba je tudi zmagala na tem festivalu, saj je dobila prvo nagrado občinstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Various-Melodije-Morja-In-Sonca-Portoro%C5%BE-87/release/9351170/image/SW1hZ2U6NDk4NzcxMzk=|title=Melodije morja in sonca - Portorož '87 (kaseta, kompilacija, 1987)|date=10. julij 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Snemanje je potekalo v studiu Tivoli. Skladba je leta 1987 izšla na festivalski kompilaciji ''Melodije morja in sonca - Portorož '87'', kasneje pa še na albumu ''[[Amerika (album)|Amerika]]'' in ''[[Kompilacija 84-92]]'' vse pri [[Založba kaset in plošč RTV Ljubljana|ZKP RTV Ljubljana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Amerika/release/13949810|title=Amerika (kaseta, album, 1990)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Bazar-Kompilacija-84-92/release/4040925/image/SW1hZ2U6NzkxODcwOA==|title=Bazar kompilacija 84-92 (kompilacijski album, zgoščenka 1998)|date=30. maj 2021|publisher=discogs.com}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Produkcija ===
*[[Danilo Kocjančič]] – [[glasba]]
*[[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] – [[besedilo]]
*[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] – [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
*Aco Razbornik – tonski snemalec
*Jurij Toni – tonski snemalec

=== Studijska izvedba ===
*Igor Mermolja – solo vokal
*[[Danilo Kocjančič]] – [[bas kitara]], vokal
*Dušan Vran – [[boben|bobni]], vokal
*Zdenko Cotič – [[kitara]], vokal
*[[Marino Legovič]] – klaviature, vokal

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/bazar/amerika &quot;Amerika&quot;] besedilo

[[Kategorija:Pesmi leta 1987]]
[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>7m71gtk8x97n4tjmkpq4524yynhx93t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ana Polak Petrič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>503656</id>
    <revision>
      <id>6762687</id>
      <parentid>6528209</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:54:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>naslovi</comment>
      <origin>6762687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5740" sha1="pto5zw5u4qeqlpeordwc43jls4bmoi3" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar|name=Ana Polak Petrič|years_active=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|term_start=|party=|order=|successor=|predecessor=|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Ljubljani]]|occupation=&lt;!-- WD --&gt;|image=|organization=|employer=|president2=|order2=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Nemčiji|Veleposlanica Republike Slovenije&lt;br&gt;v Berlinu]]|birth_date=|term_end3=2022|term_end=|spouse=|predecessor3=[[Simona Leskovar]]|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|term_start3=[[2019]]|birth_place=|children=1|order3=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Japonskem|Veleposlanica Republike Slovenije&lt;br&gt;na Japonskem]]|successor3=|president3=[[Borut Pahor]]|successor2=|predecessor2=[[Franc But]]|term_end2=|term_start2=2022|parents=|partner=|awards=|president=}}'''Ana Polak Petrič''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenska pravnica]], [[Seznam slovenskih diplomatov|diplomatka]] in veleposlanica * [[22. julij]] [[1978]]

Dr. Ana Polak Petrič je od septembra 2022 izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji. Med leti 2019 in 2022 je kot veleposlanica Republike Slovenije službovala na Japonskem, nerezidenčno tudi v Južni Koreji in na Filipinih.

== Izobraževanje ==
Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistrirala s področja mednarodnih odnosov na Diplomatski akademiji in Univerzi na Dunaju ter doktorirala iz mednarodnega prava na Evropski pravni fakulteti Nove Univerze, Slovenija. Leta 2005 je opravila državni pravniški izpit.

== Diplomacija ==
Od leta 2003 je zaposlena kot diplomatka in pravna strokovnjakinja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije na različnih delovnih mestih in funkcijah. Med leti 2007 in 2011 je bila svetovalka za človekove pravice na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju. Leta 2006 je delala kot pravna svetovalka Evropske komisije pri predsedniku republiške referendumske komisije v Črni gori. 

V obdobju 2014–2019 je bila visoka predstavnica Republike Slovenije za vprašanja nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. V tej funkciji je bila imenovana tudi za pomočnico zastopnika Slovenije pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Med letoma 2019 in 2022 je bila veleposlanica Republike Slovenije na Japonskem, od leta 2022 je veleposlanica v Berlinu.

Aktivno se zavzema za enakopravnost žensk in njihovo opolnomočenje, posebej v politiki in diplomaciji.

== Akademska kariera ==
Ana Polak Petrič je docentka za mednarodno pravo, diplomacijo in evropsko pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, Slovenija, kjer predava mednarodno javno pravo, pomorsko pravo in mirno reševanje sporov. Hkrati je nosilka predmeta Mednarodno pravo in pravo EU na Višjem diplomatskem izpitu na Diplomatski akademiji Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.  

Je avtorica več publikacij in člankov s področij mednarodnega in evropskega prava, prava človekovih pravic in nasledstva držav ter odgovorna urednica Zbirke Mednarodno pravo, ki jo izdajata Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je tudi podpredsednica izpitne komisije in izpraševalka za državni pravniški izpit ter članica različnih društev in združenj, povezanih z mednarodnim pravom in zunanjo politiko.

Izvajala je gostujoča predavanja na Univerzi v Hirošimi, Pravni fakulteti in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

== Zasebno ==
Njen oče je nekdanji diplomat in politik [[Ernest Petrič]], mama pa je bila televizijska napovedovalka [[Jana Čede]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čede, Jana (1937–2005) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021770/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-08-06}}&lt;/ref&gt; Je poročena, ima sina. Tekoče govori angleško, nemško, hrvaško, razume tudi francosko in rusko. Včasih se je ukvarjala z [[Ritmična gimnastika|ritmično gimnastiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Olimpijske in paraolimpijske igre eden največjih izzivov nove slovenske veleposlanice|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/olimpijske-in-paraolimpijske-igre-eden-najvecjih-izzivov-nove-slovenske-veleposlanice/508839|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-06|language=sl|date=25. julij 2019}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174635232
* https://si.bloombergadria.com/politika/splosno/70052/pogovor-s-slovensko-veleposlanico-v-berlinu-ano-polak-petric/news
* https://www.diplomatisches-magazin.de/botschafterinnen/dr-ana-polak-petric/
* https://www.hiroshima-u.ac.jp/en/international/news/70387
* https://www.youtube.com/watch?v=sLqwDUrEpRM
* https://www.youtube.com/watch?v=5FFEGl72rH4
* https://eurobiz.jp/the-interview/celebrating-independence-embracing-unity/
* https://www.top-magazin-berlin.de/wir-sind-teil-mitteleuropas/ana-polak-petric/

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://www.tokyo.embassy.si/index.php?id=3295&amp;L=684 Življenjepis na strani veleposlaništva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210731143402/http://www.tokyo.embassy.si/index.php?id=3295&amp;L=684 |date=2021-07-31 }}

{{DEFAULTSORT:Petrič Polak, Ana}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani|Polak Petrič, Ana]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Japonskem|Polak Petrič, Ana]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki|Polak Petrič, Ana]]
[[Kategorija:Slovenski diplomati|Polak Petrič, Ana]]
[[Kategorija:Slovenski veleposlaniki|Polak Petrič, Ana]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Nemčiji]]</text>
      <sha1>pto5zw5u4qeqlpeordwc43jls4bmoi3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>San Miguel de Lillo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>503879</id>
    <revision>
      <id>6762794</id>
      <parentid>6754635</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:09:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6762794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8088" sha1="eqvxbp4jlj26jxb17l9a1czjw94n7gz" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name=Cerkev San Miguel de Lillo &lt;br /&gt;Samiguel de Lliño {{in lang|ast}} &lt;/small&gt;
| image=Iglesia de San Miguel de Lillo, Oviedo (2018).jpg
| caption=
| location= [[Oviedo]], [[Španija]]
| geo = {{coord|43|22|49|N|5|52|6.2|W|region:ES-O_type:landmark|display=inline,title}}
| religious_affiliation=[[rimskokatoliška]]
| rite=
| province= [[Asturija]]
| district=
| consecration_year= 848
| status= Inactive
| leadership=
| website= [http://www.santamariadelnaranco.blogspot.com/ Official website]
| architect=
| architecture_type= [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| architecture_style=  [[Predromanska umetnost|predromanska arhitektura]]
| heritage_designation = World Heritage Site
| facade_direction= SSE
| groundbreaking =
| year_completed=842
| construction_cost=
| specifications= yes
| capacity=
| length=12 m
| width=10 m
| width_nave=
| height_max=
| materials=
| designation1 = WHS
| designation1_parent = Monuments of Oviedo and the Kingdom of the Asturias
| designation1_date = 1985 &lt;small&gt;(9. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_type = Kulturno
| designation1_criteria = ii, iv, vi
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/312 312]
| designation1_free1name = Razširitev
| designation1_free1value = 1998
| designation1_free2name = Država
| designation1_free2value = Španija
| designation1_free3name = Regija
| designation1_free3value = Evropa in Severna Amerika
}}

'''San Miguel de Lillo''' ({{jezik-ast|Samiguel de Lliño}}), znana tudi kot '''San Miguel de Liño''', je predromanska palačna [[kapela]], posvečena nadangelu Mihaelu ob vznožju Monte Naranco, tri kilometre severozahodno od [[Oviedo|Ovieda]], glavnega mesta [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]] [[Asturija]]. Kapela je bila - podobno kot cerkev [[Santa María del Naranco]] - zgrajena pod asturskim kraljem Ramirom I. (vladal 842-850) sredi 9. stoletja kot del kompleksa palače.

Leta 1985 sta bili obe stavbi skupaj s cerkvijo Santa Cristina de Lena vključeni na seznam kulturnih spomenikov Unesca kot ''Monumentos de Oviedo y del Reino de Asturias'' (Spomeniki Ovieda in Kraljevine Asturije). Ta seznam je bil leta 1998 razširjen na cerkev San Julián de los Prados, [[Cámara Santa de Oviedo|Santa Cámara]] v [[stolnica v Oviedu|stolnici San Salvador]] in fontano La Foncalada v Oviedu.&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list/312-005 Monuments of Oviedo and the Kingdom of the Asturias] Unesco World Heritage List&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Cerkev San Miguel de Lillo je bila leta 848 posvečena Mariji, v skladu s posvetilnim napisom na oltarni menzi v Arheološkem muzeju v Asturiji (''Museo Arqueológico de Asturias'') v Oviedu. V njem sta se Ramiro in njegova žena Paterna poimenovala kot graditelja, datum posvetitve cerkve pa je deveti dan julijskega koledarja leta 886 v španski dobi, kar ustreza 23. juniju 848 našega štetja. Kronike iz 9. stoletja so poudarjale lepoto in popolnost Cerkve za razliko od katere koli druge v Španiji. Kot arhitekturno novost so omenili, da so namesto slopovuporabljali stebre in da prostori niso imeli lesenih stropov, ampak so bili obokani s kamnom in ne z opeko.

Potem ko je cerkev v 12. ali 13. stoletju močno poškodoval plaz, je danes ohranjena le tretjina nekdanje triladijske stavbe in sicer zahodna veranda z vhodnim portalom in prvo obočno polo ladje. Stavba se je v naslednjih stoletjih spreminjala z dozidavami in obnovami. Prvi obnovitveni ukrepi so bili izvedeni sredi 19. stoletja.

== Arhitektura ==
Zunanje stene cerkve iz lomljenega kamna in klesancev so bile prvotno ometane. Strukturirane so s [[kanelura|kaneliranimi]] [[opornik]]i. Na zahodni verandi je v prvem nadstropju [[empora]], ki jo je mogoče ločiti z zaveso. Lesena konzola, na katero je bila pritrjena zavesa, je še vedno na svojem mestu. Vsi deli prostora imajo banjaste [[obok]]e. V vzdolžni smeri enajst metrov visoke osrednje ladje sloni na arkadah z dvignjenimi okroglimi loki in masivnimi, 3,60 metra visokimi stebri s premerom 60 centimetrov. Stranski ladji sta pokriti s prečnimi polkrožnimi oboki, ki, ker ne pritiskajo na severno in južno steno, omogočajo velike okenske odprtine.

== Okna ==
Presenetljive so številne okenske odprtine, od katerih so štiri ohranile prvotne sheme. Posebno pozornost si zasluži 1,80 metra visoko in 90 centimetrov široko obokano okno, katerega polnilo je iz monolitnega [[apnenec|apnenca]]. Uokvirjeno je z dvojno rozeto in razdeljeno na dve področji. Spodnji del sestavlja trojna arkada s spiralno okrašenimi stebri in [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i. V zgornjem delu so prepleteni krogi.
&lt;gallery class=&quot;center centered&quot; perrow=&quot;3&quot; widths=&quot;170&quot; heights=&quot;170&quot;&gt;
Ventanita de la Iglesia de San Miguel de Lillo , Oviedo, Asturias.JPG|Okno z rešetko
Oviedo - San Miguel de Lillo 4.jpg| Okno z rešetko
2. Church of San Miguel de Lillo.jpg|Okroglo okno
&lt;/gallery&gt;

== Kiparski okras ==
[[Slika:San miguel de lillo jamba.jpg|thumb| Reliefna plošča portala]]
Stebri imajo okrnjene piramidalne kapitele s prekladami in geometrijskimi vzorci. Nenavadno velike baze stebrov so narejene iz enega kosa apnenca in imajo stransko dolžino 80 centimetrov. Preklade tvorijo tri arkade, pod katerimi so predstavljeni ljudje s knjigami v rokah, ki so interpretirani kot štirje evangelisti s svojimi simboli. Dve 1,80 metra visoki apnenčasti plošči na vhodnih portalih izhajata iz časa izgradnje cerkve. Razdeljene so na tri polja in obdane z okvirjem iz raku in cvetnih listov. Zgornji in spodnji prizor prikazujeta sedečega rimskega konzula v spremstvu dveh sodnih uradnikov. V levi roki drži žezlo, v desni pa karto, krpo, ki so jo vrgli v areno v znak začetka cirkuških iger. Srednji prizor prikazuje akrobata, ki balansira z rokami na palici, leva in moškega z bičem. Domneva se, da je vzor za te reliefne plošče bizantinski diptih iz slonovine iz leta 506, ki prikazuje konzula Aerobindusa in cirkuške prizore, od katerih je ena v [[Ermitaž]]u v [[Sankt Peterburg]]u in ena v pariškem Musée Clunyju. Venec in obokani profili so oblikovani kot pasovi, galerijski loki so okrašeni z rozetami ali diamantnimi frizi, v katere so vpisani cvetni listi in sončna kolesa.

== Stenske poslikave ==
Od takrat, ko je bila cerkev zgrajena, so se ohranili ostanki stenskih slik, zlasti v južni stranski ladji, ki prikazujejo sedečo postavo in igralca na lutnjo.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:San Miguel de Lillo (4794173442).jpg|Stranski pogled, San Miguel de Lillo
File:San Miguel de Lillo plan.svg|Tloris, San Miguel de Lillo
File:Iglesia de San Miguel de Lillo (2476595972).jpg|Vzhodna fasada, San Miguel de Lillo
Slika:San Miguel de Lillo.jpg|Pogled z juga 
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo| last = Moffitt| first = John F.| title = The arts in Spain.| date = 1999| publisher = Thames and Hudson| location = London| isbn = 978-0-500-20315-6| language = es| url-access = registration| url = https://archive.org/details/artsinspain00moff}}
* {{navedi knjigo|last=de Selgas|first=Fortunato |title=Monumentos ovetenses del siglo IX|publisher =Nueva Impr. de San Francisco de Sales|date=1908|url=https://archive.org/details/monumentosovete00selggoog|language=es|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121106225800/https://archive.org/details/monumentosovete00selggoog|archivedate=2012-11-06}}
* {{cite journal|last=Arias Paramo|first=Lorenzo|date=1992|title=Geometría y proporción en la arquitectura prerrománica asturiana|journal=Actas del III Congreso de Arqueología Medieval Española|publisher=Universidad de Oviedo|location=Oviedo|pages=27–37|isbn=978-84-604-1916-7|language=es|url=https://books.google.com/books?id=2diqpqpbMeMC&amp;pg=PA27|accessdate=2009-05-31}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category |Church of San Miguel de Lillo}}
* [http://www.santamariadelnaranco.es/ NOTICIAS de la parroquia - Parroquia Sta Maria Naranco]

[[Kategorija:Oviedo]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]]
[[Kategorija:Cerkve v Španiji]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eqvxbp4jlj26jxb17l9a1czjw94n7gz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stefan Banach</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515102</id>
    <revision>
      <id>6762843</id>
      <parentid>6677474</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:56:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mnogoterost</username>
        <id>140263</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28089" sha1="iimumk9ckh6uef5qnbxe9vzp1u74syz" xml:space="preserve">{{short description|Poljski matematik (1892–1945)}}
{{infopolje Znanstvenik
|name              = Stefan Banach
|image             = &lt;!-- WD --&gt;
|image_size        = 200px
|caption           = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|nationality       = {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|poljska]]
|field             = [[matematika]]
|work_institutions = [[Univerza v Lvovu]]
|alma_mater        = [[Narodna politehniška univerza v Lvovu|Tehniška univerza v Lvovu]]
|doctoral_advisors = [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] &lt;br /&gt; [[Kazimierz Twardowski]]
|doctoral_students = [[Stanisław Mazur]] {{small|(1932)}}
|notable_students  = [[Józef Schreier]] &lt;br /&gt; [[Stanisław Marcin Ulam|Stanisłav Ulam]]
|known_for         = [[Banachov prostor]] &lt;br /&gt; [[funkcionalna analiza]] &lt;br /&gt; [[Banachova algebra]] &lt;br /&gt; [[Banachova mera]] &lt;br /&gt; [[paradoks Banacha-Tarskega]] &lt;br /&gt; [[Banachov izrek o negibni točki]] &lt;br /&gt; [[Banach-Steinhausov izrek]] &lt;br /&gt; [[Banach-Mazurjev izrek]] &lt;br /&gt; [[Banach-Schauderjev izrek]] &lt;br /&gt; [[Hahn-Banachov izrek]] &lt;br /&gt; [[Banach-Alaoglujev izrek]] &lt;br /&gt; [[surjekcija Fréchetovih prostorov|izrek o surjekciji Fréchetovih prostorov]]
|influences        =
|influenced        =
|prizes            = članstvo: [[Poljska akademija umetnosti]]
|religion          =
|footnotes         =
|signature         =
|spouse            = Łucją Braus (1920)
|children          = Stefan (1922–1999)
}}

'''Stefan Banach''' [stéfan bánah] [[Poljaki|poljski]] [[matematik]], † [[30. marec]] [[1892]], [[Krakov]],  [[Velika krakovska vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Poljska]]), * [[31. avgust]] [[1945]], [[Lvov]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Ukrajina]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.britannica.com/biography/Stefan-Banach|title= Stefan Banach POLISH MATHEMATICIAN|language= en}}&lt;/ref&gt; 

Banach v splošnem velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših svetovnih matematikov 20. stoletja. Bil je ustanovitelj moderne [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.britannica.com/biography/Stefan-Banach|title= Polish mathematician who founded modern functional analysis and helped develop the theory of topological vector spaces|language= en}}&lt;/ref&gt; in izvirni član [[lvovska matematična šola|lvovske matematične šole]]. Njegovo večje delo je knjiga ''Teorija linearnih operacij'' (''Teorja operacyj linjowych'', ''Théorie des opérations linéaires'') iz leta 1931, prva monografija o splošni teoriji funkcionalne analize.{{r|bana_1931}}

Rodil se je v Krakovu, hodil na IV. gimnazijo in reševal matematične probleme s svojim prijateljem [[Witold Wilkosz|Witoldom Wilkoszem]]. Po diplomi leta 1910 se je preselil v Lvov. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] se je vrnil v Krakov kjer se je spoprijateljil s [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugom Steinhausom]]. Ko je rešil nekatere matematične probleme, ki jih je imel Steinhaus za težke, sta objavila prvo skupno delo. Leta 1919 je Banach skupaj z več drugimi matematiki ustanovil matematično društvo. Leta 1920 so ga sprejeli na mesto docenta na [[Narodna politehniška univerza v Lvovu|lvovski politehniki]]. Kmalu je tukaj postal profesor in član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] v Krakovu. Organiziral je lvovsko matematično šolo. Okoli leta 1929 je začel pisati ''Teorijo linearnih operacij''.

Po izbruhu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] septembra 1939 je Lvov padel pod zasedbo Sovjetske zveze. Banach je postal dekan Oddelka za matematiko in fiziko [[Univerza v Lvovu|Univerze v Lvovu]]. Leta 1941, ko so Lvov zasedli Nemci, so bile za Poljake zaprte vse ustanove visokega izobraževanja. Zaradi tega je bil Banach prisiljen služiti si kruh kot [[hranilec uši]] na [[Lvovski inštitut za raziskovanje tifusa in virologijo|Inštitutu za raziskovanje tifusa in virologijo]] parazitologa [[Rudolf Weigl|Rudolfa Weigla]]. Čeprav je bila služba tvegana zaradi morebitne okužbe s [[tifus]]om, ga je zaščitila pred premeščanjem v delovno taborišče v Nemčijo in pred drugimi oblikami zatiranja. Ko so leta 1944 Sovjeti ponovno zasedli Lvov, je Banach ponovno ustanovil univerzo. Ker so Sovjeti premeščali Poljake iz sovjetskih aneksiranih nekdanjih poljskih ozemelj, se je Banach pripravil vrniti se v Krakov. Preden je to zares storil je avgusta 1945 umrl zaradi pred sedmimi meseci diagnosticiranega pljučnega raka.

Banach ni bil redni član [[Ukrajinska narodna akademija znanosti|Ukrajinske akademije znanosti]].{{r|samo_2017}}

Med pomembne matematične koncepte, ki nosijo njegovo ime, sodijo: [[Banachov prostor|Banachovi prostori]], [[Banachova algebra|Banachove algebre]], [[Banachova mera|Banachove mere]], [[paradoks Banacha-Tarskega]], [[Hahn-Banachov izrek]], [[Banach-Steinhausov izrek]], [[Banach-Mazurjeva igra]], [[Banach-Alaoglujev izrek]] in [[Banachovo skrčitveno načelo|Banachov izrek o negibni točki]].

== Življenje ==

=== Zgodnje življenje ===

Banach se je rodil v Splošni bolnišnici svetega Lazarja v Krakovu, tedaj v Avstro-Ogrskem cesarstvu, v [[Gorali|goralski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] družini.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-biography.html|title= Home Page of Stefan Banach|website= kielich.amu.edu.pl|access-date= 19. avgusta 2017|language= en|archive-date= 2017-09-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20170912100804/http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-biography.html|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje ga je krstil njegov oče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Banach.html|title= Banach biography|website= www-history.mcs.st-andrews.ac.uk|access-date= 19. avgusta 2017|language= en}}&lt;/ref&gt;{{r|stac_1999}} Njegova starša sta bila Stefan Greczek in Katarzyna Banach, oba rojaka iz pokrajine [[Podhale]].{{r|waks_2006}}{{r|duda_2009}} Greczek je bil vojak v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]] stacionirani v Krakovu. Malo je znanega o Banachovi materi.{{r|ocon_2000}} Po [[krstni list|krstnem listu]] se je rodila v vasi [[Borówna]] in delala kot hišna pomočnica.{{r|duda_2009}}

Nenavadno je bil Stefanov priimek materin in ne očetov, čeprav je dobil očetovo krstno ime – Stefan. Ker je bil Stefan Greczek vojak in se zaradi vojaških predpisov ni smel ženiti, mati pa je bila prerevna, sta se starša odločila, da ga bodo vzgajali sorodniki in prijatelji.{{r|kalu_1996-2-4}} Stefan je preživel prvih nekaj svojih let življenja pri svoji stari materi, ko pa je zbolela, je Greczek uredil, da sta sina vzgajali Franciszka Płowa in njena nečakinja Maria Puchalska v Krakovu. Mladi Stefan je imel Franciszko za svojo krušno mati, Mario pa za svojo starejšo sestro.{{r|kalu_1996-1-3}} V njegovih zgodnejših letih ga je poučeval Juliusz Mien, francoski intelektualec in prijatelj družine Płowa, ki je emigriral na Poljsko, kjer se je preživljal s fotografijo in prevajanjem poljske literature v francoščino. Mien je naučil Banacha francoščine in ga zelo verjeno vzpodbujal pri njegovih zgodnjih matematičnih prizadevanjih.{{r|kalu_1996-3}}

Leta 1902 se je Banach z desetimi leti vpisal v krakovsko IV. gimnazijo (znano tudi kot ''[[Jan Albin Goetz|Goetzeva gimnazija]]''). Čeprav je bila šola specializirana v humanističnih vedah, sta Banach in njegov najboljši prijatelj Witold Wiłkosz (tudi kasnejši matematik) preživela največ svojega časa pri reševanju matematičnih problemov med odmori in po pouku.{{r|kalu_1996-137}} Kasneje v življenju je Banach pripisoval zasluge dr. Kamilu Kraftu, profesorju matematike in fizike na gimnaziji, za vzpodbujanje njegovih zanimanj v matematiki.{{r|jaki_2007-4}} Čeprav je bil Banach marljiv dijak, je včasih prejel slabše ocene. V prvem semestru gimnazije ni izdelal grščine, kasneje pa je kritično govoril o šolskih profesorjih matematike.{{r|kalu_1996-3-4}}

Po maturi v osemnajstem letu starosti leta 1910 se je preselil v Lvov, kjer se je namenil študirati na lvovski politehniki. V začetku je za študij izbral tehniko, ker je bil v tem času prepričan, da v matematiki ni več kaj novega za odkriti.{{r|jaki_2007-5}} Nekaj časa je delno obiskoval tudi [[Jagelonska univerza|Jagelonsko univerzo]]. Ker je za podporo svojega študija moral služiti denar, je šele leta 1914 pri dvaindvajsetih letih končno zaključil srednješolske maturitetne izpite.{{r|kalu_1996-13}}

Ko je izbruhnila 1. svetovna vojna, so Banacha oprostili vojaške obveznosti zaradi njegovega levičništva in slabega vida. Ko je [[Ruska imperialna vojska|ruska vojska]] začela svojo ofenzivo proti Lvovu, je Banach odšel v Krakov, kjer je preživel preostanek vojne. Preživljal se je kot inštruktor v krajevnih gimnazijah, delal v knjigarni in kot delovodja skupine za gradnjo cest. V tem času se je udeležil nekaterih predavanj na Jagelonski univerzi, vključno tistih od znamenitih poljskih matematikov [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisława Zarembe]] in [[Kazimierz Żorawski|Kazimierza Żorawskega]], vendar je o tem obdobju njegovega življenja znanega malo.{{r|kalu_1996-16}}

=== Steinhausovo odkritje ===

[[slika:Otto Nikodym Stefan Banach Memorial Bench Krakow Poland.jpg|thumb|right|200px|Spominska klop [[Otto Nikodym|Otta Nikodyma]] in Stefana Banacha v [[Krakov]]u (skulptura [[Stefan Dousa|Stefana Douse]] na ogled od 14. oktobra 2016)]]

Leta 1916 je Banach v krakovskem mestnem parku [[Planty (Krakov)|Planty]] srečal profesorja [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Huga Steinhausa]], enega od slavnih matematikov tistega časa. Po Steinhausu je bil po sprehajanju po parku presenečen, ko je slučajno slišal izraz »''Lebesguov integral''« ([[Lebesguov integral]] je bil tisti čas še vedno nova zamisel v matematiki), in zato odšel to raziskati. Tako je srečal Banacha in tudi [[Otto Nikodym|Otta Nikodyma]].{{r|jaki_2007-6}} Steinhaus se je navdušil nad mladim matematikom samoukom. Njuno srečanje je bilo začetek dolgega sodelovanja in prijateljstva. Dejansko je Steinhaus kmalu po srečanju povabil Banacha naj reši nekatere probleme, ki jih je sam reševal in so se pokazali za težke. Banach jih je rešil v enem tednu in kmalu sta objavila prvo skupno delo ''O srednji konvergenci Fourierove vrste''. Steinhaus, Banach in Nikodym so skupaj z več drugimi matematiki ([[Władysław Ślebodziński]], [[Leon Chwistek]], [http://jointmathematicsmeetings.org/amsmtgs/2168_abstracts/1106-01-2627.pdf Alfred Rosenblatt] in [[Włodzimierz Stożek]]) ustanovili tudi matematično društvo, ki je sčasoma postalo [[Poljsko matematično društvo]].{{r|kalu_1996-23}} Društvo je bilo uradno ustanovljeno 2. aprila 1919. Prek Steinhausa je Banach srečal tudi svojo bodočo ženo – Łucjo Braus.

=== Medvojna leta ===

[[slika:Lwow - Kawiarnia Szkocka.jpg|thumb|right|200px|[[Škotska kavarna]] – mesto srečanj mnogih znanih [[lvovska matematična šola|lvovskih matematikov]]]]

Steinhaus je predstavil Banacha akademskim krogom in znatno pospešil njegovo kariero. Po [[Druga Poljska republika|poljski neodvisnosti]] leta 1918 je Banach dobil mesto docenta v lvovski politehniki. S Steinhausovo pomočjo je prejel tudi [[doktorat]] ne da bi ga dejansko zaključil na univerzi. Doktorska disertacija, sprejeta leta 1920 na [[Univerza v Lvovu|Univerzi Ivana II. Kazimirja v Lvovu]],{{r|jahn_2003}} in objavljena leta 1922,{{r|bana_1922}} je vsebovala osnovne zamisli funkcionalne analize, kar je kmalu postalo popolnoma novo področje matematike. V svoji disertaciji, napisani leta 1920, je aksiomatsko opredelil, kar danes imenujemo Banachov prostor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Математичний міст між Краковом і Львовом: як Стефан Банах став одним із найвеличніших математиків століття - krakow1.one|url=https://krakow1.one/uk/eternal/matematychnyj-mist-mizh-krakovom-i-lvovom-yak-stefan-banah-stav-odnym-iz-najvelychnishyh-matematykiv-stolittya-2181|date=2022-11-16|accessdate=2022-11-16|language=uk}}&lt;/ref&gt; O disertaciji so na široko razpravljali v akademskih krogih, omogočila pa mu je, da je leta 1922 postal profesor na lvovski politehniki. Najprej je bil asistent profesorju [[Antoni Łomnicki|Antoniju Łomnickem]], leta 1927 pa je dobil lastno profesuro. 17. junija 1924 je Banach postal dopisni član [[Poljska akademija umetnosti|Poljske akademije umetnosti]] v Krakovu. V istem času od leta 1922 je bil tudi predstojnik druge stolice za matematiko na Univerzi v Lvovu.

Mladi in nadarjeni Banach je okrog sebe zbral veliko skupino matematikov. Skupina se je sestajala v [[Škotska kavarna|Škotski kavarni]] in je kmalu botrovala rojstvu »lvovske matematične šole«. Leta 1929 je skupina začela objavljati lastno revijo ''[[Studia Mathematica]]'', ki je bila v celoti posvečena Banachovemu študijskemu področju – funkcionalni analizi. Približno v tem času je Banach začel pisati tudi svoje najbolj znano delo, prvo monografijo o splošni teoriji [[linearni prostor|linearno]]-[[metrični prostor|metričnega prostora]]. Prvič je bila objavljena v poljščini leta 1931,{{r|bana_1931}} naslednjo leto pa so jo prevedli tudi v francoščino in so jo širše sprejeli v evropskih akademskih krogih.{{r|bana_1932}} Knjiga je bila prva v dolgem nizu matematičnih monografij, ki jih je uredil Banach in njegov krog.

=== 2. svetovna vojna ===

[[slika:Cmentarz-Lyczakowski-Grob Banacha.jpg|thumb|left|200px|Banachov grob na [[Ličakivsko pokopališče|Ličakivskem pokopališču]], [[Lvov]]]]

Po [[Poljska kampanja (1939)|Invaziji na Poljsko]] nacistične Nemčije in Sovjetske zveze je nadzor nad Lvovom dobila Sovjetska zveza za skoraj dve leti. Banach, od leta 1939 dopisni član Ukrajinske akademije znanosti in v dobrih odnosih s sovjetskimi matematiki,{{r|ocon_2000}} je moral obljubiti, da se bo naučil ukrajinščine, če bo hotel ohraniti svojo profesuro in nadaljevati svoje akademsko delovanje.{{r|urba_2002}} Ko so nadzor nad Lvovom leta 1941 med [[Operacija Barbarossa|Operacijo Barbarossa]] dobili Nemci, so zaprli vse univerze. Banach se je skupaj z mnogimi kolegi in svojim sinom zaposlil kot hranilec uši v raziskovalnem inštututu profesorja Rudolfa Weigla. Zaposlitev v Weiglovem inštitutu je omogočila mnogim nezaposlenim univerzitetnim profesorjem in njihovim sodelavcem zaščito pred naključnim priporom in deportacijo v [[nacistična koncentracijska taborišča]].

Ko je [[Rdeča armada]] v [[Lvovsko-Sandomierzska ofenziva|Lvovsko-Sandomierzski ofenzivi]] leta 1944 ponovno zavzela Lvov, se je Banach vrnil na Univerzo in jo pomagal ponovno ustanoviti po vojni. Ker so Sovjeti preseljevali Poljake iz aneksiranih nekdanjih poljskih območij, se je Banach začel pripravljati zapustiti mesto in se nastaniti v Krakovu, kjer so mu obljubili profesuro na Jagelonski univerzi.{{r|ocon_2000}} Bil je tudi med kandidati za ministra za izobraževanje Poljske.{{r|jame_2003}} Januarja 1945 so mu diagnosticirali pljučni rak in so mu dovolili ostati v Lvovu. Umrl je pri triinpetdesetih letih. Njegovega pogreba na [[Ličakivsko pokopališče|Ličakivskem pokopališču]] se je udeležilo več sto ljudi.{{r|jame_2003}}

== Prispevki ==

[[slika:Banach-Tarski Paradox.svg|thumb|center|350px|[[Dekompozicija]] [[krogla|krogle]] v dve identični krogli – [[paradoks Banacha-Tarskega]].]]

Banachova disertacija, dokončana leta 1920 in objavljena leta 1922, je formalno aksiomatizirala koncept [[polni metrični prostor|polnega]] [[normirani vektorski prostor|normiranega vektorskega prostora]] in podala temelje za področje [[funkcionalna analiza|funkcionalne analize]]. V tem delu je Banach imenoval takšne prostore »''prostori razreda E''«, v svoji knjigi ''Teorija linearnih operacij'' iz leta 1932 pa je spremenil terminologijo in jih je imenoval »''prostori tipa B''«, kar je verjetno vodilo do tega, da so jih poimenovali po njem.{{r|mac__2008}} Teorija kasneje definiranih [[Banachov prostor|Banachovih prostorov]] je imela predhodnike v delu madžarskega matematika [[Frigyes Riesz|Frigyesa Riesza]] (objavljeno leta 1916) in sočasnih doprinosih [[Hans Hahn|Hansa Hahna]] in [[Norbert Wiener|Norberta Wienerja]].{{r|jahn_2003}} Za kratek določen čas so dejansko polne normirane linearne prostore v matematični literaturi imenovali »Banach-Wienerjevi« prostori na podlagi terminologije, ki je jo uvedel Wiener sam. Ker je bilo Wienerjevo delo o tej temi omejeno, so jih začeli imenovati samo ''Banachovi prostori''.{{r|mac__2008}}

Podobno je bil v njegovo disertacijo vključen [[Banachov izrek o negibni točki]], ki je temeljil na zgodnejših metodah [[Charles Émile Picard|Charlesa Émila Picarda]], kasneje pa so ga razširili njegovi študentje (na primer [[Banach-Schauderjev izrek]]) in drugi matematiki (še posebej [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer]] ter [[Poincaré-Birkhoffov izrek|Poincaré in Birkhoff]]). Izrek ni zahteval linearnosti [[prostor (matematika)|prostora]] in je veljal za poljubni polni [[Cauchyjev prostor]] (še posebej za poljubni polni metrični prostor).{{r|jahn_2003}}

[[Hahn-Banachov izrek]] je eden od osnovnih izrekov funkcionalne analize.{{r|jahn_2003}}

* [[paradoks Banacha-Tarskega]]
* [[načelo enakomerne omejenosti|Banach-Steinhausov izrek]]
* [[Banach-Alaoglujev izrek]]
* [[Banach-Stonov izrek]]

== Priznanja ==

Od leta 1946 [[Poljsko matematično društvo]] za dosežke v matematičnih raziskavah, objavljenih v obliki knjig ali znanstvenih člankov, podeljuje [[nagrada Stefana Banacha|nagrado Stefana Banacha]].

=== Medalja Stefana Banacha ===

Leta 1992 je [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] ustanovil posebno medaljo Stefana Banacha za izjemne dosežke na področju matematičnih znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.impan.pl/en/events/awards/stefan-banach-medal|title= Institute of Mathematics: Stefan Banach Medal|publisher= Polish Academy of Sciences|language= en|accessdate= 2022-03-21|archive-date= 2020-11-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20201105125729/https://www.impan.pl/en/events/awards/stefan-banach-medal|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

* [[red belega orla (Poljska)|red belega orla]] – 6. novembra 2018 (posmrtno).{{r|moni_2019}}{{r|kond_2018}}

== Navedki ==

[[slika:Stefan Banach monument in Kraków.jpg|thumb|right|200px|Spomenik Banachu pred stavbo na ulici Reymonta 4 v Krakovu, kjer je imel [[Matematični inštitut Jagelonske univerze]] sedež med letoma 1968 in 2008]]

[[Stanisław Marcin Ulam|Stanisław Ulam]], tudi matematik lvovske matematične šole je v svoji avtobiografiji navedel Banachove besede:
: »Dobri matematiki vidijo analogije. Veliki matematiki vidijo analogije med analogijami.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= Developing a 21st Century Global Library for Mathematics Research|url= https://books.google.com/books?id=d82nAwAAQBAJ&amp;pg=PT35|author= National Research Council of the National Academies|access-date= 28. marca 2018|date= 25. marec 2014|publisher= National Academies Press|isbn= 9780309298513|page= 35|df= dmy-all}}&lt;/ref&gt;

[[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] je o Banachu dejal:
: »Banach je bil moje največje znanstveno odkritje.«{{r|stri_2011}}
	
== Glej tudi ==

{{div col|colwidth=27em}}
* {{medjezikovna povezava|izrek o zaprtem območju|en|Closed range theorem}}
* {{medjezikovna povezava|Banachova limita|en|Banach limit}}
* {{medjezikovna povezava|mednarodna nagrada Stefana Banacha|en|Polish_Mathematical_Society#International_Stefan_Banach_Prize}}
{{div col end}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;bana_1922&quot;    &gt;{{sktxt|Banach|1922}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bana_1931&quot;    &gt;{{sktxt|Banach|1931}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;bana_1932&quot;    &gt;{{sktxt|Banach|1932}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;duda_2009&quot;    &gt;{{sktxt|Duda|2009}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jahn_2003&quot;    &gt;{{sktxt|Jahnke|2003|p=402}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jaki_2007-4&quot;  &gt;{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=4}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jaki_2007-5&quot;  &gt;{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=5}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jaki_2007-6&quot;  &gt;{{sktxt|Jakimowicz|Miranowicz|2007|p=6}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;jame_2003&quot;    &gt;{{sktxt|James|2003|p=384}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-1-3&quot;&gt;{{sktxt|Kałuża|1996|pp=1–3}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-2-4&quot;&gt;{{sktxt|Kałuża|1996|pp=2–4}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-3&quot;  &gt;{{sktxt|Kałuża|1996|p=3}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-3-4&quot;&gt;{{sktxt|Kałuża|1996|pp=3–4}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-13&quot; &gt;{{sktxt|Kałuża|1996|p=13}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-16&quot; &gt;{{sktxt|Kałuża|1996|p=16}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-23&quot; &gt;{{sktxt|Kałuża|1996|p=23}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kalu_1996-137&quot;&gt;{{sktxt|Kałuża|1996|p=137}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kond_2018&quot;    &gt;{{sktxt|Kondek-Dyoniziak|2018}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;mac__2008&quot;    &gt;{{sktxt|MacCluer|2008|p=6}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;moni_2019&quot;    &gt;{{navedi splet|url= http://isap.sejm.gov.pl/isap.nsf/DocDetails.xsp?id=WMP20190000101|title= Monitor Polski 2019 poz. 101|date= 16. november 2018|work= [[Internetni sistem pravnih aktov|ISAP]]|language= pl}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ocon_2000&quot;    &gt;{{sktxt|O'Connor|Robertson|2000}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;samo_2017&quot;    &gt;{{sktxt|Samojlenko|Banah|Pritula|2017}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stac_1999&quot;    &gt;{{sktxt|Stachura|1999|p=51}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;stri_2011&quot;    &gt;{{sktxt|Strick|2011}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;urba_2002&quot;    &gt;{{sktxt|Urbanek|2002}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;waks_2006&quot;    &gt;{{sktxt|Waksmundzka-Hajnos|2006|p=16}}.&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{navedi revijo|last1= Banach|first1= Stefan|title= Sur les opérations dans les ensembles abstraits et leur application aux équations integrals|trans-title= O operacijah v abstraktnih množicah in njihova raba v integralskih enačbah|journal= [[Fundamenta Mathematicae]]|date= 1922|volume= 3|issue= |pages= |language= fr, pl}}
* {{citat|last1= Banach|first1= Stefan|title= Teorja operacyj linjowych|date= 1931|publisher= Kasy im. Mianowskiego Instytutu Popierania Nauki|location= Varšava|url= https://polona.pl/item/teorja-operacyj-t-1-operacje-linjowe,NTE1MjkyMDM/#info:metadata|work= [[Polona (digitalna knjižnica)|polona.pl]]|accessdate= 15. februarja 2022}}
* {{citat|last1= Banach|first1= Stefan|title= Théorie des opérations linéaires|trans-title= Teorija linearnih operacij|date= 1932|url= https://polona.pl/item/theorie-des-operations-lineaires,NTE1MjkyMDU/|series= Monografje Matematyczne (v francoščini)|volume= 1.|publisher= Z Subwencji Funduszu Kultury Narodowej|location= Varšava|zbl= 0005.20901|work= polona.pl|access-date= 15. februarja 2022}}
* {{navedi revijo|last1= Duda|first1= Roman|title= Facts and Myths about Stefan Banach|journal= Newsletter of the European Mathematical Society|date= 2009|issue= 71|page= 29|url= https://www.ems-ph.org/journals/newsletter/pdf/2009-03-71.pdf|publisher= EMS}}
* {{navedi knjigo|last1= Jahnke|first1= Hans Niels|title= A History of Analysis|publisher= American Mathematical Society|date= 2003|isbn= 0821826239}}
* {{navedi knjigo|editor1-last= Jakimowicz|editor1-first= E.|editor2-last= Miranowicz|editor2-first= A.|title= Stefan Banach - Remarkable life, Brilliant mathematics|publisher= Gdańsk University Press and Adam Mickiewicz University Press|date= 2007|isbn= 978-83-7326-451-9|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-jakimowicz_miranowicz.html}}
* {{navedi knjigo|last1= James|first1= Ioan|author-link1= Ioan James|title= Remarkable Mathematicians: From Euler to von Neumann|url= https://archive.org/details/remarkablemathem0000jame|url-access= registracija|publisher= Cambridge University Press|date= 2003|isbn= 0521520940}}
* {{navedi knjigo|last1= Kałuża|first1= Roman|title= Through a Reporter's Eyes: The Life of Stefan Banach|publisher= Birkhäuser|date= 1996|isbn= 0-8176-3772-9|url= https://books.google.com/books?id=i3ZrfMinChkC&amp;q=Stefan+Banach|others= Translated by Wojbor Andrzej Woyczyński and Ann Kostant}}
* {{navedi splet|last1= Kondek-Dyoniziak|first1= Anna|url= https://dzieje.pl/aktualnosci/prezydent-uhonorowal-posmiertnie-orderem-orla-bialego-ponad-20-wybitnych-polakow|title= Prezydent uhonorował pośmiertnie Orderem Orła Białego ponad 20 wybitnych Polaków|date= 11. november 2018|work= dzieje.pl|accessdate= 11. novembra 2018|language= pl}}
* {{navedi splet|last1= Kosiedowski|first1= Stanisław|title= Stefan Banach|work= Mój Lwów|url= http://www.lwow.com.pl/m.htm|access-date= 20. maja 2008}}
* {{navedi knjigo|last1= MacCluer|first1= Barbara|title= Elementary Functional Analysis|url= https://archive.org/details/elementaryfuncti0000macc_g7p9|publisher= Springer|date= 2008|isbn= 978-0387855288}}
* {{navedi splet|last1= O'Connor|first1= John Jospeh|authorlink1= John Joseph O'Connor (matematik)|last2= Robertson|first2= Edmund Frederick|authorlink2= Edmund Frederick Robertson|url= http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Banach.html|title= Stefan Banach|publisher= [[Univerza v St Andrewsu]]|work= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]]|date= 2000|access-date= 19. avgusta 2012}}
* {{navedi revijo|last1= Samojlenko|first1= Anatolij Mihajlovič|authorlink1= Anatolij Mihajlovič Samojlenko (matematik)|last2= Banah|first2= Taras Onufrijovič|last3= Pritula|first3= Jaroslav Grigorovič|date= 2017|title= Стефан Банах і математика у Львові в першій половині ХХ століття (до 125-річчя від дня народження)|url= https://www.nas.gov.ua/UA/Messages/news/Pages/View.aspx?MessageID=3598|journal= [[Vestnik Ukrajinske narodne akademije znanosti]]|issn= 1027-3239|volume= 11|pages= 92—102|language= uk}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* {{navedi knjigo|last1= Siegmund-Schultze|first1= Reinhard|editor-first= Hans Niels|editor-last= Jahnke|title= A History of Analysis|publisher= [[Ameriško matematično društvo]]|date= 2003|isbn= 0-8218-2623-9|url= https://books.google.com/books?id=CVRZEXFVsZkC&amp;q=A+History+of+Analysis}}
* {{navedi knjigo|last1= Stachura|first1= Peter|authorlink1= Peter Stachura|title= Poland in the Twentieth Century|date= 1999|publisher= Springer}}
* {{navedi splet|last1= Strick|first1= Heinz Klaus|url= http://mathematics-in-europe.eu/?p=250|title= Stefan Banach (March 30, 1892 – August 8, 1945)|translator-first= David|translator-last= Kramer|date= 2011|website= Mathematics in Europe|publisher= European Mathematical Society|language= en-us|access-date= 28. marca 2018|df= dmy-all|archive-date= 2018-03-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20180329121010/http://mathematics-in-europe.eu/?p=250|url-status= dead}}
* {{navedi revijo|last1= Urbanek|first1= Mariusz|authorlink1= Mariusz Urbanek|title= Geniusz: gen i już|journal= Polityka|date= april 2002|volume= 8|issue= 2348|url= http://www.lwow.com.pl/g8.htm}}
* {{navedi revijo|last1= Waksmundzka-Hajnos|first1= Monika|url= http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/greczek.html|title= Wspomnienie o Stefanie Greczku|publisher= Gdańsk University|journal= Focus|date= 2006|issue= 11}}
{{refend}}
&lt;!-- == Nadaljne branje == --&gt;

== Zunanje povezave ==

{{v sorodnikih| wikt=no | commons=no | b=no | n=no | q=Stefan Banach | s=no | v=no | voy=no | species=no | d=no}}
* [http://kielich.amu.edu.pl/Stefan_Banach/e-index.html Spletna stran, posvečena Stefanu Banachu] {{in lang|en}} {{in lang|pl}}
* {{Projekt Matematična genealogija|id=12681}}
* {{MacTutor|id=Banach}}
* {{worldcat id|id=lccn-n86-118445}}

{{predsedniki Poljskega matematičnega društva}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Banach, Stefan}}

[[Kategorija:Poljski matematiki]]
[[Kategorija:Poljski akademiki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Lvovu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lvovu]]
[[Kategorija:Člani Poljske akademije umetnosti]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]]
[[Kategorija:Predsedniki Poljskega matematičnega društva]]</text>
      <sha1>iimumk9ckh6uef5qnbxe9vzp1u74syz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fustanella</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519540</id>
    <revision>
      <id>6762748</id>
      <parentid>6666770</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:18:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41859" sha1="atgdd8rx0k6bbt5kwfm3lyy5hb52bwk" xml:space="preserve">[[File:Souliotis in Corfu.jpg|thumb|200px|’’Bojevnik Souliote’’, ki nosi fustanello, avtor Louis Dupré.]]
'''Fustanella''' je tradicionalno nagubano oblačilo, podobno [[Krilo (oblačilo)|krilu]], ki ga imenujejo tudi [[kilt]], ki ga nosijo moški iz mnogih narodov na [[Balkan]]u (Jugovzhodna Evropa). V sodobnem času je fustanella del balkanskih narodnih noš. V Grčiji kratko različico fustanelle nosijo ceremonialne vojaške enote, kot so [[Evzoni|Evzones]] od leta 1868. V Albaniji ga je nosila kraljeva garda v medvojni dobi. Tako Grčija kot Albanija trdita, da je fustanella narodna noša.&lt;ref&gt;{{harvnb|Koço|2004|p=161}}&lt;/ref&gt; Poleg tega [[Vlahi]] trdijo, da je fustanella njihov etnični kostum.&lt;ref&gt;{{harvnb|Kukudēs|2003|p=16}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==
[[File:Young man exomis Musei Capitolini MC892.jpg|thumb|100px|Mladenič s [[hiton]]om. Rimska kopija grškega izvirnika iz 4. stoletja pr. n. št.]]
[[File:Nympholept.jpg|thumb|200px|left|Relief iz okoli 5. stoletja pred našim štetjem, ki prikazuje Arhedema Nimfolepta, graditelja svetišča v jami Vari v Atiki v Grčiji, oblečenega v oblačilo, podobno fustaneli.]]
Nekateri znanstveniki navajajo, da je fustanella nastala iz vrste starodavnih grških oblačil, kot sta [[hiton]] (ali tunika) in ''chitonium'' (ali kratka vojaška tunika).&lt;ref&gt;{{harvnb|Smithsonian Institution|Mouseio Benakē|1959|p=8}}: &quot;Iz starodavnega ''hitona'' in običajnega {{transl|grc|chitonium}} (kratka vojaška tunika), zapeta z pas okrog pasu, ki se spušča v ozke pravilne gube, je izpeljana &quot;fustanella&quot;, ki po razširitvi daje ime celotnemu kostumu.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Fox|1977|p=56}}: &quot;Mladi pastir nosi fustanello, potomko vojaške tunike antične Grčije, ki jo zdaj le redko nosijo, razen nekaterih polkov.&quot;&lt;/ref&gt; Čeprav je nagubano krilo povezano s starodavnim kipom (3. stoletje pred našim štetjem), ki je na območju okoli [[Atenska akropola|Akropole]] v [[Atene|Atenah]], ni preživelo nobeno staro grško oblačilo, ki bi potrdilo, da je izvor fustanelle v nagubanih oblačilih ali hitonih, ki so jih nosili moški v starih Atenah. Vendar je Charles Heald Weller iz Ameriške šole za klasične študije v Atenah odkril reliefni kip iz 5. stoletja pred našim štetjem v jami Vari v Atiki, ki prikazuje kamnoseka Arhedema Nimfolepta, ki nosi oblačilo, podobno fustaneli; kratka tunika, ki jo nosi, je v pasu zavezana v gube kot fustanella, kar je bila običajna praksa pri kmetijskem ali drugem ročnem delu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kyrou |first=Adonis K. |url=http://epub.lib.uoa.gr/index.php/aura/article/view/2237/pdf_14 |title=KYDALIMOS: Studies in Honor of Prof. Georgios St. Korres, Vol. 3 |date=2020 |publisher=National and Kapodistrian University of Athens |isbn=978-960-466-231-9 |page=157 |language=el |chapter=The Cave of Nympholeptos: From the dances of the Nymphs to neoplatonic contemplation |quote=Πρόκειται για τη, λίγο μεγαλύτερη του φυσικού, ανάγλυφη απεικόνιση του Αρχεδήμου, λαξευμένη από τον ίδιο επάνω στην επιφάνεια του ενδιάμεσου βραχώδους σχηματισμού, που όπως είδαμε χωρίζει το σπήλαιο σε δύο μεγάλους θαλάμους. Φορώντας βραχύ χιτώνα, δεμένο σε πτυχές στη μέση σαν φουστανέλα (εύζωνος, από το επίρρημα ευ και το ρήμα ζώνυμι), όπως συνήθιζαν οι αρχαίοι σε ώρες γεωργικής ή άλλης χειρωνακτικής απασχολήσεως, ...}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju drugih znanstvenikov korenine fustanelle segajo v rimske čase, ko je albansko-ilirski kilt postal prvotni vzorec rimske vojaške obleke. V [[Drač]]u v [[Albanija|Albaniji]] so našli figurico iz terakote z oblačilom, podobnim fustanelli, iz 4. stoletja.&lt;ref name=&quot;Gjergji2004&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Andromaqi Gjergji|title=Albanian Costumes Through the Centuries: Origin, Types, Evolution|url=https://books.google.com/books?id=vc3fAAAAMAAJ|year=2004|publisher=Academy of Sciences of Albania, Inst. of Folc Culture|page=209|isbn=978-99943-614-4-1}}&lt;/ref&gt; Sir Arthur Evans je fustanello kmečkih žensk (nošeno čez in nad slovanskim predpasnikom), ki živijo v bližini sodobnih bosansko-črnogorskih meja, obravnaval kot ohranjen ilirski element med lokalnim slovansko govorečim prebivalstvom, podobno kot fustanella, ki so jo nosili Albanci. Baron Franz Nopcsa je teoretiziral, da se je keltski kilt pojavil po tem, ko so albanski kilt Keltom v Veliki Britaniji predstavile rimske legije, folkloristka Ioanna Papantoniou pa meni, da je keltski kilt, kot ga gledajo rimske legije, služil kot prvotni prototip.

Drugi učenjaki menijo, da fustanella izvira iz Rimljanov, prek krajše različice [[toga|toge]] ali nagubanega hitona; kot je prikazano na kipih rimskih cesarjev, ki so nosili nagubana krila do kolen. S širitvijo Rimljanov v hladnejše podnebje v srednji in severozahodni Evropi bi bilo dodanih več gub, da bi zagotovili večjo toploto.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Keramopoulos |first=Antonios |url=https://books.google.com/books?id=_d87AQAAIAAJ |title=Λαογραφία |date=1953 |publisher=Ελληνική Λαογραφική Εταιρεία |volume=15 |pages=239–240, 243 |language=el |chapter=Η φουστανέλλα |author-link=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Notopoulos|1964|p=114}}.&lt;/ref&gt;

V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] so nosili nagubano krilo, znano kot ''podea'' (grško ''ποδέα''). Nosilec ''podee'' je bil bodisi povezan s tipičnim junakom ali akritiškim bojevnikom in ga najdemo v najdbah iz 12. stoletja, ki jih pripisujejo cesarju [[Manuel I. Komnen|Manuelu I. Komnenu]] (vladal 1143–1180).&lt;ref&gt;{{harvnb|Notopoulos|1964|pp=110, 122}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kazhdan47&quot;&gt;{{harvnb|Kazhdan|1991|loc=&quot;Akritic Imagery&quot;, p. 47}}: &quot;Medtem ko je na 35 ploščah bojevnik oblečen v &quot;podea&quot; ali nagubano krilo (včasih imenovano fustanella), ki se pripisuje Manuelu I., &quot;novim Akrites&quot;, v Ptochoprodromic pesmi, in 26 ga ima, da ubije zmaja , noben ikonografski element ne zadostuje za identifikacijo junaka posebej kot Digenesa, ker tako krilo kot dejanje označujeta druge »akritai«, imenovane v Akritičnih pesmih.«&lt;/ref&gt;

Charles du Fresne v svojem ''Leksikonu srednjeveške latinščine'' predlaga, da ''fustanum'' (kos tkanine) izvira iz rimske pale. Bombažna ''fustana'' je bila med lastnino [[papež Urban V.|papeža Urbana V.]] (1310–1370).&lt;ref&gt;[https://archive.org/stream/bulletinarchol1887fran/bulletinarchol1887fran_djvu.txt Bulletin Archéologique du Comité des Travaux Historiques et Scientifiques, p. 284]: L'Inventaire d'Urbain V (1310–1370), en 1369, enregistre &quot;unum matalacium de fustana alba, cotonno munitum&quot;.&lt;/ref&gt;

== Uporaba ==
=== Albanija ===
[[File:Albanian fustanella - 1850 - 1900.jpg|thumb|250px|Skupina Albancev višjega razreda v tipični obleki, ca. 1850–1900.]]
Na albanskih ozemljih so fustanello uporabljali stoletja pred [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. Fustanella je upodobljena na fragmentu proto[[majolika|majolične]] keramike iz 13. stoletja iz Drača.{{sfn|Hoti|1989|p=224}} Dokument iz 14. stoletja (1335), ki navaja vrsto predmetov, vključno ''fustanum'' ([[bombaž]]no krpo), ki so jih zaplenili mornarju v pristanišču reke [[Drim]] v regiji [[Skadrsko jezero|Skadrskega jezera]] v Albaniji.&lt;ref&gt;{{harvnb|Gjergji|2004|p=16}}&lt;/ref&gt; Med osmanskim osvajanjem Albanije v poznem 15. stoletju so albanski Toski, ki so prispeli v južno Italijo, nosili fustanello, kar jih je razlikovalo od albanskih Gegov, ki so nosili tesne hlače. V 19. stoletju je britanski popotnik John Cam Hobhouse na območju sodobne južne Albanije in severnega grškega [[Epir]]a opazil, da se je med potovanjem iz grško govorečega območja (regija južno od Delvinakija) v albansko govoreče območje (v smeri Gjirokastër) in okolici), poleg različnih jezikov zgodila tudi menjava oblačil. Tisti, ki govorijo albansko, so nosili srajco in kilt Kamisa, medtem ko so govorci grščine nosili volnene hlače. Albanska fustanella je bila med balkanskimi narodi zelo priljubljena, posnemala pa so jo številna druga ljudstva. Širjenje albanske fustanelle med drugimi sosednjimi ljudstvi, kot so Grki in Turki, so dokumentirali takratni zgodovinarji.{{sfn|Mesi|2019|p=47}}
[[File:Lord Byron in Albanian Dress by Phillips, 1813.jpg|thumb|upright|left|''[[George Noel Gordon Byron|Lord Byron]] v albanski obleki'', ki ga je leta 1813 naslikal Thomas Phillips. Dvorec Venizelos, Atene (rezidenca britanskega veleposlanika).]]

Drugi britanski popotniki v regiji, kot je [[George Noel Gordon Byron|lord Byron]], so slavili albansko nošo in jo opisali kot »najveličastnejšo na svetu, sestavljeno iz dolgega, belega kilta, zlato obdelanega ogrinjala, škrlatne žametne zlato čipkaste jakne in srebrnega plašča, pištole in bodala«. &lt;ref&gt;{{harvnb|Athanassoglou-Kallmyer|1983|pp=487–488}}&lt;/ref&gt;. V letih 1848–1849 je britanski slikar Edward Lear, ki je potoval po območju sodobne Albanije, opazil, da je fustanella za Albance značilna narodna noša.&lt;ref&gt;{{harvnb|Koço|2015|p=17}}&lt;/ref&gt; Medtem ko so v 19. stoletju vaške skupine Malësorë ali gorjaci plemen Kelmend, Beriša, Šala in Hoti med moškimi albanskimi Gegi nosili uporabo fustanelle čez oprijete hlače ''tirq''. Pridržali so uporabo fustanelle za elito ob pomembnih in formalnih priložnostih, kot so reševanje sporov, volitve lokalnih plemenskih predstavnikov in izjave zvestobe. Sredi 19. stoletja so albanski gverilski borci opustili turške hlače in začeli nositi kilt, podoben fustanelli grških Evzonov. V 1920-ih je fustanella začela izhajati iz mode med Toski, ki so jo zamenjali z oblačili v zahodnem slogu, ki so jih izdelali lokalni krojači.&lt;ref name=&quot;Tomes44&quot;&gt;{{harvnb|Tomes|2011|p=44}}&lt;/ref&gt;
[[File:Jean-leon gerome arnaut fumant.jpg|thumb|upright|Arnaut (turško za albansko) Kajenje, Jean-Léon Gérôme, 1865.]]

Albanska fustanella ima okoli šestdeset gub ali običajno zmerno število.&lt;ref name=&quot;Konitza85–86&quot;&gt;{{harvnb|Konitza|1957|pp=85–86}}.&lt;/ref&gt; Izdelana je iz težkega doma tkanega [[lan|lanenega]] blaga. Zgodovinsko gledano je bilo krilo dovolj dolgo, da je pokrivalo celotno stegno (vključno s kolenom), izpostavljen je bil le spodnji del noge. Običajno so jo nosili bogati Albanci, ki so ob strani izpostavili tudi okrašen [[jatagan]] in v pasu par pištol z dolgo vklesanimi srebrnimi ročaji. Splošna navada v Albaniji je bila, da se bela krila potopijo v stopljeno ovčjo maščobo z dvojnim namenom, da postanejo nepremočljiva in manj vidna na daljavo.&lt;ref name=&quot;Konitza67&quot;&gt;{{harvnb|Konitza|1957|p=67}}.&lt;/ref&gt;  Običajno so to počeli orožniki (v Albanji imenovani ''trima''). Po odstranitvi iz kotla so krila obesili, da so se posušila, nato pa jih stisnili s hladnimi likalniki, da so nastale gube. Nato so imeli dolgo časa siv videz, vendar nikakor niso bili umazani. Jakna, ki je oblečena s fustanello v albanski noši, ima prost izrez za roko, ki omogoča prehod roke, rokavi, pritrjeni le na zgornjem delu ramen, pa so vrženi nazaj. Rokavov se običajno ne nosi, čeprav ima uporabnik možnost, da jih obleče. Obstajajo tri vrste obutve, ki dopolnjujejo fustanello: 
#''kundra'', črni čevlji s kovinsko zaponko, 
#''šolla'', sandali z usnjenimi tangicami, zavezanimi nekaj centimetrov nad gležnjem, 
#''opinga'', čevelj iz mehkega usnja, z obrnjenimi konicami, ki so, če so namenjeni otrokom, prevlečeni s pomponom iz črne ali rdeče volne.

Med grškim prebivalstvom v južni Albaniji se ''sigouni'', plašč brez rokavov iz debele bele volne, nosi preko fustanelle v regijah Dropull in Tepelenë.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Lada-Minōtou|first1=Maria|title=Greek Costumes: Collection of the National Historical Museum|date=1993|publisher=Historical and Ethnological Society of Greece|page=xxvii|url=https://books.google.com/books?id=1GmBAAAAMAAJ|quote=There are, however, examples where the sigouni is worn over a pleated skirt of the foustanela type, as at Dropoli and Tepeleni in Northern Epirus}}&lt;/ref&gt; Leta 1914 so novoustanovljene grške oborožene sile Avtonomne republike Severni Epir (1913–1914) sestavljale vojaške enote, ki so nosile uniforme Evzonov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Kaphetzopoulos|first1=Ioannis|last2=Flokas|first2=Charalambos|last3=Dima-Dimitriou|first3=Angeliki|title=The struggle for Northern Epirus|year=2000|publisher=Hellenic Army General Staff, Army History Directorate, Hellenic Army General Staff|isbn=9789607897404|url=https://books.google.com/books?id=KxlXAAAAYAAJ|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Vlahi ===
{{multiple image
 | align = right

 | image1 = Vlach Shepherd.png
 | width1 = 120
 | caption1 = Vlaški pastir v tradicionalnih oblačilih, začetek 1900-ih, arhiv bratov Manaki.

 | image2 = Bosniangraves bosniska gravar februari 2007 stecak stecci3.jpg
 | width2 = 150
 | caption2  = Vlah v fustaneli, upodobljen na stećku iz 15. stoletja v Radimlji.
}}
Vlahi (tudi Aromuni) so vzhodnoromansko govoreči narod, ki živi v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Severni Makedoniji, Romuniji in Srbiji. Na aromunskih podeželskih območjih so se oblačila razlikovala od oblek mestnih prebivalcev. Oblika in barva oblačila, obseg pokrivala, oblika dragulja bi lahko kazali na kulturno pripadnost in bi lahko tudi pokazali, od kod prihajajo vaščani.&lt;ref&gt;Theodor Capidan, Românii nomazi; Studiu din viaţa Românilor din sudul Peninsulei Balcanice. Editura Institutului de Arte Grafice &quot;Ardealul&quot; , Cluj, 1927, pp. 265–271&lt;/ref&gt; Uporabo fustanelle pri Aromunih lahko zasledimo vsaj do 15. stoletja, izjemne primere pa najdemo v aromskem s[[steček|tećku]] nekropole [[Radimlja]].

==== Bosna in Hercegovina ====
V [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so fustanello nosili Aromuni, ki so bili registrirani v srednjem veku v teh deželah.&lt;ref name=&quot;Karadzic&quot;&gt;{{harvnb|Karadzic|1852|p=68}}&lt;/ref&gt; Nekateri njihovi nagrobniki vsebujejo [[petroglif]]e s fustanellami. Aromuni v Bosni in Hercegovini so bili srbizirani in sčasoma so nekateri prešli v bogomilstvo in nazadnje v islam. Njihove nagrobnike je opisal Marian Wenzel.

=== Egipt ===
Precejšnje število albanskih stražarjev in [[janičar]]ske enote, ki so se naselile na bregovih [[Nil]]a v času zgodnje vladavine rodbine Mehmeda Alija, so bile znane po svoji razgibanosti, orožju in kostumih, zlasti po gubah njihovih tipičnih belih fustanell. Ti kostumi so igrali pomembno vlogo v slikah [[Jean-Léon Gérôme|Jean-Léona Gérôma]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Elsie|first=Robert|title=Jean-Léon Gérôme (1824–1904)|website=albanianart.net|url=http://www.albanianart.net/painting/gerome/}}&lt;/ref&gt;

=== Grčija ===
[[File:12th century Greek Warrior Fustanella.JPG|thumb|left|300px|Delci sgrafitske keramike iz 12. stoletja, ki prikazujejo grške bojevnike, za katere se domneva, da so nosili fustanello, iz Korinta v Grčiji.&lt;ref name=&quot;Morgan132–133&quot;&gt;{{harvnb|Morgan|1942|pp=132–133}}: &quot;Most of these men are warriors with long curling locks falling down their backs, clad in pleated tunics or chain mail with short pointed caps on their heads. They wield swords, and protect themselves with shields, either round or shaped like a pointed oval...The mace-bearer of No. 1275 is clad in chain mail with a heavy pleated fustanella worn about his hips. The importance of this latter piece is very considerable, for the details of the costume, often shown on Incised-Sgraffito figures, are very clear, and make it certain that the fustanella exists as an independent garment and is not an elaboration of the lower part of a tunic. It is consequently demonstrable that this characteristic garment of latter-day Greece was in common use as early as the twelfth century in Greek lands.&quot;&lt;/ref&gt;]]
Po enem mnenju je bila fustanella že v 12. stoletju v običajni uporabi v grških deželah. Bizantinski bojevniki, zlasti Akritai, ki nosijo fustanello, so upodobljeni v sodobni [[bizantinska umetnost|bizantinski umetnosti]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Notopoulos|1964|p=110: &quot;These lines are triply valuable for they tell us (1) the early popularity of Akritas; (2) the existence of the source of the Grottaferrata by the twelfth century; (3) that Digenes wears kilts which appear in the Byzantine plates as the fustanella, the key for the identification of the warriors in the plates.&quot;}}&lt;/ref&gt; Na bizantinski lončenini iz Grčije, Cipra in [[Herson]]a so prikazani bojevniki, ki nosijo orožje in težko nagubano fustanello. To potrjujejo tudi srednjeveške grške pesmi Akritov iz 12. stoletja; domneva se, da so [[iluminirani rokopis]]i pesmi iz 11. stoletja služili kot prototipi za poznejše upodobitve. Oblačilo je upodobljeno tudi na [[freska]]h iz zgodnjega 14. stoletja v cerkvi svetega Nikolaja Orphanosa v [[Solun]]u in cerkvi Svetega Križa Agiasmatskega na Cipru.[36] Nagubano fustanelo so nosili bizantinski akritiški bojevniki prvotno kot vojaško obleko in zdi se, da je bila rezervirana za pomembne ljudi. Pogosto so jo nosili v povezavi z loki, meči ali bojnimi sekirami in pogosto prikazani, pokriti s steznikom ali verižnim telovnikom. V osmanskem obdobju so fustanello nosile tudi grške gverilske skupine, kot so [[klefti]] in [[armatoli]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Ethniko Historiko Mouseio (Greece), Maria Lada-Minōtou, I. K. Mazarakēs Ainian, Diana Gangadē, and Historikē kai Ethnologikē Hetaireia tēs Hellados|1993|p=xxx}}.&lt;/ref&gt; Fustanella je bila primerno oblačilo za gverilske gorske enote. Prvič so fustanello kot del standardizirane vojaške uniforme nosili grški prostovoljci britanske vojske leta 1813.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Badas |first1=Konstantina |title=Η Παράδοση στη Διαδικασία της Ιστορικής Διαπραγμάτευσης της Εθνικής και Τοπικής Ταυτότητας. Η Περίπτωση της &quot;Φουστανέλας |journal=Ethnografia |date=1995 |volume=4 |page=138–139 |url=http://users.uoi.gr/gramisar/prosopiko/bada/Foustanella.pdf |access-date=12 May 2022 |quote=Με την αυστηρή πάντως τυπολογία μιας στρατιωτικής στολής εμφανίζεται το 1813 και χαρακτηρίζει τους Έλληνες εθελοντές του αγγλικού στρατού που δημιουργήθηκαν στη Ζάκυνθο}}&lt;/ref&gt;

Po drugem mnenju naj bi bila fustanella prvotno albanska noša Toskov, ki je bila uvedena na grška ozemlja v osmanskem obdobju &lt;ref name=&quot;Skafidas146&quot;&gt;{{harvnb|Skafidas|2009|pp=146–147}}.&lt;/ref&gt;, ki je pozneje postala del narodne noše Grčije kot posledica njihovega preseljevanja in naselitve v regiji. Med [[Grška osamosvojitvena vojna |grško osamosvojitveno vojno]] so odporniški borci prevzeli obleko albanskih vojakov, fustanella. V začetku 19. stoletja je priljubljenost noše med grškim prebivalstvom narasla. V tem obdobju po osamosvojitvi Grčije so deli grške družbe, kot so meščani, opustili svoja oblačila v turškem slogu in prevzeli fustanello, ki je simbolizirala solidarnost z novo grško demokracijo. Filhelensko navdušenje nad fustanello je preživelo poznavanje njenega albanskega izvora. Nato je postalo težko razlikovati fustanello kot oblačila moških Arvanitov od oblačil, ki jo je nosil širši deli grške družbe. Po besedah Helen Angelomatis-Tsougarakis je bila njena priljubljenost v Moreji ([[Peloponez]]) pripisana vplivu arvanitske skupnosti [[Hidra (otok)|Hidre]] in drugih albansko govorečih naselij na tem območju. Hidrioti pa niso mogli odigrati pomembne vloge pri njenem razvoju, saj niso nosili fustanelle, ampak podobne kostume kot ostali grški otočani. V drugih regijah Grčije so priljubljenost fustanelle pripisovali povišanju Albancev kot osmanskega vladajočega razreda, kot je bil Ali paša, napol neodvisni vladar pašaluka Janine. Na teh območjih je zaradi lahkega dizajna in vodljivosti v primerjavi z oblačili grških višjih slojev tiste dobe postalo modno med njimi pri sprejemanju fustanelle. Grški vaščani albanskega porekla so še naprej vsakodnevno nosili fustanello ali ''poukamiso'' (podolgovata srajca) vse do 20. stoletja.
[[File:Greek Fustanella - Vervena, Arcadia, Greece.jpg|thumb|250x250px|Starec v Arkadiji v Grčiji.]]
[[File:Sarakatsani Western Macedonia 1935.jpg|thumb|250x250px|Sarakacani v Zahodni Makedoniji, Grčija, 1935.|left]]

Fustanella, ki so jo nosili Roumelioti (Grki gorske notranjosti), je bila različica, izbrana za narodno nošo Grčije v začetku 19. stoletja.&lt;ref&gt;{{harvnb|Beller|Leerssen|2007|p=168}}.&lt;/ref&gt; Od Roumeliotov so fustanello nosili nomadski grško govoreči pastirji Sarakatsani. Vlahi, latinsko govoreči narod, ki je živel v Grčiji, so prav tako nosili fustanello. V času vladavine kralja [[Oton Grški|Otona I.]] (1832–1862) so fustanello sprejeli kralj, kraljevi dvor in vojska, medtem ko je postala službena uniforma, ki so jo morali nositi vladni uradniki tudi v tujini.&lt;ref name=&quot;Maxwell172&quot;&gt;{{harvnb|Maxwell|2014|pp=172}}&lt;/ref&gt; Glede na geografsko razširjenost fustanella nikoli ni postala del oblačil na egejskih otokih, medtem ko so jo na Kreti povezovali z junaki grške osamosvojitvene vojne (1821) v lokalnih gledaliških uprizoritvah in le redko kot vladna uniforma. Moški grške predsedniške garde, ustanovljene leta 1868, nosijo fustanello kot del svoje uradne obleke.&lt;ref name=Papaloizos&gt;{{navedi knjigo |last1=Papaloizos |first1=Theodore C. |title=Modern Greek: Nea ellenika |date=2009 |publisher=Papaloizos Pub: Greek123 |isbn=978-0-932416-02-5 |page=107 |url=https://books.google.com/books?id=rj0UvMokK7AC&amp;pg=PA107 |language=en}}&lt;/ref&gt; Do poznega 19. stoletja je priljubljenost fustanelle v Grčiji začela bledeti, ko so bila uvedena oblačila v zahodnem slogu.

Film fustanella (ali drama fustanella) je bil priljubljen žanr v grški kinematografiji od 1930-ih do 1960-ih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Karalis|first1=Vrasidas|title=History of Greek Cinema|year=2012|publisher=A&amp;C Black|isbn=9781441194473|page=23|url=https://books.google.com/books?id=328oUbR8iT0C&amp;pg=PA23|language=en}}&lt;/ref&gt; Ta [[žanr]] je bil poudarjen na upodobitvah podeželske Grčije in je bil osredotočen na razlike med podeželsko in mestno Grčijo. Na splošno je ponujal idealizirano upodobitev grške vasi, kjer je bila tipična podoba fustanella. V Grčiji je oblačilo danes [[relikt]] preteklega obdobja, s katerim se večina pripadnikov mlajših generacij ne poistoveti.

Grška fustanella se od albanske razlikuje po tem, da ima prvo oblačilo večje število gub. Na primer, ''Ženinov plašč'', ki so ga nosili po okrožjih Atike in Beocije, je bila vrsta grške fustanelle, edinstvena po svojih 200 gubah; nevesta bi jo kupila kot poročno darilo svojemu ženinu (če bi si lahko privoščila oblačilo). Fustanella se nosi z ''yileki'' (bolero), ''mendani'' (telovnik) in ''fermeli'' (plašč brez rokavov). ''Selachi'' (usnjeni pas) z zlatimi ali srebrnimi vezeninami se nosi okoli pasu preko fustanelle, v katero so armatoloji in klefti položili svoje roke.&lt;ref&gt;{{harvnb|Smithsonian Institution|Mouseio Benakē|1959|p=8}}&lt;/ref&gt;

V 18. in zgodnjem 19. stoletju so krila visela pod koleni, rob oblačila pa je bil zbran skupaj s podvezicami, medtem ko je bil zataknjen v škornje, da je ustvaril učinek &quot;bluze&quot;. Kasneje, v času bavarskega regentstva, so bila krila skrajšana, da so ustvarili nekakšne zračne hlače, ki so se ustavljale nad koleni; to oblačilo je bilo nošeno z žabami in bodisi s čevlji ali z okrasnimi cokli. To je kostum, ki ga nosijo Evzoni, lahke gorske čete helenske vojske. Danes ga še vedno nosi slavnostna predsedniška garda.

=== Italija ===
[[File:Achille Deveria Albanian Family in Calabria.jpg|thumb|150px|Albanska družina v Kalabriji, ok. 1840.]]
Fustanella je bila med [[Arbereši]] v uporabi od njihovega prihoda v Italijo.{{sfn|Gjergji|2000|p=182}} V 18. stoletju so ga nosile čete albanskega polka v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]].{{sfn|Romagnoli|2010|p=68}} Fustanella je bila simbol gospodarskega bogastva med Arbereši. Med praznovanji jo nosijo moški Arbereši.

=== Makedonija ===
V Makedoniji so fustanello nosili v regijah Azot, Babuna, Gevgelija, južni del Južne Morave, Ovče Pole, Prespansko jezero, Skopska Blatija in Tikveš. Na tem območju je znana kot ''fustan'', ''ajta'' ali ''toska''. Uporabo izraza ''toska'' bi lahko pripisali hipotezi, da je bila noša v določene regije znotraj Makedonije uvedena kot kulturna izposojenost od Albancev iz Toskërije (podregija južne Albanije).

=== Meglenski Vlahi ===
Meglenski Vlahi, druga vzhodnoromansko govoreča skupina, ki živi v Grčiji in Severni Makedoniji, prav tako nosijo fustanelle.

=== Moldavija in Vlaška ===
V 18. in 19. stoletju so številni tuji popotniki zabeležili, da so bili telesni stražarji knežjih dvorov Moldavije in Vlaške oblečeni z albansko fustanello.{{sfn|Mesi|2019|p=47}}

=== Združene države Amerike ===
V Združenih državah je fustanella identificirana z albansko in grško populacijo. Pogosto jo je mogoče videti na albanskih in grških ljudskih festivalih in paradah po vsej državi.

== Ime ==
Beseda izhaja iz italijanskega ''fustagno'' 'fustian' in ''-ella'' (pomanjševalnica), tkanine, iz katere so bile izdelane najzgodnejše fustanelle. To pa izhaja iz srednjeveškega latinskega ''fūstāneum'', morda pomanjšane oblike ''fustis'', 'lesena palica'. Drugi avtorji menijo, da je to kalk grškega ''xilina'' (''ξύλινο''), dobesedno 'lesen', tj. bombaž;&lt;ref&gt;{{harvnb|Institute of Modern Greek Studies|1998}}.&lt;/ref&gt; drugi domnevajo, da izhaja iz Fostata, predmestja Kaira, kjer so izdelovali tkanine. &lt;ref&gt;Oxford English Dictionary; {{harvnb|Babiniotis|1998}}.&lt;/ref&gt;

=== Ime v različnih jezikih ===
Za primerjavo sta vključeni besedi za &quot;krilo&quot; in &quot;obleka&quot;.
{|class=&quot;wikitable&quot;
!Jezik
!Kratko krilo
!Krilo
!Obleka
|-
|[[albanščina]]
|fustanellë/fustanella
|fund
|fustan
|-
|[[aromunščina]]
| fustanelã
| fustã
| fustanã
|-
|[[bolgarščina]]
| фустанела&lt;br&gt;(fustanela)
| фуста&lt;br&gt;(fusta)
| фустан&lt;br&gt;(fustan)
|-
|[[grščina]]
|φουστανέλλα&lt;br&gt;(foustanélla)
|φούστα&lt;br&gt;(foústa)
|φουστάνι&lt;br&gt;(foustáni)
|-
|[[Italijanščina]]
|fustanella
|gonna
|
|-
|[[makedonščina]]
|фустан&lt;br&gt;(fustan)
|фустан&lt;br&gt;(fustan)
|фустан&lt;br&gt;(fustan)
|-
|[[meglenska vlaščina]]
|fustan
|
|fustan
|-
|[[Romunščina]]
|fustanelă
|fustă
|
|-
|[[Srbohrvaščina]]
|фустанела&lt;br&gt;fustanela
|фистан&lt;br&gt;fistan
|фистан&lt;br&gt;fistan
|-
|[[turščina]]
|
|
|fistan
|}

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
File:BASA-1932K-1-426-5-Georgi Kasapcheto.jpg|Gheorghe (Ioryi) Mucitani, vodja prve aromunske skupine v Notranji makedonski revolucionarni organizaciji.
File:Greek and Arnaut 1862 Fustanella.jpg|Grk in Albanec v kostumu Fustanella, Rusija, 1862.
File:Ethnological section of the Museum of the Republic of North Macedonia.jpg|Makedonske noše v Muzeju Severne Makedonije v Skopju.
File:Fustanella Greek Costume 1835.JPG|Grški general kraljeve falange v popolni uniformi, 1835.
File:Spiridon louis.jpg|Spiridon Louis, olimpijski prvak v maratonu (1896).
File:Скотти - На карнавале в Венеции.jpg|''Na karnevalu v Benetkah'', slika Mikhaila Scottija.
File:Greek guard uniforms 1.jpg|častnik grške predsedniške garde, Atene.
File:Arnaut-in-Cairo.jpg|''Albanec v Kairu'', Jean-Léon Gérôme, ok. 1880.
File:Hamza Kazazi.jpg|Albanski voditelj Hamza Kazazi, fotografiran pribl. 1858.
File:Yannis Ramnalis-1.jpg|Črna fustanella, ki jo nosijo grški Makedonci.
File:Royal Guard of Albania.jpg|Kraljeva garda Albanije leta 1921.
File:Ilio voivoda.jpg|Ilyo Voyvoda je bil bolgarski makedonski revolucionar (1867).
File:Dupré - Warrior of Sellaida.jpg|''Souliote bojevnik'' Louisa Dupréja, 1820.
File:Greek guard uniforms 2.jpg|Častna straža na grobu neznanega vojaka, trg Syntagma, Atene, 2006.
File:EVZONES GROUP.JPG|Menjava straže na grobu neznanega vojaka, 2005.
File:Sarakatsani Thrace 1938.jpg|Sarakacani v Trakiji, 1938.
File:Haag Carl - Greek Warrior - Google Art Project.jpg|''Grški bojevnik'' Carla Haaga, 1861.
File:Jean-Léon Gérôme – Albanian Officer (Officier Arnaoute), 1894.jpg|''Albanski častnik'' Jean-Léona Gérômea, 1894.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last=Angelomatis-Tsougarakis|first=Helen|title=The Eve of the Greek Revival: British Travellers' Perceptions of Early Nineteenth-Century Greece|url=https://books.google.com/books?id=RrYOAAAAQAAJ|year=1990|location=New York and Oxford|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-03482-1}}
*{{cite journal|last=Athanassoglou-Kallmyer|first=Nina|title=Of Suliots, Arnauts, Albanians and Eugène Delacroix|jstor=881312|journal=The Burlington Magazine|volume=125|issue=965|year=1983|pages=487–490}} 
*{{navedi knjigo|last=Babiniotis|first=George D.|script-title=el:Λεξικό της Νέας Ελληνικής Γλώσσας|location=Athens|publisher=Kentro Leksikologias|year=1998|isbn=978-960-86190-0-5|url=https://books.google.com/books?id=qDIjQwAACAAJ|language=el}}
*{{navedi knjigo|last=Kukudēs|first=Asterios I.|title=The Vlachs: Metropolis and Diaspora|publisher=Zitros|year=2003}}
*{{navedi knjigo|last1=Beller|first1=Manfred|last2=Leerssen|first2=Joep|title=Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters: A Critical Survey|location=Amsterdam and New York|publisher=Rodopi|year=2007|isbn=978-90-420-2317-8|url=https://books.google.com/books?id=5Qh-HUwbtpwC}}
*{{cite journal|last1=Bialor|first1=Perry A.|title=Greek Ethnic Survival Under Ottoman Domination|year=2008|journal=Research Report 09: The Limits of Integration: Ethnicity and Nationalism in Modern Europe|location=Amherst, MA|publisher=University of Massachusetts|url=http://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1002&amp;context=anthro_res_rpt9|access-date=2022-05-28|archive-date=2017-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912102408/http://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1002&amp;context=anthro_res_rpt9|url-status=dead}}
*{{navedi knjigo|last=Blumi|first=Isa|chapter=Undressing the Albanian: Finding Social History in Ottoman Material Cultures|pages=157–180|editor1-last=Faroqhi|editor1-first=Suraiya|editor2-last=Neumann|editor2-first=Christoph|title=Ottoman Costumes: From Textile to Identity|year=2004|location=Istanbul|publisher=Eren|url=https://books.google.com/books?id=IrCBAAAAMAAJ|isbn=978-975-6372-04-3}}
*{{navedi knjigo|last=De Rapper|first=Gilles|chapter=Better than Muslims, Not as Good as Greeks: Emigration as Experienced and Imagined by the Albanian Christians of Lunxhëri|pages=173–194|editor1-last=King|editor1-first=Russell|editor2-last=Mai|editor2-first=Nicola|editor3-last=Schwandner-Sievers|editor3-first=Stephanie|title=The New Albanian Migration|year=2005|location=Brighton-Portland|publisher=Sussex Academic|url=https://hal.archives-ouvertes.fr/halshs-00165725/document}}
*{{navedi knjigo|last=du Fresne|first=Charles|title=Glossarium ad Scriptores Mediae &amp; Infimae Latinitatis (Volume 2)|location=Lutetiae Parisiorum|publisher=Ludovicum Billaine|year=1678|url=https://books.google.com/books?id=l-tKAAAAcAAJ}}
*{{navedi knjigo|author=Ethniko Historiko Mouseio (Greece), Maria Lada-Minōtou, I. K. Mazarakēs Ainian, Diana Gangadē, and Historikē kai Ethnologikē Hetaireia tēs Hellados|title=Greek Costumes: Collection of the National Historical Museum|location=Athens|publisher=Historical and Ethnological Society of Greece|year=1993}}
*{{navedi knjigo|last=Evans|first=Arthur|title=Ancient Illyria: An Archaeological Exploration|year=2006|orig-year=1886|location=New York and London|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-84511-167-0|url=https://books.google.com/books?id=3J96wSxMaeYC}}
*{{navedi knjigo|last=Forster|first=Edward Seymour|title=A Short History of Modern Greece: 1821–1956|year=1960|location=London|publisher=Methuen|url=https://books.google.com/books?id=He0ZAAAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Fox|first=Lilla Margaret|title=Folk Costumes from Eastern Europe|location=London|publisher=Chatto &amp; Windus (Random House)|year=1977|isbn=0-7011-5092-0|url=https://books.google.com/books?id=CZkKAQAAIAAJ}}
*{{cite journal|last=Gjergji|first=Andromaqi|title=Le costume albanais dans le contexte sud-est|journal=Studia Albanica|volume=33|publisher=Academy of Sciences of Albania|year=2000|url=https://books.google.com/books?id=3wEWAQAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Gjergji|first=Andromaqi|title=Albanian Costumes through the Centuries: Origin, Types, Evolution|url=https://books.google.com/books?id=ss0SAQAAIAAJ|year=2004|location=Tirana|publisher=Mësonjëtorja|language=sq|isbn=978-99943-614-4-1}}
*{{navedi knjigo|last=Gerolymatos|first=Andre|title=The Balkan Wars: Conquest, Revolution, and Retribution from the Ottoman Era to the Twentieth Century and Beyond|year=2003|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=978-0-465-02731-6|url=https://books.google.com/books?id=KJETvx1hrv0C}}
*{{cite journal|last=Hoti|first=Afrim|title=Enë me glazurë nga qyteti i Durrësit (shek. X-XV)/ Récipients à glaçure découverts à Durrës|journal=Iliria|year=1989 |volume=19|number=1|doi=10.3406/iliri.1989.1519|pages=213–240}}
*{{navedi knjigo|author=Institute of Modern Greek Studies|title=Λεξικό της Κοινής Νεοελληνικής|location=Thessalonica|publisher=Aristotelion Panepistimio Thessaloniki|year=1998|isbn=9789602310854|url=https://books.google.com/books?id=0aNiAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Karadzic|first=Vuk|title=Srspski rjecnik|location=Bec|year=1852}} 
*{{navedi knjigo|editor-last=Kazhdan|editor-first=Alexander Petrovich|title=The Oxford Dictionary of Byzantium|url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|location=New York and Oxford|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=0-19-504652-8}}
*{{navedi knjigo|last=Koço|first=Eno|title=Albanian Urban Lyric Song in the 1930s|year=2004|location=Lanham|publisher=Scarecrow Press|url=https://books.google.com/books?id=oWL2ZKPimKEC|isbn=978-0-8108-4890-0}}
*{{navedi knjigo|last=Koço|first=Eno|title=A Journey of the Vocal Iso(n)|year=2015|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|isbn=978-1-4438-7578-3|url=https://books.google.com/books?id=d5_zBgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Konitza|first=Faik|title=Albania: The Rock Garden of Southeastern Europe, and other Essays|year=1957|location=Boston, MA|publisher=Vatra|url=https://books.google.com/books?id=4OYoQwAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Maxwell|first=Alexander|title=Patriots against fashion: Clothing and nationalism in Europe's age of revolutions|year=2014|location=Basingstoke|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-137-27713-8|url=https://books.google.com/books?id=JLpCBAAAQBAJ&amp;q=Albanian+kilt&amp;pg=PT114}}
*{{navedi knjigo|last=Mesi|first=Agron|chapter=The “Discovery” of Albanians and Their Culture from Western Europe|title=20th International Conference on Social Sciences Zurich, 6-7 September 2019|publisher=Revistia|year=2019|isbn=978-164669411-2|pages=42–58|url=https://books.revistia.com/files/proceedings/20th_ICSS_2019_Proceedings_Book_ISBN_9781646694112.pdf?v=4|access-date=2022-05-28|archive-date=2022-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220716133457/https://books.revistia.com/files/proceedings/20th_ICSS_2019_Proceedings_Book_ISBN_9781646694112.pdf?v=4|url-status=dead}}
*{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Charles Hill|title=Corinth: The Byzantine Pottery|volume=11|location=Cambridge, MA|publisher=Published for the American School of Classical Studies at Athens, Harvard University Press|year=1942|isbn=9780876611111|oclc=36957616|url=https://books.google.com/books?id=0T5oAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Nasse|first=George Nicholas|title=The Italo-Albanian Villages of Southern Italy|location=Washington, District of Columbia|publisher=National Academy of Sciences-National Research Council|year=1964|isbn=9780598204004|url=https://books.google.com/books?id=VjArAAAAYAAJ}}
*{{cite journal|last=Notopoulos|first=James A.|title=Akritan Ikonography on Byzantine Pottery|year=1964|jstor=147182|journal=[[Hesperia (journal)|Hesperia]]|volume=33|issue=2|pages=108–133|issn=0018-098X|doi=10.2307/147182|url=http://www.ascsa.edu.gr/pdf/uploads/hesperia/147182.pdf}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{navedi knjigo|last=Romagnoli|first=Gianfranco|editor=Gianfranco Romagnoli|title=Miti e Cultura Arbëreshë|chapter=Il Reggimento Real Macedone|url=http://www.centrointernazionalestudisulmito.com/ebooks/albanesi.pdf|publisher=Centro Internazionale Studi sul Mito Delegazione Siciliana|location=Italy|language=it}}
*{{navedi knjigo|last=Skafidas|first=Michael|chapter=Fabricating Greekness: From Fustanella to the Glossy Page|pages=145–163|editor1-last=Paulicelli|editor1-first=Eugenia|editor2-last=Clark|editor2-first=Hazel|title=The Fabric of Cultures: Fashion, Identity, and Globalization|year=2009|location=New York and Oxford|publisher=Taylor &amp; Francis (Routledge)|url=https://books.google.com/books?id=i6CmNSM290wC|isbn=978-0-415-77542-7}}
*{{navedi knjigo|author1=Smithsonian Institution|author2=Mouseio Benakē|title=Greek Costumes and Embroideries, from the Benaki Museum, Athens: An Exhibition Presented Under the Patronage of H.M. Queen Frederika of the Hellenes|location=Washington, District of Columbia|publisher=Smithsonian Institution|year=1959|url=https://books.google.com/books?id=k_g9AAAAYAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Snodgrass|first1=Mary Ellen|title=World Clothing and Fashion: An Encyclopedia of History, Culture, and Social Influence|year=2014|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-45167-9|url=https://books.google.com/books?id=gO9nBwAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=St. Clair|first1=William|title=That Greece Might Still be Free: The Philhellenes in the War of Independence|year=1972|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|url=https://archive.org/details/thatgreecemights0000stcl|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Tomes|first=Jason|title=King Zog: Self-Made Monarch of Albania|year=2011|location=Stroud|publisher=The History Press|url=https://books.google.com/books?id=6jc7AwAAQBAJ&amp;q=tailors&amp;pg=PT55|isbn=9780752470870}}
*{{navedi knjigo|last=Trapuzzano|first=Camillo|title=Il costume femminile di Gizzeria|place=Lamezia Terme|publisher=Stampa Sud|year=2005}}
*{{cite journal|last=Verinis|first=James P.|title=Spiridon Loues, the Modern Foustanéla, and the Symbolic Power of Pallikariá at the 1896 Olympic Games|journal=Journal of Modern Greek Studies|volume=23|date=May 2005|pages=139–175|doi=10.1353/mgs.2005.0010|url=http://muse.jhu.edu/demo/journal_of_modern_greek_studies/v023/23.1verinis.pdf|issue=1|s2cid=146732138}} {{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{cite journal|last=Weller|first=Charles Heald|title=The Cave at Vari. I. Description, Account of Excavation, and History|journal=American Journal of Archaeology|volume=7|number=3|year=1903|pages=263–288|doi=10.2307/496689|jstor=496689|s2cid=191368679|url=https://archive.org/stream/americanjourser207archuoft/americanjourser207archuoft_djvu.txt}}
*{{navedi knjigo|last=Welters|first=Lisa|chapter=Ethnicity in Greek dress|pages=53–77|editor1-last=Eicher|editor1-first=Joanne|title=Dress and ethnicity: Change across space and time|year=1995|location=Oxford|publisher=Berg Publishers|url=https://books.google.com/books?id=JKXpAAAAMAAJ|isbn=978-0-85496-879-4}}
*{{cite journal|last=Wenzel|first=Marian|title=Bosnian and Herzegovinian Tombstones–Who Made Them and Why?|journal=Sudost-Forschungen|number=21|year=1962|pages=102–143}}
*{{navedi knjigo|last=Wolff|first=Robert Lee|title=The Balkans in our Time|year=1974|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=9780674060517|url=https://books.google.com/books?id=VI5pAAAAMAAJ}}
*{{cite journal |last=Doğer |first=Lale |date=2004 |title=Bizans Dönemi Fantastik Kurgulu Betimleme Taşıyan Yeni bir Seramik Obje |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/152328 |format=PDF |journal=Sanat Tarihi Dergisi |language=tr |volume=13 |issue=2 |pages=79–98 }}
*{{navedi knjigo |last=Vroom |first=Joanita |chapter=Human representations on Medieval Cypriot ceramics and beyond: The enigma of mysterious figures wrapped in riddles |title=Cypriot Medieval Ceramics: Reconsiderations and New Perspectives |date=2014 |isbn=978-9963-0-8133-2 |editor-last=Papanikola-Bakirtzi |editor-first=Demetra |editor-last2=Coureas |editor-first2=Nicholas |chapter-url=https://www.academia.edu/22538631 |pages=153–189 |language=en |chapter-format=PDF }}
*{{navedi knjigo |last1=Tracey-Miller |first1=Caitlin |editor-last2=Strauss |editor-first2=Mitchell D. |url=https://books.google.com/books?id=tiEvBQAAQBAJ |chapter=Fustanella |title=Ethnic Dress in the United States: A Cultural Encyclopedia |last2=Strauss |first2=Mitchell D. |date=2014 |publisher=Rowman &amp; Littlefield |isbn=978-0-7591-2150-8 |editor-last=Lynch |editor-first=Annette |pages=126–128 |language=en }}
{{refend|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fustanella}}
* [http://dictionary.reference.com/browse/fustanella Dictionary.com – &quot;Fustanella&quot;]
*[https://web.archive.org/web/20060515153424/http://library.thinkquest.org/04oct/01181/the_new_state.htm The Fustanella in Greece] 

[[Kategorija:Albanska kultura]]
[[Kategorija:Grška kultura]]
[[Kategorija:Bolgarska kultura]]
[[Kategorija:Makedonska kultura]]
[[Kategorija: Državni simboli Albanije]]
[[Kategorija:Oblačenje]]</text>
      <sha1>atgdd8rx0k6bbt5kwfm3lyy5hb52bwk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jet Black Diamonds</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522163</id>
    <revision>
      <id>6762805</id>
      <parentid>6710974</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:34:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* Diskografija */</comment>
      <origin>6762805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3838" sha1="hyi1cughjx2p623yel0iornn5r0fgnv" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| background       = group_or_band
| name             = Jet Black Diamonds
| image            = 
| image_size       = 
| alt              = Jet Black Diamonds
| caption          = 
| alias            = 
| origin           = [[Otošče]], [[Vipava]], [[Slovenija]]
| genre            = Rock/Brit pop
| years_active     = 2017–danes
| label            = 
| current_members  = Urban Koritnik&lt;br&gt;Jernej Žavbi&lt;br&gt;Matija Krigl&lt;br&gt;Domen Lemut&lt;br&gt;Maks Rozman
| past_members     = 
| website          = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
| associated_acts  = 
}}
'''Jet Black Diamonds''' je rock skupina iz [[Vipavska dolina|Vipavske doline]].

== Člani ==
'''Trenutni'''
* Urban Koritnik − glavni vokal in kitara
* Jernej Žavbi − bas in vokal
* Matija Krigl − klaviature in vokal
* Domen Lemut − kitara
* Maks Rozman − bobni
'''Nekdanji'''

* Matej Kompara − bas in vokal

* Radoš Bone − bobni
* Filip Leban − bobni
* Andraž Žgur − bas

== Diskografija ==
===EP-ji===
* ''Večvredne romance'' (2022)

=== Albumi ===
* ''Sladki problemi'' (2024)
* ''Zgodbe o sijaju'' (2026)

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
!Album/EP
|-
|rowspan=2|2021
|Retro anorak
|rowspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''Večvredne romance''
|-
|Še zadnjič
|-
|rowspan=2|2022
|Večvredne romance
|-
|Daj le daj
|-
|rowspan=3|2023
|Strah me je
|rowspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''Sladki problemi''
|-
|Pridni fantje
|-
|Belo sonce
|-
|2024
|Vlak
|-
|2025
|Kje ste vsi?
|style=&quot;text-align:center&quot;|—
|-
|rowspan=4|2026
|Ljubljena
|rowspan=4 style=&quot;text-align:center&quot;|''Zgodbe o sijaju''
|-
|Pet let
|-
|Zaenkrat smo v redu
|-
| Najstna leta
|}

== Viri ==

* {{navedi splet|url=https://www.facebook.com/jetblackdiamondsofficial|title=Jet Black Diamonds|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.rocker.si/jet-black-diamonds-izdali-ep-in-napovedali-predstavitev/|title=Jet Black Diamonds izdali EP in napovedali predstavitev|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.kinosiska.si/dogodek/jet-black-diamonds/|title=Jet Black Diamonds v Kino Šiška|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/jet-black-diamonds-prek-dobre-glasbe-do-poslusalstva-in-vecjih-koncertov.html|title=Jet Black Diamonds: Prek dobre glasbe do poslušalstva in večjih koncertov|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2021102514591791/jet_black_diamonds_vsaka_nasa_skladba_se_razvija_vsaj_pol_leta_kot_vino_ki_se_stara_in_postaja_boljse/|title=Jet Black Diamonds: »Vsaka naša skladba se razvija vsaj pol leta. Kot vino, ki se stara in postaja boljše«|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.dostop.si/sourock-2021-znova-z-gledalci-zmagovalci-so-jet-black-diamonds/|title=Šourock 2021 znova z gledalci! Zmagovalci so Jet Black Diamonds|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.soum.si/naj-bend-festivala-sourock-2021-so-jet-black-diamonds/|title=Naj bend festivala ŠOUROCK 2021 so Jet Black Diamonds|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.rocker.si/bend-sourocka-21-so-postali-jet-black-diamonds/|title=Bend Šourocka ’21 so postali Jet Black Diamonds|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}
* {{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/zasedba-jet-black-diamonds-obeta/607662|title=Zasedba Jet Black Diamonds obeta|accessdate=10. 8. 2022|date=|format=|work=}}

== Zunanje povezave ==
* {{SocialLinks}}
* {{discogs artist}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2017]]</text>
      <sha1>hyi1cughjx2p623yel0iornn5r0fgnv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ples v dežju (pesem)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531599</id>
    <revision>
      <id>6762824</id>
      <parentid>6732631</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:55:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11109" sha1="d2ngvw3gh8xxiaiiplrkd6mexmlq61a" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem
| name       = Ples v dežju
| cover      = Tatjana-Mihelj-Ples-v-dežju.jpg
| border     = no
| alt        = Tatjana Mihelj - Ples v dežju
| caption    =
| type       = singel
| artist     = [[Tatjana Mihelj|Tatjane Mihelj]]
| album      =
| released   = {{start date|2021|07|10|df=y}}&lt;ref name=&quot;Apple&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/5ogrmWd40yfDZuhuUFBkoi |title=Ples v dežju (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=10. julij 2021 |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| recorded   = [[2021]]&lt;ref name=&quot;Budapest&quot; /&gt;
| studio     =
| genre      = [[pop]]&lt;ref name=&quot;Apple&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://music.apple.com/us/album/ples-v-de%C5%BEju-single/1580693145 |title=Ples v dežju - Single (Tatjana Mihelj) |journal=Apple Music |date=10. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.qobuz.com/gb-en/album/ples-v-dezju-tatjana-mihelj/f0he4kjduc9sa |title=Ples v dežju, Tatjana Mihelj |journal=Qobuz |date=29.6.2022 |accessdate=26.1.2023}}&lt;/ref&gt;
| length     = {{Trajanje |m=3 |s=34}}
| label      = [[Seghos Music Production]]
| writer     = {{hlist |[[Žiga Pirnat]] |[[Andraž Gliha]] |[[Željko Mladenović]]}}
| producer   =
| chronology =
| prev_title = [[Zakaj]]
| prev_year  = 2020
| next_title = [[Žarim]]
| next_year  = 2024
| misc = {{External music video
 | {{YouTube |id=1EMhQVW0JfY |title=»Ples v dežju«}}
 | header = Glasbeni video
 | type   = single
 }}
}}

'''»Ples v dežju«''' je pesem slovenske [[Pevec|pevke]] [[Tatjana Mihelj|Tatjane Mihelj]],
s katero je zmagala na 40. festivalu [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Denis Živčec |date=10.7.2021 |url=https://vecer.com/film-in-tv/video-na-40-melodijah-morja-in-sonca-slavila-tatjana-mihelj-s-plesom-v-dezju-10247467 |title=Na 40. Melodijah morja in sonca slavila Tatjana Mihelj s Plesom v dežju |journal=Večer |series=Film in TV |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=11. julij 2021 |url=https://kuloar.si/glasba/zmagovalka-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-pesmijo-ples-v-dezju/ |title=Zmagovalka festivala Melodije morja in sonca je Tatjana Mihelj s pesmijo »Ples v dežju« |journal=Kuloar.si |publisher=Nova obzorja |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt;
Izšla je [[10. julij]]a [[2021]] v digitalni pretočni obliki pri založbi [[Seghos Music Production]].
[[Glasba|Glasbo]] zanjo so napisali [[Žiga Pirnat]], [[Andraž Gliha]] in [[Željko Mladenović]], [[besedilo]] Žiga Pirnat, orkestralno priredbo pa Žiga Pirnat in Željko Mladenović.

Hkrati je bila objavljena tudi na digitalni festivalski kompilaciji ''40. Melodije morja in sonca'', ki jo je izdala [[ZKP RTV Slovenija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |title=40. Melodije morja in sonca |series=ZKP |publisher=RTV Slovenija |accessdate=25.1.2023 |archive-date=2023-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230125085356/https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/20740267-Various-40-Melodije-Morja-In-Sonca |title=Various – 40. Melodije morja in sonca |website=www.discogs.com |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt;

Tatjano Mihelj na uradnem studijskem posnetku pesmi spremlja madžarski orkester 
{{italics correction |''Budapest Art Orchestra''}}&lt;ref name=&quot;Budapest&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/tatjana.mihelj/posts/pfbid0vpkY9AQd9rwmtzYCUoAa1ZEuPhY7H6WSFxnqSM6bkzAby712ucRPqurym7sVEFHDl |author=Tatjana Mihelj |title=Pesem Ples v dežju snema tudi Budapest Art Orchestra |website=www.facebook.com |date=8. junij 2021 |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/miheljtatjana/posts/877742209479477/ |author=Tatjana Mihelj |title=Ples v dežju (uradna studijska verzija) |website=www.facebook.com |date=16. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt; (oziroma ''Budapest Scoring Symphonic Orchestra'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/tatjana.mihelj/ |author=Tatjana Mihelj |title=Dragi moj Dream Team |website=www.facebook.com |date=11. julij 2021 |accessdate=25.1.2023}}&lt;/ref&gt;

== Seznam posnetkov ==
{{Track listing
| extra_column = Priredba
| title1       = Ples v dežju
| lyrics1      = [[Žiga Pirnat|Ž. Pirnat]]
| music1       = Ž. Pirnat, [[Andraž Gliha|A. Gliha]], [[Željko Mladenović|Ž. Mladenović]]
| extra1       = Ž. Pirnat, Ž. Mladenović
| length1      = 3:34
| total_length = {{Trajanje |m=3 |s=34}}
}}

== Melodije morja in sonca 2021 ==
{{external media
| topic  = Pridobljeno dne 25.1.2023
| float  = right
| video1 = {{YouTube |id=Q21kj-RzAkw |title=»Ples v dežju«}} (MMS 2021)
}}

Pesem je bila [[10. julij]]a 2021 na [[Melodije morja in sonca 2021|40. festivalu Melodij morja in sonca]] nagrajena večkrat:&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=11.7.2021 |url=https://obalaplus.si/zmagovalka-40-festivala-melodije-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj-s-skladbo-ples-v-dezju/ |title=Zmagovalka 40. festivala Melodije morja in sonca je Tatjana Mihelj s skladbo Ples v dežju |journal=Obala Plus  |publisher=MBM Media |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=11.7.2021 |url=https://go-portal.si/tatjana-mihelj-osvojila-melodije-morja-in-sonca/ |title=Tatjana Mihelj osvojila Melodije morja in sonca |journal=Goriški portal |series=Tu in tam |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;
* Tatjana Mihelj je prejela '''veliko nagrado MMS 2021'''
* Žiga Pirnat, Andraž Gliha in Željko Mladenović so prejeli nagrado strokovne žirije '''za najboljšo glasbo'''
* Žiga Pirnat je prejel nagrado strokovne žirije '''za najboljše besedilo'''
* Tatjana Mihelj je prejela nagrado strokovne žirije '''za najboljšo izvedbo'''

{{navedek |''Živite svoje sanje!'' |4=Tatjana Mihelj po zmagi na MMS |5=''Radio Robin'', 12. julija 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi AV medij |date=12. julij 2021 |title=Zmagovalka MMS v živo na Robinu |medium=Facebook |url=https://www.facebook.com/Radio.Robin.goriski/videos/988701461923975/ |accessdate=25.1.2023 |format=video |publisher=Radio Robin |location=Nova Gorica}}&lt;/ref&gt;}}

== Odziv ==
Pesem »Ples v dežju« je bila »pesem tedna« [[Radio Koper|Radia Koper]].

== Videospot ==
Ena od denarnih nagrad za zmagovalno pesem na MMS, ki jo je prispevalo Turistično združenje [[Portorož]], je bila namenjena tudi snemanju videospota zanjo.
Konec avgusta 2021 so ga snemali na [[Tartinijev trg|Tartinijevem trgu]] in zvoniku župnijske [[Cerkev sv. Jurija, Piran|cerkve sv. Jurija]] v [[Piran]]u, v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]], septembra pa še v [[Tivoli|parku Tivoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].
V njem poleg pevke Tatjane Mihelj nastopata še [[plesalka]] [[Noemi Capuano]] in [[violončelist]]ka [[Kim Kozlevčar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=6.10.2021 |url=https://evrovizija.com/tatjana-mihelj-odplesala-ples-v-dezju/ |author=Alesh Maatko |title=Tatjana Mihelj odplesala ples v dežju |journal=Evrovizija.com |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=13.10.2021 |url=https://1zavse.si/2021-10-13/necenzurirano/kaj-se-s-tatjano-mihelj-dogaja-po-zmagi-na-melodijah-morja-in-sonca/283871 |title=Kaj se s Tatjano Mihelj dogaja po zmagi na Melodijah morja in sonca? |journal=1zaVse.si |accessdate=25.1.2023 |archive-date=25.1.2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230125195952/https://1zavse.si/2021-10-13/necenzurirano/kaj-se-s-tatjano-mihelj-dogaja-po-zmagi-na-melodijah-morja-in-sonca/283871 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Snemal je [[Andraž Gliha]], režiser je bil [[Žiga Pirnat]], za styling je skrbela [[Vesna Mirtelj]], za masko pa [[Polona Slabe]] in [[Veselinka Miletič]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=14.10.2021 |url=https://www.robin.si/zanimivosti/tatjana-mihelj-z-novim-videospotom-ples-v-dezju-video/ |title=Tatjana Mihelj z novim videospotom »Ples v dežju« |journal=Radio Robin |series=Zanimivosti |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;

== Angleška verzija ==
{{external media
| topic  = Pridobljeno dne 25.1.2023
| float  = right
| video1 = {{YouTube |id=gB39n6AcPpk |title=»Dance in the Rain«}}
| video2 = {{YouTube |id=Dhu12gvWAbk |title=»Profumo di pioggia«}}
| video3 = {{YouTube |id=2cC82BSmT3Y |title=»Ples v dežju«}} (Instrumental)
}}

'''»Dance in the Rain«''' je angleška različica pesmi, za katero je besedilo napisal [[Charlie Mason]].
Izšla je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' [[20. januar]]ja [[2023]].&lt;ref name=&quot;Cliche-deezer&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.deezer.com/us/album/391772517 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=www.deezer.com  |date=20.1.2023 |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cliche-spotify&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/4NX5O9Lpxua97aaaGogEl9 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=20. januar 2023 |accessdate=24.1.2023}}&lt;/ref&gt;

== Italijanska verzija ==
'''»Profumo di pioggia«''' je italijanska različica pesmi, za katero je besedilo napisala [[Paola Rossato]].
Izšla je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' 20. januarja 2023.&lt;ref name=&quot;Cliche-deezer&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Cliche-spotify&quot; /&gt;

== Instrumentalna verzija ==
Hkrati s tujejezičnima različicama je na pevkinem albumu ''[[Cliché]]'' 20. januarja 2023 izšla tudi instrumentalna verzija pesmi.&lt;ref name=&quot;Cliche-deezer&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Cliche-spotify&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/zgodbe/na-mms-slavila-primorka-tatjana-mihelj-moje-sanje-so-se-uresnicile/587312 '''''Na MMS slavila Primorka Tatjana Mihelj: Moje sanje so se uresničile'''''], ''Zgodbe'', Radio Koper, 11. julij 2021, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26.1.2023.
* [https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/velika-zmagovalka-40-melodij-morja-in-sonca-je-tatjana-mihelj/587380 '''''Velika zmagovalka 40. Melodij morja in sonca je Tatjana Mihelj'''''], ''Sporočila za javnost'', MMC, 12. julij 2021, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 25.1.2023.

== Zunanje povezave ==
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/melodije-morja-in-sonca/174790185 Zmagovalna skladba: Tatjana Mihelj – Ples v dežju], Melodije morja in sonca, 10. julij 2021, RTV365, RTV Slovenija.
* [https://music.apple.com/us/album/ples-v-de%C5%BEju-single/1580693145 Ples v dežju] – Single, Tatjana Mihelj (Apple Music)
* [https://www.deezer.com/us/album/251036282 Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Deezer)
* [https://www.qobuz.com/gb-en/album/ples-v-dezju-tatjana-mihelj/f0he4kjduc9sa Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Qobuz)
* [https://www.shazam.com/track/577358665/ples-v-de%25C5%25BEju Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Shazam)
* [https://soundcloud.com/tatjanamihelj/ples-v-de-ju Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Soundcloud)
* Singel [https://open.spotify.com/album/5ogrmWd40yfDZuhuUFBkoi Ples v dežju], Tatjana Mihelj (Spotify)
* [https://music.youtube.com/playlist?list=OLAK5uy_n0Ih1bq2atcrU4SCRmChBGsEQz5722tIQ Ples v dežju], Singel – Tatjana Mihelj (Youtube Music)

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pesmi leta 2021]]
[[Kategorija:Singli leta 2021]]
[[Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca]]</text>
      <sha1>d2ngvw3gh8xxiaiiplrkd6mexmlq61a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kdo vam laže</title>
    <ns>0</ns>
    <id>549449</id>
    <revision>
      <id>6762666</id>
      <parentid>6708003</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:14:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>foto</comment>
      <origin>6762666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7196" sha1="9amdzcti52scnehkswezn49j2lxp9ky" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{Infopolje Televizija
| name                     = Kdo vam laže
| image                    = Predsednik vlade na Nova24TV, 2.jpg
| location                 = [[Nova24TV]]
| runtime                  = 25-50 minut
| producer                 = 
| presenter                = [[Boris Tomašič]]
| editor                   = 
| director                 = 
| first_aired              = {{Start date|2018|09|05|df=yes}}
| num_seasons              = 9
| num_episodes             = 929
| country                  = Slovenija
| language                 = slovenščina
| website                  = 
}}

'''Kdo vam laže''' je pogovorno-informativna komentatorska satirična oddaja na televiziji [[Nova24TV]]. Na sporedu je od ponedeljka do petka z izjemo srede, ob 20.10, vodi pa jo [[Boris Tomašič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(Napovednik) Danes ob 20.10 bo nova sezona oddaje Kdo vam laže? Ne zamudite!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/napovednik-danes-ob-20-10-bo-nova-sezona-oddaje-kdo-vam-laze-ne-zamudite/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl|archive-date=2023-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230920103437/https://nova24tv.si/slovenija/politika/napovednik-danes-ob-20-10-bo-nova-sezona-oddaje-kdo-vam-laze-ne-zamudite/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Predstavitev ==

Med oddajo voditelj sedi za leseno mizo, v ozadju pa je kulisa Ljubljane. Voditelj komentira aktualno politično dogajanje s svojega stališča, kar vključuje komentarje, ki so ostro proti levici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Boris Tomašič v oddaji Kdo vam laže?: “Mene zmrazi, kam je šla ta slovenska levica!”|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-boris-tomasic-v-oddaji-kdo-vam-laze-mene-zmrazi-kam-je-sla-ta-slovenska-levica/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Občasno se mu v studiu pridružijo tudi gosti. 

Prva oddaja je bila predvajana v sredo, 5. septembra 2018. Prvotno je bila oddaja zasnovana tako, da je voditelj gostil enega ali dva gosta, politična analitika, in so skupaj komentirali aktualno dogajanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Kdo vam laže? POP TV in RTV SLO, ko naslovnico Demokracije primerjata z rasizmom in nacizmom|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-kdo-vam-laze-pop-tv-in-rtvslo-ko-naslovnico-demokracije-primerjata-z-rasizmom-in-nacizmom/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi v službi resnice. Nova24TV začenja z novo programsko shemo|url=https://nova24tv.si/oglasevalske-vsebine/niti-levo-niti-desno-ampak-po-resnici-nova24tv-zacenja-z-novo-programsko-shemo/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Od 23. marca 2020 voditelj Tomašič sedi v studiu in komentira dogajanje v krajših in daljših oddajah, gost pa se mu pridruži občasno.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Boris Tomašič o lažeh v času epidemije: “Tanja Gobec, laž! Sova ima direktorja. Rajko Kozmelj je odstopil, vendar opravlja svojo funkcijo. To je vendar normalno.”|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-boris-tomasic-o-lazeh-v-casu-epidemije-tanja-gobec-laz-sova-ima-direktorja-rajko-kozmelj-je-odstopil-vendar-opravlja-svojo-funkcijo-to-je-vendar-normalno/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl|archive-date=2023-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20231013182857/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-boris-tomasic-o-lazeh-v-casu-epidemije-tanja-gobec-laz-sova-ima-direktorja-rajko-kozmelj-je-odstopil-vendar-opravlja-svojo-funkcijo-to-je-vendar-normalno/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od leta 2021 je enkrat tedensko na sporedu oddaja v živo, v katero lahko gledalci pokličejo in izrazijo svoje mnenje. 

Število oddaj na teden se spreminja iz sezone v sezono, trenutno je na sporedu vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. V torek je oddaja daljša in so odprte telefonske linije, ostale dni pa okoli 30 minut.

== Sezone ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background:#ccc;&quot; width=40|Sezona
! colspan=2 style=&quot;background:#ccc;&quot; width=45 |Epizode
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=140|Začetek sezone
! style=&quot;background:#ccc;&quot; width=140|Konec sezone
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #CE2029;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''1'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 32
 | style=&quot;padding: ;&quot; width=40 | 14
 |5. september 2018
 |19. december 2018
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 18
 |9. januar 2019
 |26. junij 2019
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #007BA7;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''2'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 23
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 13
 |4. september 2019
 |18. december 2019
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 10
 |8. januar 2020
 |11. marec 2020
|-align=center
 | style=&quot;background: #CE2029;&quot;|
 | align=&quot;center&quot;|'''3'''
 | colspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 48 + 2&lt;small&gt;{{efn|name=|Zadnja redna oddaja je bila predvajana 1. julija, a sta bili na sporedu še dve izredni, 8. in 22. julija 2020.}}&lt;/small&gt;
 |23. marec 2020
 |1. julij 2020
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #007BA7;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''4'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 144
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 51
 |1. september 2020
 |23. december 2020
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 93
 |5. januar 2021
 |12. julij 2021
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #CE2029;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''5'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 161 + 1&lt;small&gt;{{efn|name=|Zadnja redna oddaja je bila predvajana 15. julija, a je bila na sporedu še ena izredna, 2. avgusta 2022.}}&lt;/small&gt;
 | style=&quot;padding: ;&quot; width=40 | 68
 |1. september 2021
 |30. december 2021
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 93 + 1
 |3. januar 2022
 |15. julij 2022
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #007BA7;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''6'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 122
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 41
 |2. september 2022
 |20. december 2022
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 81
 |3. januar 2023
 |14. julij 2023
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #CE2029;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''7'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 152
 | style=&quot;padding: ;&quot; width=40 | 56
 |1. september 2023
 |29. december 2023
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 96
 |4. januar 2024
 |12. julij 2024
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #007BA7;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''8'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 159
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 59
 |2. september 2024
 |20. december 2024
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 100
 |6. januar 2025
 |15. julij 2025
|-align=center
 | rowspan=2 style=&quot;background: #CE2029;&quot;|
 | rowspan=2 align=&quot;center&quot;|'''9'''
 | rowspan=2 style=&quot;padding: ;&quot; | 143
 | style=&quot;padding: ;&quot; width=40 | 65
 |1. september 2025
 |30. december 2025
|-align=center
 | style=&quot;padding: ;&quot; | 78
 |5. januar 2026
 |
|}

&lt;small&gt;Št. oddaj do vključno 3. julija 2026.&lt;/small&gt;

== Zaznamki ==
{{Noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]]</text>
      <sha1>9amdzcti52scnehkswezn49j2lxp9ky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Civilna zaščita</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550968</id>
    <revision>
      <id>6762776</id>
      <parentid>6256316</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T04:28:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-54567-59</username>
        <id>267092</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ civilna obramba ni isto kot civilna zaščita.</comment>
      <origin>6762776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5301" sha1="paosvb3k9arhffbcxxq8eao16ldm8sa" xml:space="preserve">{{Short description|Zaščita državljanov pred ujmami in vojaškimi napadi}}
{{For|rusko glasbeno skupino|Graždanskaja oborona}}

[[File:CivilDefence.svg|thumb|right|Mednarodni razpoznavni znak civilne zaščite, ki ga določajo pravila [[Mednarodno humanitarno pravo|mednarodnega humanitarnega prava]] in se uporablja kot zaščitni znak]]
'''Civilna zaščita''' je prizadevanje za zaščito državljanov države (običajno [[Nevojak|nevojakov]]) pred nesrečami, ki jih povzroči človek, in [[Naravna katastrofa|naravnimi nesrečami]]. Uporablja načela delovanja v izrednih razmerah: preprečevanje, blaženje, priprava, odzivanje ali [[evakuacija]] in okrevanje. O tovrstnih programih so sprva razpravljali vsaj že v dvajsetih letih 20. stoletja, v nekaterih državah pa so jih začeli izvajati v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je povečala nevarnost [[Vojna|vojne]] in [[Strateško bombardiranje|letalskega bombardiranja]]. Strukture civilne zaščite so se razširile, ko so oblasti prepoznale grožnje, ki jih predstavlja [[jedrsko orožje]].

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Civil defense}}
* [https://web.archive.org/web/20050409033042/http://www.civilprotection.gr/ Greece]
* [https://web.archive.org/web/20130117053551/http://cp-bg.org/snimki/gallery/thumbnails.php?album=10 Large gallery of Bulgaria's Civil Defense Mechanization]&lt;small&gt;(archived link)&lt;/small&gt;
* [http://www.thetimechamber.co.uk/sites/Civil/Civil.php The UK Civil Defence Project – History &amp; Photos]
* [http://ncdcnagpur.nic.in/ National Civil Defence College, Nagpur INDIA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090212075628/http://ncdcnagpur.nic.in/ |date=2009-02-12 }}
* [http://www.qrz.com/db/AT7CD Special Event Amateur Ham Radio Station operated from Bangalore, INDIA]
* [https://web.archive.org/web/20060508140212/http://www.protezionecivile.it/ Protezione Civile] Italian Civil Defense
* [https://web.archive.org/web/20140211154530/http://www.dublincivildefence.com/ Dublin Civil Defence] Ireland
* [https://web.archive.org/web/20090607080955/http://www.sebev.co.uk/ SEBEV Search and Rescue] (originally a Civil Defence team in the UK)
* [http://www.proteccioncivil.org/ Civil Protection] ([[Ministry of Interior]], [[Spain]]).
* [https://web.archive.org/web/20190125231819/http://proteccioncivilvillena.es/ Civil Protection Villena – Spain]
* [https://www.nytimes.com/2006/12/01/washington/01civil.html Civil Defense Logo dies at 67, and Some Mourn its Passing], ''The New York Times'', 1 December 2006 by David Dunlap.
* [https://web.archive.org/web/20131206142617/http://www.civildefensemuseum.com/ Cold War Era Civil Defense Museum] – Features much historical information about Civil Defense history, its equipment and methods, and many historical photographs and posters.
* [https://web.archive.org/web/20060429013823/http://alsos.wlu.edu/qsearch.aspx?browse=issues%2FCivil+Defense Annotated bibliography for civil defense from the Alsos Digital Library for Nuclear Issues]
* [https://web.archive.org/web/20140125113613/http://www.tacda.org/ The American Civil Defense Association]
* [https://web.archive.org/web/20100611150837/http://www.backcountrysecrets.com/point/33/Civil-Defense-Caves-Idaho.aspx Civil Defense Caves] – Cold War community getaway in case of nuclear war located in Idaho
* [http://www.jumpjet.info/Emergency-Preparedness/index.htm Comprehensive Emergency Management Reference Material Repository] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140131142313/http://www.jumpjet.info/Emergency-Preparedness/index.htm |date=2014-01-31 }}
* [http://www.ready.gov/ Ready.gov] – The official preparedness site of the U.S. Department of Homeland Security
* [https://web.archive.org/web/20050514021001/http://homepage.ntlworld.com/jimbonet/cd_history.html &quot;Civil Defence&quot;] – A site with details of the UK's Civil Defence preparations, including those implemented during the Cold War such as the ''Burlington'' Central Government War HQ., at Corsham, Wiltshire.
* [http://www.lincolnshire.gov.uk/section.asp?catId=2341 Emergency Planning in Lincolnshire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519071543/http://www.lincolnshire.gov.uk/section.asp?catId=2341 |date=2006-05-19 }}
* [http://www.civildefence.ie/ The official Civil Defence site for the Republic of Ireland]
* [http://www.defesacivil.sp.gov.br/ The official Civil Defense site of São Paulo State – Brazil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060902120154/http://www.defesacivil.sp.gov.br/ |date=2006-09-02 }}
* [http://www.oism.org/ddp/ Doctors for Disaster Preparedness]
* [http://www.physiciansforcivildefense.org/ Physicians for Civil Defense]
* [https://web.archive.org/web/20070713040620/http://denkvooruit.crisis.nl/english/ Dutch civil defense instructions in English]
* [https://web.archive.org/web/20170105151758/http://www.emergencymanagement.org.uk/ Emergency Management Portal] – online resources for emergency planners and managers
* [https://web.archive.org/web/20140112073314/http://www.sivilforsvaret.no/ The Norwegian Civil Defence]
* [http://www.thw.de/EN/Homepage/homepage_node.html German Federal Agency for Technical Relief] – THW Technisches Hilfswerk

{{Authority control}}
[[Kategorija:Civilna zaščita| ]]
[[Kategorija:Krizni menedžment]]</text>
      <sha1>paosvb3k9arhffbcxxq8eao16ldm8sa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portugalska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554057</id>
    <revision>
      <id>6762653</id>
      <parentid>6762442</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:31:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg</comment>
      <origin>6762653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56541" sha1="8egw6geg1b1yzs5ws1nl1wz68lkask6" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow=2|total_width=500|align=right
| image1=Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped) (cropped).jpg
| image2=Santa Maria de Belém sul Tago - panoramio (cropped) (cropped).jpg
| image3=Portugal (15435955707) (cropped).jpg
| image4=Palacio de Monserrate (7730029906) (cropped).jpg
| image5=Banco de Portugal (Madeira) (cropped).jpg
| image6=MAAT (cropped).jpg
| footer=V smeri urinega kazalca: [[Palača Pena]] [[Sintra]], [[Stolp Belém]], Praça da Liberdade, [[Porto]], Palača Monserrate, Sintra, Banco de Portugal, [[Funchal]], Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije, [[Lizbona]]
}}
'''Portugalska arhitektura''' se nanaša tako na arhitekturo sodobnega ozemlja [[Portugalska|Portugalske]] v celinski Portugalski, na [[Azori]]h in [[Madeira|Madeiri]] kot tudi na arhitekturno dediščino/dediščino portugalskih arhitektov in slogov po vsem svetu, zlasti v državah, ki so bile prej del [[portugalski imperij|portugalskega imperija]].

Tako kot vsi vidiki portugalske kulture tudi portugalska arhitektura odraža umetniške vplive različnih kultur, ki so naseljevale Portugalsko ali prihajale v stik s portugalskim ljudstvom skozi zgodovino Portugalske, vključno z Galaci, Luzitanci, Keltiberi, Rimljani, Svebi, Vizigoti, Mavri, Goanci, Macanezi, Kristangi in mnogi drugi. Zaradi zgodovine Portugalskega imperija je več držav po svetu dom obsežne dediščine portugalske kolonialne arhitekture, zlasti [[Brazilija]] in [[Urugvaj]] v Ameriki, [[Angola]], [[Zelenortski otoki|Cabo Verde]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Benin]], [[Gana]], [[Maroko]], [[Gvineja Bissau]], [[Zimbabve]] in [[Mozambik]] v Afriki ter [[Kitajska]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Vzhodni Timor]] v Aziji.

V portugalski arhitekturi so skozi stoletja prevladovali različni umetniški slogi ali gibanja, vključno romanika, gotika, manuelin, portugalsko renesansa, portugalski barok, rokoko, pombalin, neomanuelin, mehki portugalski slog in sodobna arhitektura. Pomembni portugalski arhitekti preteklosti so bili Diogo de Arruda (15.–16. st.), João Antunes (17. st.), Eugénio dos Santos in Carlos Mardel (18. st.), José Luis Monteiro (19. st.), Raul Lino , Cassiano Branco in Fernando Távora (20. st.). Znani živeči arhitekti so Gonçalo Byrne, Eduardo Souto de Moura (zmagovalec Pritzkerja), António Maria Braga, João Carrilho da Graça in Álvaro Siza Vieira (zmagovalec Priktzerja).

== Zgodovina ==
=== Megalitsko obdobje ===
[[File:Anta no Monte da Ordem I.jpg|thumb|right|Neolitski dolmen v Alenteju]]
Najzgodnejši primeri arhitekturne dejavnosti na Portugalskem izvirajo iz [[neolitik]]a in so sestavljeni iz struktur, povezanih s kulturo [[megalit]]a. Portugalsko zaledje je posejano z velikim številom [[dolmen]]ov (imenovanih ''antas'' ali ''dólmens''), [[Tumulus (megalit)|tumulusov]] (''mamoas'') in [[menhir]]jev. Regija Alentejo je še posebej bogata z megalitskimi spomeniki, kot je znameniti [[Veliki Dolmen iz Zambujeira]] (''Anta Grande do Zambujeiro''), ki je blizu [[Évora|Évore]]. [[menhir|Stoječe kamne]] lahko najdemo izolirane ali tvorijo krožne nize (kamniti krogi ali kromlehi). Almendres kromleh, ki je prav tako blizu Évore, je največji na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], saj vsebuje skoraj 100 menhirjev, razporejenih v dva eliptična niza v orientaciji vzhod-zahod.

=== Keltsko obdobje ===
[[File:Citania briteiros casa 2.jpg|left|thumb|[[kultura Castro|Castro]] iz železne dobe v Citânia de Briteiros v Bragi]]

Keltske predzgodovinske utrjene vasi iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] najdemo vzdolž reke [[Tajo]], kot je Vila Nova de São Pedro, blizu Cartaxa, in Castro iz Zambujala, blizu Torres Vedras. Ta mesta so bila naseljena v obdobju okoli 2500–1700 pr. n. št. in so bila obdana s kamnitimi zidovi in stolpi, znakom konfliktov tistega časa.

Od okoli 6. stoletja pr. n. št. se je v severni Portugalski in v sosednji Galiciji razvila keltska [[kultura Castro]] (''cultura castreja''). Ta regija je bila posejana z vasmi na hribih (imenovanih ''citânias'' ali ''cividades''), ki so večinoma še naprej obstajale pod rimsko nadvlado, ko je območje postalo vključeno v provinco [[Gallaecia]]. Pomembna arheološka najdišča Castro so Citânia de Sanfins, blizu Paços de Ferreira, Citânia de Briteiros, blizu [[Guimarães]]a in [[Cividade de Terroso]], blizu Póvoa do Varzim. Iz obrambnih razlogov so bila ta [[Gradišče|gradišča]] zgrajena na vzpetini in obdana z obroči kamnitih zidov (''Terroso'' je imel tri zidne obroče). Hiše znotraj ''castrosa'' so dolge približno 3,5 do 5 metrov, večinoma okrogle z nekaterimi pravokotnimi, kamnitimi in slamnatimi strehami, ki so počivale na lesenem stebru v središču stavbe. Njihove ulice so nekoliko pravilne, kar kaže na neko obliko centralne organizacije. V nekaterih od njih so bile zgrajene kopeli, na primer v Briteirosu in Sanfinsu.

=== Rimsko obdobje ===
[[File:Ponte Romana1.jpg|thumb|left|Rimski most [[Aquae Flaviae]], današnji Chaves]]
Arhitektura se je močno razvila v 2. stoletju pred našim štetjem s prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], ki so Iberski polotok imenovali [[Hispanija]]. Osvojena naselja in vasi so pogosto modernizirali po rimskih vzorih z izgradnjo [[forum]]a, ulic, gledališč, templjev, kopališč, akvaduktov in drugih javnih stavb. Zgrajen je bil učinkovit niz cest in mostov, ki so povezovali mesta in druga naselja.
[[File:Evora-RomanTemple.jpg|thumb|right|[[Rimski tempelj v Évori]], 1. st.]]

[[Braga]] (''Bracara Augusta'') je bila glavno mesto province Gallaecia in ima še vedno ostanke javnih kopališč, javnega vodnjaka (imenovanega Idol's Fountain) in gledališča. Évora se ponaša z dobro ohranjenim rimskim templjem, verjetno posvečenim kultu cesarja Avgusta. Rimski most prečka reko Tâmega pri mestu Chaves ([[Aquae Flaviae]]). [[Lizbona]] (Olissipo) ima ostanke gledališča v soseski [[Alfama]].

Najbolje ohranjeni ostanki rimske vasi so [[Conímbriga]], ki je blizu [[Coimbra|Coimbre]]. Izkopavanja so razkrila mestno obzidje, terme, forum, akvadukt, [[amfiteater]] in hiše za meščane ([[insula]]), pa tudi razkošne dvorce (''[[domus]]'') z osrednjimi dvorišči, okrašenimi z [[mozaik]]i. Druga pomembna izkopana rimska vas je [[Miróbriga]], blizu Santiaga do Cacéma, z dobro ohranjenim rimskim templjem, kopališči, mostom in ostanki edinega rimskega hipodroma, znanega na Portugalskem.

V zaledju so premožni Rimljani ustanovili ''[[rimska vila|villae]]'', podeželske hiše, namenjene poljedelstvu. Številne vile so vsebovale objekte, kot so kopeli, in so bile okrašene z mozaiki in slikami. Pomembna mesta so Villae of Pisões (blizu Beja), Torre de Palma (blizu Monforte) in Centum Cellas (blizu Belmonte). Na slednjem so dobro ohranjene ruševine trinadstropnega stolpa, ki je bil del rezidence lastnika vile.

=== Predromanika in vizigotsko obdobje ===
[[File:Capela de S. Frutuoso.JPG|thumb|left|Kapela São Frutuoso, Braga 7. st.]]
Rimsko nadvlado v Hispaniji so končali vpadi germanskih ljudstev (zlasti [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]]) v 5. stoletju našega štetja. Iz obdobja vizigotske nadvlade (okoli 580–770) je ohranjenih zelo malo stavb, ki so bile večinoma spremenjene v naslednjih stoletjih. Ena od teh je majhna kapela Saint Frutuoso v bližini Brage, ki je bila del vizigotskega samostana, zgrajenega v 7. stoletju. Stavba ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s pravokotnimi kraki in osrednjo [[kupola|kupolo]]; tako kupola kot kraki kapele so okrašeni z ločnimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Kapela kaže jasne vplive bizantinskih zgradb, kot je [[mavzolej Gale Placidije]] v [[Ravena|Raveni]].

Po letu 711, v obdobju prevlade Mavrov na Iberskem polotoku, je bila krščanska [[kraljevina Asturija]] (okoli 711–910), ki je bila na severnem delu polotoka, središče upora (glej [[Rekonkvista]]). Poleg tega je veliko kristjanov (Mozarabcev) živelo na mavrskih ozemljih in jim je bilo dovoljeno prakticirati svojo vero in graditi cerkve. [[Asturijska arhitektura]] in [[mozarabska umetnost]] sta vplivali na krščanske stavbe na bodočem portugalskem ozemlju, kar je razvidno iz nekaj struktur, ki so preživele iz tega obdobja. Najpomembnejša med njimi je cerkev São Pedro de Lourosa v bližini bolnišnice Oliveira do, na kateri je napis, ki navaja 912 kot leto njene izgradnje. Cerkev je [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s tremi ladjami, ločenimi s podkvastimi loki, z [[narteks]]om na fasadi in stebričastimi podkvastimi okni asturijskega vpliva na osrednji ladji.

Druge predromanske cerkve, ki se na splošno pripisujejo mešanici asturijskih in mozarabskih značilnosti, so São Pedro de Balsemão, blizu Lamega, s tlorisom bazilike, in kapela São Gião, blizu Nazaréja, ki ju nekateri avtorji oporekajo kot stavbi vizigotskega izvora, ki je imel dodatne značilnosti, vključene v poznejši fazi. Notranji prostori teh stavb so razdeljeni z značilnimi podkvastimi loki. Vizigotska kapela sv. Frutuoza je bila prav tako spremenjena v 10. stoletju, ko so ročne kapele dobile okrogel tloris in podkvaste loke.

=== Mavrsko obdobje ===
{{glavni|mavrska arhitektura}}
Vdor [[Mavri|Mavrov]] iz [[Magreb]]a na Iberski polotok leta 711 je končal vizigotsko oblast v Hispaniji, ki so jo prišleki imenovali [[Al Andaluz]]. Mavrska prisotnost je vplivala na umetnost in arhitekturo, zlasti v južni Portugalski, kjer je bila leta 1249 končana rekonkvista. Stavbe v tem obdobju so bile pogosto zgrajene s tehnikami nabite zemlje (''taipa'') in opeke, čemur je sledilo beljenje. Tradicionalne hiše v mestih in vaseh na Portugalskem imajo lahko preproste bele fasade, ki spominjajo na islamski vpliv. Nekatere južne soseske, kot je staro okrožje Alfama v Lizboni, so ohranile tloris ulic iz muslimanskih časov. Vendar pa je v nasprotju s sosednjo [[Španija|Španijo]], zelo malo islamskih stavb na Portugalskem preživelo nedotaknjenih do danes.

;Gradovi
[[File:Portugal DSC05412 - MERTOLA (34025568810).jpg|thumb|left|upright|Mavrski lok v Mértoli]]
Čeprav so številni nastali v islamskem obdobju, je bila večina portugalskih gradov po krščanski rekonkvisti obsežno preurejena.
[[File:Entrada do Castelo de Silves.JPG|thumb|right|Grad Silves v Algarveju, 8. st.]]

Najbolje ohranjen je [[grad Silves]] v Silvesu, starodavni prestolnici Al-Garba, današnje regije [[Algarve]]. Grad Silves, zgrajen med 8. in 13. stoletjem, je ohranil svoje obzidje in kvadratne stolpe iz mavrskega obdobja ter cisterne iz 11. stoletja – vodne rezervoarje, ki so jih uporabljali v primeru obleganja. Staro mestno jedro – Almedino – je branilo obzidje ter več utrjenih stolpov in vrat, katerih deli so bili ohranjeni.

Drug pomemben islamski grad v Algarveju je grad Paderne, katerega porušeni zidovi pričajo o gradbeni tehniki ''taipa'', uporabljeni pri njegovi gradnji. Tudi mavrski grad Sintra blizu Lizbone hrani nekaj ostankov obzidja in cisterno iz tistega časa. Del mavrskega obzidja je ohranjen v Lizboni (tako imenovana Cerca Velha) in Évori, mavrska mestna vrata z značilnim podkvasto obokanim profilom pa najdemo v Faru in Elvasu.

;Mošeje
Med muslimansko prevlado je bilo na portugalskem ozemlju zgrajenih veliko [[mošeja|mošej]], vendar so bile skoraj vse uničene ali spremenjene v cerkve in stolnice. Edini jasen primer nekdanje mošeje na Portugalskem je današnja glavna cerkev Mértola, prvotno mošeja Mértola, zgrajena v 12. stoletju. Ko je bila vas ponovno zavzeta, so mošejo delno spremenili in preuredili v cerkev. Notranjost ima tloris skoraj kvadratne oblike s 4 ladjami in skupno 12 stebri, ki podpirajo kasnejši [[manuelinska arhitektura|manuelinski]] [[rebrasti obok]] iz 16. stoletja, spremembe strehe in odstranitev ladij pa so strukturi dodale krščanske arhitekturne značilnosti. Kljub spremembam prvotna labirintna notranjost s svojim &quot;gozdom&quot; stebrov, tremi podkvastimi loki z [[alfiz]]om, notranjo steno z okrašeno nišo, [[mihrab]]om, ki kaže na [[Meka|Meko]], vse kaže iste sodobne islamske značilnosti, ki jih najdemo v Španiji in Mahgrebu.

=== Portugalski romanski slog ===
{{glavni|Portugalska romanska arhitektura}}
[[File:Sé-Catedral de Lisboa - facade adjusted.JPG|thumb|right|[[Lizbonska stolnica|Lizbonsko patriarhalno stolnico]] so začeli graditi leta 1147]]
[[Romanska arhitektura|Romanski slog]] je bil uveden na Portugalskem med koncem 11. in začetkom 12. stoletja. Najvplivnejši od prvih portugalskih romanskih spomenikov sta bila [[stolnica v Bragi]] in samostan Rates. Stolnico v Bragi je leta 1070 obnovil škof Pedro in jo posvetil leta 1089, čeprav je bila takrat dokončana le [[apsida]]. Škofov ambiciozen načrt je bil zgraditi romarsko triladijsko cerkev, [[ambulatorij]]em in velikim [[transept]]om. Relikvija tega zgodnjega projekta je morda majhna vzhodna kapela, ki je danes zunaj same cerkve.
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = left
| width             = 220
| image1            = Tomar - Convento de Cristo - Charola (1).jpg
| image2            = Tomar Castelo 0244 (cropped).jpg
| footer            = '' charola'' (zgoraj) in grad (spodaj); [[samostan Kristusovega reda, Tomar]]
}}
Gradbena dejavnost se je pospešila po letu 1095, ko je grof Henrik prevzel ''Condado Portucalense'' (grofija Portugalska). Grof Henrik je prišel na Portugalsko s številnimi plemiči in tudi benediktinskimi menihi [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]], ki jo je vodil Henrikov brat Hugh. [[Benediktinci]] in drugi verski redovi so dali velik zagon romanski arhitekturi v celotnem 12. stoletju. Grof Henrik je sponzoriral gradnjo samostana Rates (začetek leta 1096), enega temeljnih del prve portugalske romanike, čeprav je bil projekt v 12. stoletju večkrat spremenjen. Zaradi pomembnosti njegove arhitekture in kipov z različnimi arhitekturnimi vplivi je ta tempelj študija primera, ki se odraža v produkciji nadaljnje romanske umetnosti nastajajočega kraljestva Portugalske.

Čaščenja Brage in Ratesa so bila zelo vplivna na severnem Portugalskem. Ohranjene romanske samostanske cerkve iz 12. stoletja so v Manhenteju (blizu Barcelosa) s portalom iz okoli leta 1117; Rio Mau (blizu Vila do Conde); z izjemno apsido iz leta 1151; Travanca (pri Amarante); Paço de Sousa (blizu Penafiela); Bravães (blizu Ponte da Barca), Pombeiro (blizu Felgueirasa) in mnoge druge.

Širjenje romanike na Portugalskem je potekalo po poti sever-jug rekonkviste, zlasti med vladavino [[Alfonz I. Portugalski|Afonsa Henriquesa]], sina grofa Henrika in prvega kralja Portugalske. V Coimbri je Afonso Henriques ustvaril [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]], enega najpomembnejših samostanskih temeljev tistega časa, čeprav je sedanja stavba rezultat predelave v 16. stoletju. Afonso Henriques in njegovi nasledniki so tudi sponzorirali gradnjo številnih stolnic v škofovskih sedežih v državi. Ta generacija romanskih stolnic je vključevala že omenjeno Brago, [[Porto]], Coimbro, Viseu, Lamego in Lizbono.

Vse portugalske romanske stolnice so bile pozneje obsežno spremenjene z izjemo stolnice v Coimbri (začetek leta 1162), ki je ostala nespremenjena. [[Stara stolnica v Coimbri]] je cerkev v tlorisu [[latinski križ|latinskega križa]], triladijska, s transeptom s kratkimi kraki in tremi vzhodnimi kapelami. Osrednja ladja je prekrita s kamnitim [[banjast obok|banjastim obokom]], medtem ko so stranske ladje pokrite z dimeljskimi oboki. Drugo nadstropje osrednje ladje ima obokano galerijo ([[triforij]]), [[križni kvadrat|križišče]] pa je zaključeno s kupolo. Ta splošna shema je sorodna shemi [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] v Galiciji, čeprav je stavba v Coimbri veliko manj ambiciozna.
[[File:Ourem-CCBYSA (cropped).jpg|thumb|left|Grad grofov Ourém je bil zgrajen med 12. in 15. stoletjem]]
[[File:SeVelha1.jpg|thumb|right|Trdnjavo podobno stari stolnici v Coimbri so začeli graditi leta 1139]]

[[Lizbonska stolnica]] (začetek okoli leta 1147) je zelo podobna stolnici v Coimbri, le da zahodno fasado obdajata dva masivna stolpa, kar je značilnost drugih stolnic, kot sta Porto in Viseu. Na splošno so imele portugalske stolnice težek videz, podoben trdnjavi, s [[prsobran]]i in malo okrasja, razen [[portal]]ov in oken.

Izjemna sakralna romanska stavba je Okrogla cerkev (''Rotunda'') v [[grad Tomar|gradu Tomar]], ki so jo v drugi polovici 12. stoletja zgradili vitezi templjarji. Cerkev je okrogla struktura z osrednjim obokanim osmerokotom in je bila verjetno oblikovana po [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] v [[Jeruzalem]]u, za katero so [[križarji]] zmotno verjeli, da je ostanek Salomonovega templja. [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem]] je morda tudi služila kot model.

;Gradovi
Težavni časi portugalske rekonkviste so pomenili, da je bilo treba zgraditi veliko gradov za zaščito vasi pred napadi Mavrov in Kastiljcev. Kralj Afonso Henriques je sponzoriral gradnjo številnih utrdb (pogosto preoblikoval mavrske gradove, kot je [[grad São Jorge|Lizbonski grad]]) in podelil zemljo vojaškim redom – zlasti vitezom [[templjarji|templjarjem]] in vitezom [[Malteški viteški red|hospitalcem]] – ki so postali odgovorni za obrambo meja in vasi. Templjarski vitezi so zgradili več trdnjav vzdolž reke Tajo, kot so gradovi Pombal, Tomar ter Belver in Almourol. Pripisujejo jim, da so v portugalsko vojaško arhitekturo uvedli utrdbo.

=== Gotsko obdobje ===
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = right
| width             = 220
| image1            = Mosteiro_da_Batalha_78a_(cropped).jpg
| image2            = Mosteiro da Batalha-Claustro Real VNO-20140915 (cropped).jpg
| footer            = [[Samostan Batalha]], ki ga je zgradil Ivan I. Portugalski v spomin na konec portugalskega medvladja 1383–1385
}}
{{glavni|Portugalska gotska arhitektura}}
Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva popolnoma gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça|samostana Alcobaça]], veličasten primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jih imeli radi cistercijanci. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v [[Šampanja - Ardeni|Šampanji]]. Njene tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je pokrita z [[rebrasti obok|rebrastimi oboki]], glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkastih kapel. Obok ambulatorija je zunaj podprt z zunanjimi [[opornik]]i, tipičnimi značilnostmi gotske arhitekture in novostjo tistega časa na Portugalskem.

Po ustanovitvi Alcobaçe so gotski slog širili predvsem beraški redovi (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V 13. in 14. stoletju je bilo v mestnih središčih ustanovljenih več samostanov, pomembne primere najdemo v Portu ([[Cerkev sv. Frančiška, Porto|cerkev São Francisco]]), Coimbri (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos), Santarém (São Francisco, Santa Clara), Elvas (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številni drugi kraji. Baraške gotske cerkve so bile običajno triladijske, pokrite z leseno streho, in z apsido s tremi kapelami, pokritimi z rebrastimi oboki. Te cerkve so tudi brez stolpov in večinoma brez arhitekturnega okrasja, v skladu z beraškimi ideali. Beraška gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v Sintri (Santa Maria), Mafri, Lourinhã in Loulé.
[[File:Evora-03-sé vista de sul (cropped).jpg|thumb|left|[[Stolnica v Évori]] v Alenteju, večinoma zgrajena od 1184 do 1380]]

Številne romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako romansko ladjo stolnice v Portu podpirajo zunanji oporniki, ki so bili eni prvih zgrajenih na Portugalskem (začetek 13. stoletja). Apsida Lizbonske stolnice je bila popolnoma predelana v prvi polovici 14. stoletja, ko je dobila gotski ambulatorij, ki jo osvetljuje [[svetlobno nadstropje]] (visoka vrsta oken v zgornjem nadstropju). Ambulatorij ima vrsto žarkastih kapel, osvetljenih z velikimi okni, ki so v kontrastu s temno romansko ladjo stolnice.

Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav se njen tloris, fasada in višina zgledujejo po Lizbonski stolnici, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile videz utrdb iz romanskih časov, na primer že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) blizu Matosinhosa in celo do 15. stoletja z glavno cerkvijo Viana do Castelo.
[[File:Sintra National Palace 2 (cropped).jpg|thumb|left|Narodna palača Sintra, večinoma zgrajena v 12.–15. stoletju, je mešanica gotskega, manuelinskega in mudéjarskega sloga]]

Zgrajenih je bilo več gotskih samostanov, ki jih je še vedno mogoče najti v stolnicah v Portu, Lizboni in Évori (vsi iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, Santo Tirso in samostan Kristusovega reda.

V začetku 15. stoletja je gradnja samostana Batalha, ki ga je sponzoriral kralj [[Ivan I. Portugalski]], vodila do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so bila dela zaupana mojstru Huguetu neznanega izvora, ki je v projekt uvedel razkošni gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi [[fiala (arhitektura)|fialami]], [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenimi [[krogovičje|krogovičji]] in dovršenimi nazobčanji. Glavni portal ima niz [[arhivolt]], okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] relief, ki prikazuje Kristusa in evangeliste. Ustanoviteljeva kapela in [[Kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata dovršen zvezdasto rebrast obok, ki ga na Portugalskem do takrat niso poznali. Batalha je vplivala na delavnice iz 15. stoletja, kot so tiste v stolnici Guarda, stolnici Silves in samostanih v Beji (Nossa Senhora da Conceição) in Santarému (Convento da Graça).
[[File:BraganzaCastle1 (cropped).jpg|thumb|right|upright|Grad Bragança v kraju Trás-os-Montes je bil zgrajen v 15. stoletju.]]

Druga gotska različica je bila tako imenovana [[mudéjar]]-gotika, moda, ki se je razvila na Portugalskem proti koncu 15. stoletja, zlasti v južni regiji Alentejo. Ime ''Mudéjar'' se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih Iberskega polotoka, zlasti v srednjem veku. V Alenteju je vpliv mudéjarja v več stavbah očiten v profilu oken in portalov, pogosto s podkvastimi loki in stebričkom, krožnimi stolpiči s stožčastimi vrhovi, islamskimi merloni itd., pa tudi v okrasju iz ploščic ([[azulejo]]). Primeri so portik cerkve sv. Frančiška v Évori, dvorišče narodne palače Sintra in več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je sčasoma predal manuelinskemu slogu v začetku 16. stoletja.

;Gradovi in palače
V dobi gotike je bilo treba zgraditi ali okrepiti več gradov, zlasti ob meji s kraljestvom Kastilija. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem običajno več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti na izstrelke), stolpi so bili po navadi poligonalni, grajska vrata pa so bila pogosto zaščitena s parom bočnih stolpov. Druga, nižja stenska [[kurtina]] ([[barbakan]]i) je bila pogosto zgrajena vzdolž oboda glavnega obzidja, da bi preprečila, da bi se vojni stroji približali gradu. Razširjene so postale tudi funkcije, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane reže za puščice.

Z začetkom v 14. stoletju so stolpi postali večji in bolj prefinjeni, z rebrastimi oboki in objekti, kot so kamini. Stolpi [[Bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambnih gradov]] z izboljšanimi bivalnimi značilnostmi najdemo v gradovih Beja, Estremoz in Bragança, medtem ko so nekateri kasnejši gradovi (15. stoletje) postali prave palače, kot so tisti v Penedonu, Ourému in Porto de Mósu. Najpomembnejši primer je grad Leiria, ki ga je kralj Ivan I. spremenil v kraljevo palačo. Nekateri prostori palače so okrašeni s čudovitimi gotskimi [[loža]]mi, s katerih sta lahko kralj in kraljica ogledovala okoliško pokrajino.

=== Manuelinski slog ===
[[File:Capelas imperfeitas, Mosteiro da Batalha (16363370279) (cropped).jpg|thumb|right|upright|&quot;Nepopolne kapele&quot; samostana Batalha, ki jih je zasnoval Mateus Fernandes, 1490]]
[[File:Belem Exterior of Mosteiro dos Jerónimos P1000014.JPG|thumb|left|upright|Južni portal samostana Jerónimos, ki ga je zasnoval João de Castilho, 1517]]
{{glavni|Manuelinska arhitektura}}

Manuelinski slog ali portugalska pozna gotika je razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturnega okrasja iz prvih desetletij 16. stoletja, ki vključuje pomorske elemente in predstavitve odkritij, prinesenih s potovanj Vasca da Game in Pedra Álvaresa Cabrala. Ta inovativni slog sintetizira vidike poznogotske arhitekture z vplivi španskega sloga [[plateresco]], [[mudéjar]]ja, italijanske urbane arhitekture in flamskih elementov. Označuje prehod iz poznogotske v renesančno arhitekturo. Gradnja cerkva in samostanov v manuelinskem slogu, zlasti v Liozu ali kraljevi kamen, je bila v veliki meri financirana z izkupičkom donosne trgovine z začimbami z Afriko in Indijo.

Čeprav obdobje tega sloga ni trajalo dolgo (od 1490 do 1520), je igralo pomembno vlogo v razvoju portugalske umetnosti. Vpliv sloga je preživel kralja. Ob praznovanju nove pomorske moči se je manifestirala v arhitekturi (cerkve, samostani, palače, gradovi) in se razširila v druge umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo, umetnine iz plemenitih kovin, fajansa in pohištvo.

Prva znana stavba v manuelinskem slogu je [[samostan Jezusa Setubalskega]]. Samostansko cerkev je od leta 1490 do 1510 zgradil Diogo Boitac, arhitekt, ki velja za enega glavnih ustvarjalcev sloga. Cerkev ima tri enako visoke ladje, ki razkrivajo poskus poenotenja notranjega prostora, ki doseže vrhunec v ladji cerkve [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostana Jerónimos]] v Lizboni, ki jo je v 1520-ih dokončal arhitekt João de Castilho.

Ladja samostana Setúbal je podprta s spiralnimi stebri, tipično manuelinsko značilnostjo, ki jo najdemo tudi v ladji stolnice Guarda in župnijskih cerkvah Olivenza, Freixo de Espada à Cinta, Montemor-o-Velho in drugih. Manuelinske stavbe imajo običajno tudi izdelane portale s spiralnimi stebri, nišami in polne renesančnih in gotskih okrasnih motivov, kot v samostanu Jerónimos, samostanu Santa Cruz v Coimbri in mnogih drugih.

=== Portugalska renesansa ===
{{glavni|Portugalska renesančna arhitektura}}
Sprejetje strogega [[renesančna arhitektura|renesančnega sloga]] se na Portugalskem ni dobro prijelo. Uvedel ga je francoski arhitekt leta 1517, od leta 1530 naprej pa so ga večinoma izvajali tuji arhitekti in se je zato imenoval ''estrangeirada'' (pod vplivom tujine). V kasnejših letih se je ta slog počasi razvil v [[manierizem]]. Slikar in arhitekt Francisco de Holanda, pisec knjige ''Diálogos da Pintura Antiga'' ('Dialogi o starodavnem slikarstvu'), je v tej razpravi razširil osnove tega novega sloga.
{{panorama| image = Vila Viçosa September (cropped).jpg| height = 200px| caption = {{center|Pročelje vojvodske palače Vila Viçosa, ki jo je zgradil Teodósio I., vojvoda Braganški leta 1537}}}}
[[File:Tomar-Convento de Cristo-Claustro dos Felipes-Igreja-20140914.jpg|thumb|left|Samostan kralja Ivana III. v Tomarju, ki sta ga zasnovala Diogo de Torralva in Filippo Terzi; ok. 1557–91]]
[[File:Universidad de Coímbra, Portugal, 2012-05-10, DD 10 (cropped).JPG|thumb|right|upright|Porta Férrea na Univerzi v Coimbri]]

Bazilika Nossa Senhora da Conceição v Tomarju je bila ena najzgodnejših cerkva v čistem renesančnem slogu. Začel jo je graditi kastiljski arhitekt Diogo de Torralva v obdobju 1532–1540. Njegova lepa in jasna arhitektura jo spremeni v eno najboljših zgodnjerenesančnih stavb na Portugalskem. Majhna cerkev Bom Jesus de Valverde, južno od Évore, ki jo pripisujejo Manuelu Piresu in Diogu de Torralvi, je še en zgodnji primer.

Najimenitnejši primer tega sloga je Claustro de D. João III. (samostan Ivana III.) v [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostanu Kristusovega reda]] v Tomarju. Začel se je pod portugalskim kraljem Ivanom III., dokončal pa se je med vladavino Filipa I. Portugalskega (tudi španskega kralja pod imenom [[Filip II. Španski]]). Prvi arhitekt je bil Španec Diogo de Torralva, ki je delo začel leta 1557, končal pa ga je leta 1591 arhitekt Filipa II., Italijan Filippo Terzi. Ta veličasten dvonadstropni križni hodnik velja za enega najpomembnejših primerov manieristične arhitekture na Portugalskem.

Vendar je bil najbolj znan portugalski arhitekt v tem obdobju [[Afonso Álvares]], čigar dela vključujejo stolnice v Leiriji (1551–1574), Portalegru (začetek leta 1556) in cerkev São Roque v Lizboni. V tem obdobju se je razvil v manieristični slog.

To zadnjo cerkev je dokončal jezuitski arhitekt, Italijan Filippo Terzi, ki je zgradil tudi jezuitski kolegij v Évori, samostan São Vicente de Fora v Lizboni in škofovsko palačo v Coimbri. Imel je ogromno proizvodnjo in je poleg cerkva zgradil tudi več akvaduktov in trdnjav.

Za njim je prišlo več portugalskih arhitektov:
*Miguel de Arruda: Cerkev Marije milosti (v Évori)
*Baltasar Álvares, najbolj znan po Sé Nova v Coimbri in Igreja de São Lourenço v Portu.
*Francisco Velasquez: stolnica Mirando do Douro in načrti za samostan S. Salvador (Grijó)
*vojaški arhitekt Manuel Pires: cerkev sv. Antona v Évori.

=== Manierizem ===
[[File:VicenteFora-IPPAR crop.jpeg|thumb|left|Fasado samostana São Vicente de Fora sta oblikovala Filippo Terzi in Juan de Herrera.]]
Med združitvijo Portugalske in Španije, v obdobju med letoma 1580 in 1640, se je razvil nov slog, ki ga je George Kubler imenoval ''Arquitecture chã'' (preprosta arhitektura).&lt;ref&gt;&quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706&quot; ({{ISBN|0-8195-4045-5}})&lt;/ref&gt; V osnovi manieristični slog zaznamuje tudi jasna struktura, čvrst videz z gladkimi, ravnimi površinami in zmerno razporeditvijo prostora brez pretiranega okrasja. Je radikalen prelom z dekorativnim slogom manueline. Ta poenostavljen slog, ki ga povzročajo omejena finančna sredstva, se izraža v gradnji [[dvoranska cerkev|dvoranskih cerkva]] in manj impresivnih stavb. V nasprotju z baročnim slogom, ki je bil že standard v Španiji, so Portugalci še naprej uporabljali preprost slog, da bi izrazili svojo ločeno identiteto kot ljudstvo.
[[File:Igreja de São Roque - Lisboa - Portugal (7132825503) (cropped).jpg|thumb|right|Cerkev São Roque v Lizboni, ena najdražjih notranjosti, zgrajena v obdobju manierizma v Evropi]]

Ko je kralj Filip II. leta 1619 opravil svoj veseli vstop v Lizbono, so v flamskem slogu Hansa Vredemana de Vriesa postavili več začasnih slavolokov. Literatura Wendla Dietterlina&lt;ref&gt;&quot;Architectura von Ausstellung, Symmetrie und Proportion der Säulen&quot; (Architecture of Exhibition, Symmetry and Proportion of Columns) (1591)&lt;/ref&gt; je prav tako povečala zanimanje za flamsko baročno arhitekturo in umetnost. Ta vpliv je viden na fasadi cerkve S Lourenço ali Grilos v Portu, ki jo je leta 1622 začel graditi Baltasar Alvares.

Eden najbolj spektakularnih podvigov pa je bila gradnja kapele sv. Janeza Krstnika v Rimu z edinim namenom pridobiti blagoslov [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] za to kapelo. Kapelo je zasnoval Luigi Vanvitelli leta 1742, zgradil pa jo je Nicola Salvi v cerkvi S. Antonio dei Portoghesi. Po blagoslovu so kapelo razstavili in prepeljali v Lizbono. Ponovno so jo sestavili leta 1747 v cerkvi S Roque. Bogato je okrašena s [[porfir]]jem, najredkejšimi marmorji in dragimi kamni. Njena zasnova že napoveduje klasično oživitev.

José Fernandes Pereira&lt;ref&gt;José Fernandes Pereira. Arquitectura Barroca em Portugal. Instituto de Cultura e Língua Portuguesa. 1986.&lt;/ref&gt; je prvo obdobje od 1651 do 1690 opredelil kot obdobje eksperimentiranja. V tem obdobju se je pojavila kombinacija azulejos in uporaba izrezljanega pozlačenega lesa (''[[talha dourada]]'') na oltarjih in stropih.

Druga dela v tem obdobju so:
*Baltasar Alvares je zgradil nekaj najbolj impresivnih primerov v tem slogu: Sé Nova iz Coimbre (1598–1640), cerkev S. Lourenço ali Grilos v Portu (začeta leta 1614) in cerkev S. Antão v Lizboni (1613–1656; zdaj uničena).
*Drugi primeri so številne benediktinske gradnje v tem obdobju, kot je prenova samostana Tibães in samostana São Bento (danes portugalski parlament), ki jo je izvedel João Turriano.
*Francisco de Mora je zasnoval samostan Nossa Senhora dos Remédios (Évora) za red bosih karmeličank (1601–1614)
*Cerkev Senhor da Cruz v Barcelosu, ki jo je zgradil João Antunes v letih 1701–1704, je nenavaden eksperiment zaradi načrta štiriperesne deteljice.
*Pedro Nunes Tinoco je leta 1616 zasnoval cerkev S Marta (Lizbona) za red klaris.

=== Baročna arhitektura ===
{{glavni|Portugalska baročna arhitektura}}
[[File:Igreja de Santa Engrácia Lissabon September 2014.jpg|thumb|left|Nacionalni panteon Santa Engrácia, ki ga je zasnoval João Antunes leta 1681]]
[[File:Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio (cropped).jpg|thumb|right|[[Palača Mafra]], Unescov seznam svetovne dediščine]]
[[File:Monçao-Palácio da Breijoeira (10230519266) (cropped).jpg|thumb|right|Palača Brejoeira v Monçãu; oblikoval Carlos Amarante]]
[[File:Biblioteca Joanina Universidade de Coimbra IMG 0664.JPG|thumb|right|[[Biblioteca Joanina]], zgrajena leta 1717]]

Baročna arhitektura na Portugalskem uživa zelo poseben položaj in drugačno časovno premico od preostale Evrope. Pogojuje ga več političnih, umetniških in ekonomskih dejavnikov, ki izvirajo iz več faz, ter različnih vrst zunanjih vplivov, kar ima za posledico edinstveno mešanico.

Leto 1697 je pomembno leto za portugalsko arhitekturo. Tistega leta so v [[Minas Geraisu]] v [[Brazilija|Braziliji]] našli [[zlato]], [[dragulj]]e in kasneje [[diamant]]e. Raziskovanje rudarstva je močno nadzorovala portugalska krona, ki je uvedla visoke davke na vse pridobljeno (ena petina vsega zlata bi šla kroni). Zaradi teh ogromnih prihodkov je Portugalska v 18. stoletju napredovala in postala najbogatejša država v Evropi.

V času vladavine kralja [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] je [[barok]] na Portugalskem doživel povsem novo obdobje sijaja in bogastva. Kljub uničenju, ki ga je povzročil potres leta 1755, je kakovost stavb, ki so preživele do danes, še vedno impresivna. Palača Ribeira, kraljeva kapela (obe uničeni v potresu) in narodna [[palača Mafra]] so glavna kraljeva dela. [[Akvadukt Águas Livres]] prinaša vodo v Lizbono na razdalji 11,18 milj, s poudarkom na odseku nad dolino Alcântara zaradi monumentalnosti mogočnih lokov. Vendar pa so po vsej državi v večjih ali manjših delih še vedno vidni znaki pompa tistega časa. Pozlačeni lesorez je zaradi pomena in bogastva okrasja dobil nacionalne značilnosti. Velik razvoj so doživeli tudi slikarstvo, kiparstvo, krasilna umetnost in polaganje ploščic.
[[File:Seminário Maior da Sagrada Família Diocese de Coimbra (cropped).jpg|thumb|left|Seminário Maior da Sagrada Família v Coimbri, ok. 1748–65]]

Narodna palača Mafra je ena najbolj razkošnih baročnih stavb na Portugalskem. Ta monumentalni kompleks palače, samostana in cerkve je celo večji od [[El Escorial]]a, ogromne španske kraljeve palače iz 16. stoletja severno od [[Madrid]]a, da bi poudarila simbolično potrditev njegove moči. Kralj je za arhitekta imenoval Johanna Friedricha Ludwiga (na Portugalskem poznanega kot João Frederico Ludovice). Ta nemški zlatar je pridobil nekaj izkušenj kot arhitekt, ko je delal za jezuite v Rimu. Njegov načrt za palačo je sinteza [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], jezuitske [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim|cerkve sv. Ignacija v Rimu]] in palače Montecitorio v Rimu, ki jo je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]].

Ta zasnova je bila v skladu s kraljevo željo po posnemanju Večnega mesta in z njegovo ambicijo ustanoviti 'drugi Rim' ob reki Tajo. Njegovi odposlanci v Rimu so morali kralju posredovati makete in tlorise številnih rimskih spomenikov.

Ena od teh je bila patriarhalna palača v Lizboni. Piemontskega arhitekta [[Filippo Juvarra|Filippa Juvarra]] so pripeljali v Lizbono, da bi pripravil načrte. Toda tudi ta projekt je omilil, ker je Juvarra ostal le nekaj mesecev in odšel – zaradi prekinitve pogodbe – v London.

Druge pomembne konstrukcije so bile:
*1729–1748 : akvadukt Águas Livres v Lizboni (Manuel da Maia, Antonio Canevari in Custódio Vieira), ki so ga sodobniki opisali kot »največje delo po Rimljanih«. Lizboni je zagotovil vodo, pa tudi številne nove monumentalne fontane, ki jih je zgradil Madžar Carlos Mardel
*1728–1732 : Quinta de S Antão do Tojal (italijanski arhitekt Antonio Canevari)
*1755 (dokončano) : Ópera do Tejo (uničena kasneje istega leta) (Giovanni Carlo Sicinio-Bibiena)
*(dokončana leta 1750) Palača Necessidades (avtorji Eugénio dos Santos, Custodio Vieira, Manuel da Costa Negreiros in Caetano Tomas de Sousa)

=== Rokoko ===
[[File:Biblioteca do Palácio Nacional de Mafra - Portugal (28827783847).jpg|thumb|left|Knjižnica palače Mafra, ki jo je zasnoval Manuel Caetano de Sousa]]
Rokokojska arhitektura je na Portugalsko vstopila prek severa, Lizbona pa je zaradi dvorne pompoznosti ostala v baroku. Gre za arhitekturo, ki sledi mednarodnemu okusu dekoracije in ima zaradi kontrasta med temnim [[granit]]om in belimi stenami jasno portugalski profil. Dekoracija je naturalistična, temelji predvsem na školjkah in listih, pa tudi na arhitekturnih elementih in kiparstvu.
[[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg|thumb|right|Nacionalna [[palača Queluz]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira]]

Romarski kraji so postali modni, pogosto zgrajeni na grobih mestih, ki so omogočala impresivna stopnišča velikega scenografskega učinka. André Soares je delal v regiji Braga in med mnogimi drugimi izdelal nekaj glavnih primerov, kot so svetišče Falperra, cerkev Congregados, mestna hiša Braga in Casa do Raio. Število stavb in arhitektov je veliko in ker je severu Portugalske prizanesel uničujoč lizbonski potres leta 1755, je veliko stavb ohranjenih.

V severnem delu Portugalske se je razvil drugačen in bolj bujen baročni slog z nekaj rokokojskih primesmi, ki je bolj spominjal na srednjeevropski slog. Italijanski arhitekt Nicolau Nasoni je zasnoval cerkev in spektakularen granitni stolp [[cerkev dos Clérigos|São Pedro dos Clérigos]] v Portu. Eden njegovih naslednikov je bil slikar in arhitekt José de Figueiredo Seixas, ki je bil eden njegovih učencev. [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] pri Bragi, ki ga je zgradil arhitekt Carlos Luis Ferreira Amarante, je izjemen primer romarskega kraja z monumentalnim, kaskadnim baročnim stopniščem, ki se vzpenja 116 metrov. Ta zadnji primer že kaže premik v slogu v [[neoklasicizem]].

[[Palača Raio|Palácio do Raio]] (André Soares) je izjemna baročno-rokokojska urbana palača z bogato okrašeno fasado v Bragi. V tem obdobju je bilo zgrajenih več podeželskih hiš in dvorcev v poznobaročnem slogu. Tipični primeri so domovi družine Lobo-Machado (v Guimarãesu), Malheiro (Viana do Castelo) in Mateus (Vila Real).

=== Pombalov slog ===
[[File:Lisbon, Portugal (41623124535) (cropped).jpg|thumb|right|Pombaline Baixa je bila zgrajena po lizbonskem potresu leta 1755]]
[[Lizbonski potres (1755)]] ter [[cunami]] in [[požar]]i, ki so mu sledili, so uničili številne stavbe v Lizboni. [[Jožef I. Portugalski]] in njegov predsednik vlade Sebastião de Melo, [[markiz Pombal]], sta najela arhitekte in inženirje za obnovo poškodovanih delov Lizbone, vključno s središčem Pombaline.
[[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|left|Praça do Comércio, ki jo je leta 1755 zasnoval Eugénio dos Santos]]

Pombalov slog je sekularna, utilitarna arhitektura, ki jo zaznamuje pragmatizem. Sledi preprostemu slogu vojaških inženirjev, s pravilnimi, racionalnimi ureditvami, pomešanimi z rokokojskimi detajli in neoklasicističnim pristopom k strukturi. Lizbonsko okrožje Baixa sta obnovila Eugénio dos Santos in Carlos Mardel. Markiz Pombal je postavil stroge pogoje za obnovo. Arhitekturne modele so preizkusili tako, da so vojaki korakali okoli njih, da bi simulirali potres, zaradi česar je bil to eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije. Praça do Comércio, ulica Augusta in Avenida da Liberdade so pomembni primeri te arhitekture. Praça do Comércio je dobil pravilno, racionalno ureditev v skladu z rekonstrukcijo novega središča mesta Pombaline, Baixa.

Pombalov stil arhitekture je mogoče najti tudi v Vila Real de Santo António (1773–75), novem mestu v Algarveju, ki ga je zgradil Reinaldo Manuel dos Santos. Slog je jasno viden v urbanistični ureditvi in predvsem na glavnem trgu.

=== Neoklasicizem ===
[[File:Porto (Portugal) (21819579924).jpg|thumb|left|Bolnišnica Santo António v Portu]]
Prihod neoklasicističnih trendov na Portugalsko je bil v veliki meri odložen zaradi prizadevanj za obnovo po lizbonskem potresu leta 1755. Bila so leta 1770, ki so začela dobo neoklasicistične arhitekture, s sočasno gradnjo kraljeve jahalne dvorane v Belému v Lizboni in bolnišnice Santo António v Portu, ki jo je izvedel John Carr. Kmalu po uvedbi v mainstream portugalsko arhitekturo sta se pojavili dve šoli neoklasicizma na Portugalskem: severna šola s sedežem v Portu in Bragi, na katero sta močno vplivala britanski neoklasicizem in [[paladijevska arhitektura]], ter južna šola s sedežem v Lizboni, na katero so močno vplivali italijanski in kasneje francoski trendi.
[[File:Feitoria Inglesa (Porto).JPG|thumb|right|Tovarniška hiša v Portu]]
[[File:Teatro Nacional D. Maria II from Rossio Square (42119946034) (cropped).jpg|thumb|Lizbonsko narodno gledališče Marije II]]

Čeprav so se neoklasicistični trendi ohranili po vsej Portugalski tudi dlje od širšega evropskega obdobja neoklasicizma, je Porto ustvaril največje število arhitektov in stavb, ki so se ravnali po neoklasicističnih slogih, gibanje pa v Lizboni ni dobilo toliko podpore. Iz severne šole je bil Carlos Amarante eden najbolj priljubljenih arhitektov v Portu in Bragi, ki je zasnoval številne pomembne znamenitosti v obeh mestih, vključno z župniščem Univerze v Portu ter cerkvama Bom Jesus do Monte in Pópulo v Bragi.

Pomembna dela v severni tradiciji:
*Palácio da Bolsa v Portu, ki ga je oblikoval Joaquim da Costa Lima Júnior
*Tovarniška hiša v Portu, ki jo je zasnoval John Whitehead
*Palača Carrancas v Portu, ki jo je zasnoval Joaquim da Costa Lima Sampaio
*Bolnišnica Santo António v Portu, ki jo je zasnoval John Carr
*Cadeia da Relação v Portu, ki jo je oblikoval Eugénio dos Santos

Pomembna dela v južni tradiciji:
*Palača Ajuda v Lizboni, ki jo je zasnoval José da Costa e Silva
*Teatro Nacional de São Carlos v Lizboni, ki ga je zasnoval José da Costa e Silva
*Narodno gledališče D. Maria II v Lizboni, ki ga je zasnoval Fortunat Lodi
*Jahalnica Belém v palači Belém v Lizboni, ki jo je zasnoval Giacomo Azzolini

=== Neomanuelin ===
[[File:Quinta da Regaleira (cropped).jpg|thumb|right|Quinta da Regaleira, v Sintri, portugalska riviera; Luigi Manini, 1889]]
[[File:Lisbon, Portugal (34173770901).jpg|thumb|left|železniška postaja Rossio v Lizboni; José Luís Monteiro, 1886]]

Neomanuelinistični slog portugalske poznogotske manuelinske arhitekture iz poznega 16. stoletja, je bil primarni arhitekturni izraz [[romantika|romantike]] na Portugalskem zaradi svojih izrazito nacionalističnih značilnosti in zgodovine, ki je cvetela od sredine 19. stoletja do začetka 20. na Portugalskem in v Braziliji ter v manjši meri v drugih delih portugalsko govorečega sveta.

Slog, ki se je razvil v času romantičnega nacionalizma, močno vsebuje portugalske nacionalne simbole, vključno z [[Armilarna sfera|armilarno sfero]], križem Kristusovega reda in elementi portugalskega grba, pa tudi simbole portugalskih odkritij, kot so zvite vrvi, eksotično sadje in zelenjava (kot so ananas in artičoke), morske pošasti in morske rastline (kot so korale in veje alg).

Prva priznana neomanuelinska arhitekturna dela je med letoma 1839 in 1849 s stavbo [[palača Pena|palače Pena]] v Sintri izvedel portugalski kralj [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinand II.]]. Romantična palača, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse, je Veliko neomanuelinsko okno palače Pena adaptacija velikega manuelinskega okna samostana Kristusa iz Tomarja iz 19. stoletja.

Medtem ko je neomanuelinske stavbe mogoče najti po vsej Portugalski in kolonijah, je največja koncentracija del v Lizboni, od koder je večina originalnih manuelinskih zasnov in spomenikov, ter na bližnji portugalski rivieri, zlasti v Sintri.

=== Neomudéjar ===
[[File:Sintra DSC 0201 (3032888240) (cropped).jpg|thumb|right|Fonte Mourisca v Sintri, c. 1922]]
[[File:Campo Pequeno (cropped).jpg|thumb|left|Campo Pequeno arena za bikoborbo, c. 1892]]

Neo-mudéjar je vrsta bujne mavrske preporodne arhitekture, ki se uporablja na Iberskem polotoku in v manjši meri v Ibero-Ameriki, ki spominja na mavrsko dediščino Iberije, modo, ki je cvetela ob koncu 19.  in v začetku 20. stoletja. Priljubljenost sloga na Portugalskem je bila močno skoncentrirana v Lizboni in na portugalski rivieri ter v južnih regijah Algarve in Alentejo, saj so te imele najbolj vidno mavrsko dediščino v državi.

Tako kot oživitev neomanuelinizma so bila prva dela neomudéjarja na Portugalskem izvedena med letoma 1839 in 1849 z gradnjo palače Pena, romantične palače, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse v Sintri. Sintra je kmalu postala dom drugih pomembnih neomudéjarskih posesti, kot sta [[palača Monserrate]], ki jo je zasnoval James Thomas Knowles, in [[Quinta do Relógio]], ki jo je zasnoval António da Fonseca Júnior, za katero so značilne pogosto fantastične, pravljične arhitekturne in okrasne značilnosti, ki so v modi v drugih deli Evrope, kot sta Avstrija in Nemčija.

Pomembna dela v Lizboni so veliki spomeniki, kot je bikoborska arena Campo Pequeno iz leta 1892, ki jo je zasnoval arhitekt António José Dias da Silva, pa tudi številna znamenita posestva, kot sta Palácio Ribeira da Cunha iz leta 1877 v okrožju Príncipe Real in Palácio Conceição iz leta 1891 da Silva, na Avenida da Liberdade.

Izraz sloga na severu Portugalske se uporablja predvsem v notranjem oblikovanju, kot je razkošna Sala Arabe v Palácio da Bolsa v Portu, ali pa je močno spremenjen in pomešan z drugimi slogi in trendi v zunanjosti stavb, kot je tovarniško skladišče Devesas v Portu.

=== Arhitektura iz litega železa ===
{{glavni|Arhitektura iz litega železa}}
[[File:Ponte Luís I - panoramio.jpg|thumb|right|upright|Most Ludvika I., Porto]]
[[File:Praça Infante Dom Henrique (3898442992).jpg|thumb|left|Mercado Ferreira Borges v Portu]]

Arhitektura iz litega železa, znana preprosto kot ''železna arhitektura'' v portugalščini ''arquitetura de ferro'', se je v veliki meri začela manifestirati v zadnji četrtini 19. stoletja. Medtem ko so bili revolucionarni v smislu tehničnega napredka, strukturne celovitosti in drugih inženirskih podvigov, so slogovni trendi železne arhitekture skoraj v celoti temeljili na historicizmu in neo slogih.

Uporaba železne arhitekture je bila omejena na nekatera področja gradnje, predvsem infrastrukturne, kot so mostovi, železniške postaje in dvigala ali stavbe, pomembne za skupno dobro, kot so razstavne dvorane, mestne tržnice ali trgovski centri.

Pomembne železne strukture na Portugalskem vključujejo:
*[[Dvigalo Santa Justa, Lizbona]]
*[[Most Ludvika I.]] v Portu
*[[Most Marije Pije]] v Portu
*Mercado Ferreira Borges v Portu
*Palacio de Cristal v Portu (porušena)

=== Art nouveau ===
[[File:A_Livraria_Lello_e_Irmão-A_ponte_de_encanto.jpg|thumb|right|upright|Livraria Lello v Portu]]
[[File:Casa da Cooperativa Agrícola e o porto de Aveiro (cropped).jpg|thumb|left|Hiše Arte Nova ob kanalih Aveiro]]
[[Art nouveau]] na Portugalskem znan kot Arte Nova, se je v zgodovini Portugalske pojavil pozno in se je kratkotrajno pojavil ter cvetel predvsem med letoma 1905 in 1920. Kar zadeva mednarodne odnose, je portugalski Arte Nova bolj v skladu s šolo francoske Art Nouveau kot takratne avstrijske šole. Uporabo Arte Nova je v veliki meri razširila urbana elita portugalske aristokracije, predvsem v pristaniških mestih, kot so Lizbona, Porto in Aveiro.

Koncept, ki je opredeljeval secesijsko različico Aveira (Portugalska), imenovano Arte Nova, je bil bahavost: slog je prinesla konservativna buržoazija, ki je želela izraziti svojo moč z dekorativnimi fasadami, notranjost pa je pustila konzervativno.&lt;ref name=&quot;aveiro&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |title=The &quot;Coup de Fouet&quot; magazine, vol. 11 (2008), pp. 2-7 |accessdate=2024-01-05 |archive-date=2020-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200718020004/http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Druga značilnost Arte Nova je bila uporaba lokalno proizvedenih ploščic z motivi Art Nouveau.

Najbolj opazni primeri Arte Nova na Portugalskem, zunaj Aveira, so:&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/lisbon] List of buildings in Lisbon - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/porto] List of buildings in Porto - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;
*Muzejska rezidenca Dr. Anastácio Gonçalves Manuela Joaquima Norte Júniorja (1904–1905) v Lizboni
*Café Majestic João Queiroz (1921) v Portu
*Knjigarna Livraria Lello Xavierja Estevesa (1906) v Portu.

Najvplivnejši umetnik Arte Nova je Francisco Augusto da Silva Rocha. Zasnoval je številne zgradbe tako v Aveiru kot v drugih mestih na Portugalskem,&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/francisco-augusto-da-silva-rocha] Francisco Augusto da Silva Rocha - Art Nouveau World&lt;/ref&gt; čeprav pravzaprav ni bil arhitekt (to je bilo običajno za Aveiro v tistem času). Eden od njih ima tako zunanjost kot notranjost v slogu Art Nouveau in zdaj gosti muzej Arte Nova – to je rezidenca Major Pessoa. Drug pomemben primer je nekdanja Cooperativa Agrícola z ročno poslikanimi ploščicami. Nekaj secesijskih skulptur je tudi na osrednjem pokopališču v Aveiru.

=== Moderna arhitektura ===
[[File:Casa das Histórias Paula Rego.JPG|thumb|left|Casa das Histórias Paula Rego, portugalska riviera; oblikoval Eduardo Souto de Moura, 2000]]
Ena najboljših arhitekturnih šol na svetu, znana kot ''Escola do Porto'' ali šola Porto, je na Portugalskem. Njeni alumni so [[Fernando Távora]], [[Álvaro Siza Vieira]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] 1992) in [[Eduardo Souto de Moura]] (dobitnik Pritzkerjeve nagrade 2011). Njena sodobna naslednica je Faculdade de Arquitectura (Šola za arhitekturo) Univerze v Portu.
[[File:Pavilhão de Portugal 4.JPG|thumb|right|Parque das Nações, Lizbona]]

Čeprav je portugalska arhitektura običajno povezana z mednarodno priznanim Alvarom Sizo, so drugi enako odgovorni za pozitivne trende v trenutni arhitekturi. »Številni portugalski arhitekti so Sizovi nasledniki, a Tavora je vsem nam dedek.« Vpliv Sizovega učitelja, Fernanda Tavore, odmeva med generacijami.&lt;ref&gt;[http://www.aiq.co.il/pages/EnglishArticle.asp?id=192 Modern Portugal- Architecture in the Age of Masses]&lt;/ref&gt;

Fundação Calouste Gulbenkian, zgrajena v 1960-ih, ki so jo zasnovali Rui Atouguia, Pedro Cid in Alberto Pessoa, je eden najboljših primerov portugalske arhitekture 20. stoletja.

Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti zaradi zasnove stadiona.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 Estádios de Tomás Taveira e Souto Moura premiados] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429003508/http://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 |date=2011-04-29 }}, Diário de Notícias (July 8, 2005)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.amazon.com/Tom%C3%A1s-Taveira-Geoffrey-Broadbent/dp/185490034X Tomás Taveira], Geoffrey Broadbent (introduction), Publisher: St Martins Pr (February 1991)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ Tomás Taveira desenha estádio do Palmeiras no Brasil] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429073524/http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ |date=2011-04-29 }}, Diarioeconomico.com&lt;/ref&gt; Drugi znani portugalski arhitekti so Pancho Guedes, Gonçalo Byrne in António Maria Braga.

''Centro de Documentação da Presidência da República'' (Dokumentacijski arhiv predsednika Portugalske republike) Carrilha da Graçe je ena najbolje varovanih arhitekturnih skrivnosti Lizbone.

Obstaja nova generacija portugalskih arhitektov z izjemnimi deli, ki so mednarodno nagrajena.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.publico.pt/2019/06/25/p3/noticia/quem-sao-os-arquitectos-portugueses-que-estao-entre-os-mais-promissores-da-europa-1877470 Quem são os arquitectos portugueses que estão entre os mais promissores da Europa?], Jornal Publico (June 25, 2019)&lt;/ref&gt; Nagrada Europe 40 Under 40, ki sta jo ustvarila Evropski center za arhitekturno umetnost, oblikovanje in urbanistične študije in Chicago Athenaeum: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sta Filipa Frois Almeida, Hugo Reis, Diogo Aguiar, Raulino Silva in Bruno André nagradila z Evropo Nagrada 40 Under 40.

==Regionalna arhitektura==
=== Azori ===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Church of Jesuite Collegium Ponta Delgada (cropped).jpg|Jezuitski kolegij Ponta Delgada
File:2012-10-15 15-41-06 Portugal Azores Ribeira Grande (cropped).JPG|Cerkev Svetega Duha (Ribeira Grande)
File:Praça Gonçalo Velho Cabral, Ponta Delgada.jpg|Mestna vrata [[Ponta Delgada]]
File:City Hall Angra do Heroismo (cropped).jpg|Mestna hiša [[Angra do Heroísmo]]
File:Pdl camara municipal (2) (cropped).JPG|Mestna hiša Ponta Delgada
File:Ponta Delgada (14004751851) (cropped).jpg|Akademija umetnosti Azorov
File:Edifício da Câmara da Ribeira Grande, ilha de São Miguel, Açores.JPG|Mestna hiša [[Ribeira Grande]]
&lt;/gallery&gt;

===Madeira in Porto Santo===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Vista de Oeste (cropped).jpg|Mestna hiša [[Funchal]]
File:Casas de Santana. Portugal.jpg|Tipične slamnate hiše Santane
File:2016 Palacio de San Lourenzo Funchal. Madeira. Portugal-93 (cropped).jpg|Trdnjava palače São Lourenço
File:Museu da Quinta das Cruzes - 2014-05-11.jpg|Muzej Quinta das Cruzes 
File:Igreja de São Tiago Menor.jpg|Cerkev São Tiago Menor, Funchal
File:Funchal Largo Do Phelps (37311714180).jpg|Largo do Phelps, Funchal
File:São Pedro, Funchal - 29 Jan 2012 - SDC15591.JPG|Inštitut za vino Madeira
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Kingsley, Karen, Gothic Art, Visigothic Architecture in Spain and Portugal: A Study in Masonry, Documents and Form, 1980; International Census of Doctoral Dissertations in Medieval Art, 1982–1993
*KUBLER, George, y SORIA, Martin, &quot;Art and Architecture in Spain and Portugal and their Dominions, 1500–1800&quot;, New York, 1959.
*Kubler, George, &quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706 &quot; ; Wesleyan University Press, Middletown, Connecticut 1972; {{ISBN|0-8195-4045-5}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Romanik; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1996 (in Dutch translation : Romaanse Kunst : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst) {{ISBN|3-89508-449-2}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Barock ; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1997 (in Dutch translation : Barok : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst); {{ISBN|3-89508-919-2}}
*Underwood, D.K. – &quot;The Pombaline Style and International Neoclassicism in Lisbon and Rio de Janeiro.&quot;; U. of Pennsylvania Editor, 1988

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Architecture of Portugal}}
*[https://www.gutenberg.org/ebooks/29370 Gutenberg.org: ''Portuguese Architecture'']&amp;nbsp;— ''by Walter Crum Watson, available free (in HTML or plain text)''.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Portugalska arhitektura]]</text>
      <sha1>8egw6geg1b1yzs5ws1nl1wz68lkask6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554092</id>
    <revision>
      <id>6762654</id>
      <parentid>6631474</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:32:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg</comment>
      <origin>6762654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41260" sha1="ru5xambxpyiwsjawzlmfv5cu9oqh5ec" xml:space="preserve">{{Location map+ |Portugalska|float=right|width=250|caption=Območja svetovne dediščine na Portugalskem. Dve lokaciji na Azorih sta prikazani na spodnjem zemljevidu. Ni prikazana Laurisilva, ki pokriva velik del otoka Madeira.|alt=World Heritage Sites in Portugal|places=
{{location map~ |Portugalska |lat=41.10166 |long=-7.798889 |label=[[Duero]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.60472 |long=-8.4175 |label=[[samostan Kristusovega reda, Tomar|Tomar]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.78333 |long=-9.4166 |label=[[Sintra]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.88055 |long=-7.1633 |label=[[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe|Elvas]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.5708 |long=-7.9056 |label=[[Évora]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.4408 |long=-8.2947 |label=[[Guimarães]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.1417 |long=-8.6167 |label=[[Porto]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.55 |long=-8.97667 |label=[[samostan Alcobaça|Alcobaça]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=39.6578 |long=-8.8269 |label=[[samostan Batalha|Batalha]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.6919 |long=-9.2158 |label=[[Lizbona]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.0333 |long=-7.1167 |label=[[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde|Dolina Coa]]|position=bottom}}
{{location map~ |Portugalska |lat=40.211183 |long=-8.429156 |label=[[Univerza v Coimbri|Coimbra]]|position=right}}
{{location map~ |Portugalska |lat=41.554944 |long=-8.377028 |label=[[Svetišče Bom Jesus do Monte|Bom Jesus do Monte]]|position=top}}
{{location map~ |Portugalska |lat=38.9369 |long=-9.3258 |label=[[Palača Mafra|Mafra]]|position=top}}
}}
{{location map+ |Azori|float=right|width=250|caption=Svetovna dediščina Azorov.|alt=World Heritage Sites in the Azores |places=
{{location map~ |Azori |lat=38.655 |long=-27.22 |label=[[Angra do Heroísmo]]|position=bottom}}
{{location map~ |Azori |lat=38.513 |long=-28.541 |label=[[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico|Pico (otok)]]|position=top}}
}}
'''[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo]]''' (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.&lt;ref name=convention&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |title=The World Heritage Convention |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=21 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina je opredeljena kot naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=3 February 2021 |archive-date=1 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Portugalska je ratificirala konvencijo 30. septembra 1980.&lt;ref name=&quot;portugal&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |title=Portugal |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=2 October 2021 |archive-date=21 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721102456/https://whc.unesco.org/en/statesparties/pt/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na Portugalskem je 17 območij svetovne dediščine, nadaljnjih 18 pa je na poskusnem seznamu. Prva štiri mesta, navedena na Portugalskem, so bila [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostan sv. Hieronima]] in [[stolp Belém]] v Lizboni, [[samostan Batalha]], [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] in mesto [[Angra do Heroísmo]] leta 1983. Najnovejši dodatki na seznam leta 2019 sta bila [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi in [[palača Mafra]] z lovskim parkom. Eno območje, [[Lovorjev gozd|Laurisilva]], je na otoku [[Madeira]] in je edino naravno območje na Portugalskem; druga mesta so kulturna. Na arhipelagu [[Azori]] sta dve lokaciji. Lokacijo Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde si deli s Španijo, in je edino nadnacionalno najdišče na Portugalskem.

== Mesta svetovne dediščine ==
Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|title=UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection|publisher=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=17 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
{{Legend|#D0E7FF|* Mednarodno območje|outline=silver}}
{{clear}}
{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
|+ {{sronly|World Heritage Sites }}
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Ime
! class=&quot;unsortable&quot; style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Lokacija
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;| Kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot;| Opis
|-
! scope=&quot;row&quot;| Center starega mesta [[Angra do Heroísmo]] na Azorih
| [[File:Angra do Heroísmo - Sicht vom Obelisken auf Stadt und Hafenbucht mit Monte Brasil.JPG|150px|alt=Coastal town with white houses and churches with red roofs]]
| [[Terceira (otok)]]
| 1983
| 206; iv, vi (kulturno)
| Mesto je bilo ustanovljeno v poznem 15. stoletju v [[Velika geografska odkritja|dobi velikih odkritij]]. 400 let, do pojava parnikov, je služil kot pristanišče za ladje, ki so plule v ekvatorialno Afriko ter Vzhodno in Zahodno Indijo ter nazaj v Evropo. Obrambni sistem mesta vključuje utrdbi São Sebastiã in [[Trdnjava São João Baptista|São João Baptista]]. Obstaja več baročnih cerkva. Mesto je bilo močno poškodovano v potresu leta 1980, vendar je bilo od takrat v veliki meri obnovljeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Central Zone of the Town of Angra do Heroismo in the Azores| url=https://whc.unesco.org/en/list/206/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005012457/https://whc.unesco.org/en/list/206/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan sv. Hieronima]] in [[Stolp Belém]] v Lizboni
| [[File:Torre Belém April 2009-4a.jpg|150px|alt=White tower near the sea]]
| [[Lizbona]]
| 1983
| 263bis; iii, vi (kulturno)
| Tako samostan kot stolp, ki sta v okrožju Belém v Lizboni ob reki [[Tajo]], sta simbolično povezana z dobo odkritij, ko je Portugalska raziskovala svet. Samostan je bil ustanovljen v spomin na princa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]] in da bi menihi molili za kralja in pomorščake. Stolp (na sliki) je bil zgrajen v spomin na potovanje [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] in za zaščito pristanišča. Obe stavbi sta bili zgrajeni v začetku 16. stoletja v [[manuelinska arhitektura|manuelinskem slogu]]. Leta 2008 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of the Hieronymites and Tower of Belém in Lisbon| url=https://whc.unesco.org/en/list/263/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002352/https://whc.unesco.org/en/list/263/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan Batalha]]
| [[File:BatalhaFacade1.jpg|150px|alt=Gothic church]]
| [[Batalha]]
| 1983
| 264; i, ii (kulturno)
| Dominikanski samostan Batalha je bil zgrajen v zgodnjem 15. stoletju v spomin na portugalsko zmago nad Kastiljci v bitki pri Aljubarrota leta 1385. Samostan je mojstrovina [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] s kasnejšimi dodatki v manuelinskem slogu. Več kot dve stoletji je služil kot pomembna delavnica za portugalsko monarhijo, kot kraj, kjer so se določale značilnosti nacionalne umetnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Batalha| url=https://whc.unesco.org/en/list/264/| access-date=3 October 2021| archive-date=7 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210807060243/http://whc.unesco.org/en/list/264| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostan Kristusovega reda]] v Tomarju
| [[File:Castelo dos Templários - Tomar (10638091393).jpg|150px|alt=Christian religious building with a bell]]
| [[Tomar]]
| 1983
| 265; i, vi (kulturno)
| Samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju kot templjarska trdnjava. Ko je bil red v 14. stoletju razpuščen, se je portugalska veja spremenila v viteze Kristusovega reda, ki so kasneje podpirali portugalska pomorska odkritja v 15. stoletju. Samostan, zgrajen v razponu več stoletij, ima elemente romanske, gotske, manuelinske, renesančne, manieristične in baročne arhitekture.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Convent of Christ in Tomar| url=https://whc.unesco.org/en/list/265/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005003854/https://whc.unesco.org/en/list/265/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Zgodovinski center [[Évora|Évore]]
| [[File:Templo romano de Évora (1).jpg|150px|alt=Ruins of a classical columned temple]]
| [[Évora]]
| 1986
| 361; ii, iv (kulturno)
| Mesto Évora je najboljši primer mesta zlate dobe Portugalske (saj je bila Lizbona v veliki meri uničena v [[Lizbonski potres (1755)|potresu leta 1755]]). Mesto je dom spomenikov iz različnih obdobij, vključno z rimskim templjem (na sliki), mavrskimi utrdbami ter cerkvami in palačami, zgrajenimi po 15. stoletju, ko je Évora postala rezidenca portugalskih monarhov. Značilnost mesta so pobeljene hiše iz 16. do 18. stoletja. Okrašene so s poslikanimi ploščicami ([[azulejos]]) in balkoni iz kovanega železa. Spomeniki Évore so navdihnili portugalsko kolonialno arhitekturo v Braziliji.
​&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Évora| url=https://whc.unesco.org/en/list/361/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014019/https://whc.unesco.org/en/list/361/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Samostan Alcobaça]]
| [[File:Mosteiro de Alcobaça (Portugal) 2.jpg|150px|alt=Church facade integrated into a complex of white buildings with red roofs]]
| [[Alcobaça]]
| 1989
| 505; i, iv (kulturno)
| Cistercijanski samostan je bil ustanovljen v 12. stoletju in je postal kulturno, versko in politično regionalno središče. Cerkev in samostanske stavbe so bile zgrajene v 13. stoletju v gotskem slogu, medtem ko je bila fasada prenovljena v 18. stoletju v [[Portugalska baročna arhitektura|baročnem slogu]]. Tudi kuhinja je iz 18. stoletja. V cerkvi sta dvojni grobnici kralja Pedra I. in Inês de Castro iz leta 1360, ki sta odlična primera gotskih nagrobnih skulptur.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Monastery of Alcobaça| url=https://whc.unesco.org/en/list/505/| access-date=3 October 2021| archive-date=29 July 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210729175924/http://whc.unesco.org/en/list/505| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kulturna krajina [[Sintra]]
| [[File:Quinta@Sintra (Portugal) (3752549318).jpg|150px|alt=Aerial view of a castle with a white façade and orange roofs]]
| [[Sintra]]
| 1995
| 723; ii, iv, v (kulturno)
| Kulturna krajina je v gorovju Sintra. V 19. stoletju je območje postalo središče romantične arhitekture. Pomembne znamenitosti so [[palača Pena]], porušeni samostan, spremenjen v grad v eklektični kombinaciji slogov, [[narodna palača Sintra]] (na sliki), [[Quinta da Regaleira]], [[palača Monserrate]] in [[grad Mavrov]]. V parkih ob palačah raste več eksotičnih rastlinskih vrst.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Cultural Landscape of Sintra| url=https://whc.unesco.org/en/list/723/| access-date=3 October 2021| archive-date=4 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211004235701/https://whc.unesco.org/en/list/723| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|  Zgodovinski center [[Porto|Porta]], [[most Ludvika I.]] in [[samostan Serra do Pilar]]
| [[File:Cais da Ribeira, Oporto, Portugal, 2012-05-09, DD 16.JPG|150px|alt=Metal bridge across a river and city centre built on a hillside]]
| Porto
| 1996
| 755; iv (kulturno)
| Mesto Porto leži ob izlivu reke [[Duero]]. Prvotno feničansko trgovsko naselje je bilo mesto stalno naseljeno že od rimskih časov. Spomeniki v mestu so iz različnih obdobij: stolnica je bila zgrajena v romaniki, cerkev Santa Clara v manuelinskem slogu in borzna palača v neoklasicističnem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Oporto, Luiz I Bridge and Monastery of Serra do Pilar| url=https://whc.unesco.org/en/list/755/| access-date=3 October 2021| archive-date=18 August 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20210818094310/http://whc.unesco.org/en/list/755| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot; | [[Prazgodovinska skalna umetnost v dolini Coa in Siegi Verde]]*
| [[File:Rock Art Foz Coa 01.jpg|150px|alt=Rock carvings of animals including a horse]]
| regiija Douro
| 1998
| 866bis; i, iii (kulturno)
| To dediščina obsega dve lokaciji z vklesanimi skalami na prostem. Portugalsko območje, uvrščeno na seznam leta 1998, je v [[dolina Coa|dolini Côa]]. Najdišče Siega Verde v Španiji je bilo dodano kot razširitev leta 2010. Rezbarije, ki predstavljajo zlasti živali (več kot 5000 figur), so bile izdelane v več tisočletjih, od zgornjega [[paleolitik]]a do magdalenskega/epipaleolitika (22.000 do 8.000 pr. n. št.).&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Prehistoric Rock Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde| url=https://whc.unesco.org/en/list/866/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014901/https://whc.unesco.org/en/list/866/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Lovorjev gozd, Madeira|Laurisilva]] na Madeiri
| [[File:Laurissilva da Madeira 10.jpg|150px|alt=Old roads and passages between villages and other places in Madeira Island surrounded by prehistoric forest]]
| [[Madeira]]
| 1999
| 934; ix, x (naravno)
| Gozdovi lovorja na Madeiri predstavljajo relikt gozdnega tipa, ki je pred 40 do 15 milijoni let pokrival velike dele južne Evrope. Gozd sestavljajo predvsem zimzelena drevesa in grmovnice s ploščatimi temnozelenimi listi. Ekosistem, ki je večinoma prvinski gozd, je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, med katerimi je več endemičnih.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Laurisilva of Madeira| url=https://whc.unesco.org/en/list/934/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005001836/https://whc.unesco.org/en/list/934/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in Couros Zone
| [[File:D. Afonso Torre.jpg|150px|alt=A monument in front of a castle]]
| [[Guimarães]]
| 2001
| 1031bis; ii, iii, iv (kulturno)
| Kot dom vojvod, ki so v 12. stoletju razglasili neodvisnost, je Guimarães pomembno mesto v zgodovini Portugalske. Služil je kot prva prestolnica države. Okoli gradu in samostanskega kompleksa je potekal razvoj srednjeveškega mesta. Med poznim 15. in 17. stoletjem so bile v zgodovinskem središču, ki je dobro ohranjeno, zgrajene plemiške hiše in meščanske stavbe. Posebne gradbene tehnike, razvite v Guimarãesu v srednjem veku, so se prenesle v portugalske kolonije v Afriki in Ameriki. Območje Couros z usnjarnami je bilo dodano leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Historic Centre of Guimarães and Couros Zone| url=https://whc.unesco.org/en/list/1031/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005121818/https://whc.unesco.org/en/list/1031/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Vinska regija Alto Douro]]
| [[File:Vila Nova de Foz Coa rio Douro (14282784962).jpg|150px|alt=A river with terraced vineyards]]
| provinca Trás-os-Montes e Alto Douro
| 2001
| 1046; ii, iv, v (kulturno)
| Dolina reke [[Duero]] in njenih glavnih pritokov je kulturna krajina, kjer vino pridelujejo že približno dve tisočletji. Pokrajino so oblikovale človeške dejavnosti, s terasastimi vinogradi, ''quintas'' (vinogradniškimi posestvi), cestami in kapelicami. Od sredine 18. stoletja je bil najbolj znan proizvod v regiji [[portovec]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Alto Douro Wine Region| url=https://whc.unesco.org/en/list/1046/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006171414/https://whc.unesco.org/en/list/1046/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]]
| [[File:Lajido da Criação Velha, vista para o Faial.jpg|150px|alt=Vineyards with low walls built of boulders and the sea in the distance]]
| [[Pico (otok)]]
| 2004
| 1117rev; iii, v (kulturno)
| Proizvodnja vina na otoku Pico se je začela v 15. stoletju. Da bi zaščitili kmetije in vinograde pred vetrom in morsko vodo, so kmetje čez otok zgradili mrežo dolgih kamnitih zidov. Stavbe, povezane z vinogradništvom, vključujejo graščine iz zgodnjega 19. stoletja, vinske kleti, pristanišča in cerkve. Proizvodnja vina na otoku je dosegla vrhunec v 19. stoletju in nato upadla. V 21. stoletju se nadaljuje v manjšem obsegu​.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Landscape of the Pico Island Vineyard Culture| url=https://whc.unesco.org/en/list/1117/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000944/https://whc.unesco.org/en/list/1117| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe]]
| [[File:Elvas e muralhas.jpg|150px|alt=Ramparts of Elvas]]
| [[Elvas]]
| 2012
| 1367bis; iv (kulturno)
| Mesto Elvas je blizu meje s Španijo. Portugalska se je leta 1640 ponovno osamosvojila od Španije in okoli mesta je bil zgrajen zapleten sistem utrdb s suhim jarkom (zvezdasta utrdba). Zasnoval jo je nizozemski jezuitski duhovnik padre Cosmander v skladu z najnovejšimi nizozemskimi obrambnimi trendi. Mesto vključuje tudi utrdbo Nossa Senhora da Graça iz 18. stoletja in [[akvadukt Amoreira]] iz 16. stoletja. Leta 2013 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Garrison Border Town of Elvas and its Fortifications| url=https://whc.unesco.org/en/list/1367/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005002043/https://whc.unesco.org/en/list/1367/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Univerza v Coimbri]] – Alta in Sofia
| [[File:Royal Palace, Universidade de Coimbra (10249002256).jpg|150px|alt=Palace courtyard, university buildings]]
| [[Coimbra]]
| 2013
| 1387bis; ii, iv, vi (kulturno)
| Univerza v Coimbri je bila ustanovljena konec 13. stoletja na hribu nad mestom (Alta). Leta 1537 se je preselila v kraljevo palačo Alcáçova in kasneje razvila vrsto visokih šol. Služila je kot predloga za univerze v portugalsko govorečem svetu. Mesto Coimbra je močno prepleteno z univerzo. Nekatere ključne stavbe so [[Stara stolnica v Coimbri|stara stolnica]] iz 12. stoletja, baročna [[knjižnica Joanina]], kapela São Miguel in fakultete vzdolž sofijske ulice v mestu. Leta 2019 je prišlo do manjše spremembe meja območja.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=University of Coimbra – Alta and Sofia| url=https://whc.unesco.org/en/list/1387/| access-date=3 October 2021| archive-date=6 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211006035232/http://whc.unesco.org/en/list/1387| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| Kompleks kraljeva palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada)
| [[File:Mafra May 2013-2.jpg|150px|alt=A massive building with yellow facade and two bell towers in the middle]]
| [[Mafra, Portugalska|Mafra]]
| 2019
| 1573; iv (kulturno)
| Kompleks palače v Mafri je v začetku 18. stoletja naročil kralj [[Ivan V. Portugalski]]. Kompleks vključuje baziliko, kraljevo in kraljičino palačo, samostan in knjižnico. Zgrajen je bil v italijanskem baročnem slogu, predvsem po navdihu rimske arhitekture. Območje vključuje tudi vrt Cerco, ki meji na palačo in kraljeva lovišča.&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Royal Building of Mafra – Palace, Basilica, Convent, Cerco Garden and Hunting Park (Tapada)| url=https://whc.unesco.org/en/list/1573/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005014413/https://whc.unesco.org/en/list/1573/| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;| [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v Bragi
|[[File:Baroque stairway of Bom Jesus do Monte - panoramio - Scott Crowe (1).jpg|150px|alt=Elaborate staircase leading to a church on a hill]]
| [[Braga]]
| 2019
| 1590; iv (kulturno)
| Svetišče je na pobočju gore Espinho nad Brago in je primer svetega romarskega kraja. Glavne stavbe so bile zgrajene v baročnem slogu, najbolj simbolično pa je Stopnišče petih čutov (na sliki).&lt;ref&gt;{{navedi splet| publisher=UNESCO World Heritage Centre| title=Sanctuary of Bom Jesus do Monte in Braga| url=https://whc.unesco.org/en/list/1590/| access-date=3 October 2021| archive-date=5 October 2021| archive-url=https://web.archive.org/web/20211005000808/https://whc.unesco.org/en/list/1590| url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Poskusni seznam ==
Poleg območij, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje predhodno navedeno na poskusnem seznamu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |title=Tentative Lists |publisher=[[UNESCO]] |access-date=24 June 2013 |archive-date=24 September 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Portugal has 18 sites on its tentative list.&lt;ref name=&quot;portugal&quot;/&gt;

{|class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! style=&quot;width:100px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Ime
! class=&quot;unsortable&quot;  style=&quot;width:150px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Slika
! style=&quot;width:80px;&quot; scope=&quot;col&quot;| Lokacija
! style=&quot;width:50px;&quot; scope=&quot;col&quot; | Leto vpisa
! style=&quot;width:60px;&quot; scope=&quot;col&quot;| kriteriji
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Opis
|-
! scope=&quot;row&quot; |  Zgodovinska [[Lizbona]], Globalno mesto
|[[File:Sé Lisboa-Bairo alto.jpg|150px|alt=Look at the Lisbon cathedral and surrounding buildings]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija obravnava svetovno zapuščino mesta Lizbona. Posebej zanimivi so deli, zgrajeni v srednjem veku, v dobi odkritij in prenove po lizbonskem potresu leta 1755.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|title=Historical Lisbon, Global City|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6208/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |  [[Mértola]]
|[[File:Igreja Matriz de Mértola (2).jpg|150px|alt=Castle above a town, houses with white facades]]
| okrožje Beja
| 2017
| ii, iii, vi (kulturno)
| Mesto Mértola leži na bregovih reke Guadiana, ki je služila kot komunikacijski kanal že od predrimskih časov. Iz paleokrščanskega obdobja je ohranjena [[krstilnica]]. V islamskem obdobju je imelo mesto pomembno gospodarsko vlogo v trgovini s kmetijskimi in mineralnimi dobrinami med Alentejo in drugimi deli [[Al Andaluz]]a (muslimanske Hispanije) in severne Afrike.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|title=Mértola|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411190351/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6209/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |  [[Dehesa|Montado]], kulturna krajina
|[[File:Alentejo montado02.JPG|150px|alt=Montado landscape: trees and grass growing in between]]
| [[Alentejo]], [[Algarve]], provinca Beira Baixa
| 2017
| iv, v, vi (kulturno)
| Montado je kmetijsko-pastirski tip kulturne krajine, ki je nastajal skozi stoletja iz sredozemskega gozdnega ekosistema. Glavni drevesni vrsti sta [[hrast plutovec]] in hrast črnika (''Quercus rotundifolia''). Prvi se uporablja za proizvodnjo plute, medtem ko je želod drugega hrana za iberske prašiče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|title=Montado, Cultural Landscape|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012632/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6210/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot;|  Magellanova pot. Prvi okoli sveta.*
| [[File:Padrão dos Descobrimentos Route of Magellan. First around the World 1 (42658140835).jpg|150x150px|alt=Monument to discoveries and a globe in front]]
| razni kraji
| 2017
| ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema kraje, ki jih je obiskal portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] na svojem potovanju okoli sveta v zgodnjem 16. stoletju, prvem obkroženju v zgodovini. Poleg tega je odprava odkrila [[Magellanov preliv]] na Zahod in predstavljala prvo evropsko prečkanje Tihega oceana. Najdišča ob poti so v današnjem Urugvaju, Argentini, Braziliji, Zelenortskih otokih, Čilu, Indoneziji, Filipinih, Portugalski in Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|title=Route of Magellan. First around the World|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141522/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6212/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Vila Viçosa]], Renesančno vojvodsko mesto
| [[File:Vila Viçosa - SJ (35).jpg|150x150px|alt=Long palace and a horseman statue in front]]
| okrožje Évora
| 2017
| ii, iv (kulturno)
| V 15. stoletju je Vila Viçosa postala oporišče vojvod Braganških, ki so jo preoblikovali v skladu z ideali renesančnega urbanističnega načrtovanja. Zgrajena sta bila dva odprta trga, eden ob Vojvodski palači. Utrdbe in bastijoni so bili dodani v 17. stoletju. Načrt mesta je služil kot predloga za naselbine v portugalskih kolonijah.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|title=Vila Viçosa, Renaissance ducal town|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141520/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6214/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Otočje Selvagens|Ilhas Selvagens]]
| [[File:Selvagem Pequena - 1ago04.jpg|150x150px|alt=Rocky ocean coast]]
| Severni Atlantski ocean
| 2017
| vii, viii, ix, x (naravno)
| Ta skupina nenaseljenih vulkanskih otokov in otočkov leži med Madeiro in Kanarskimi otoki. So najmanjši in najstarejši (27 milijonov let) arhipelag [[Makaronezija|Makaronezije]]. Premostijo vrzel med dvema večjima arhipelagoma in so pomemben habitat za morske vrste ter gnezdišče za več vrst morskih ptic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|title=Selvagens Islands|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6217/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Pregradne utrdbe &quot;Raia&quot; (meja)
| [[File:Marvão -3.jpg|150x150px|alt=Fortress on the top of a hill]]
| [[Elvas]], [[Marvão]], [[Valença, Portugalska|Valença]], [[Almeida, Portugalska|Almeida]]
| 2017
| iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje štiri kraje vzdolž portugalsko-španske meje, meje, ki je ostala relativno nespremenjena več kot 700 let. Obmejno garnizijsko mesto Elvas in njegove utrdbe so že del svetovne dediščine. Ostala tri mesta so grad Marvão (na sliki), grajska trdnjava Almeida in trdnjava v Valençi. Ključne utrdbe so iz 17. in 18. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|title=Bulwarked Fortifications of the &quot;Raia&quot; (Border)|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411182440/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6218/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Akvadukt Aguas Livres]]
| [[File:Aqueduto das Águas Livres (1).jpg|150x150px|alt=Aqueduct crossing a valley]]
| [[Lizbona]]
| 2017
| i, ii, iv (kulturno)
| Akvadukt, ki ga je naročil kralj Ivan V., je bil zgrajen med letoma 1731 in 1799. Celoten sistem se razteza 58 kilometrov od območja Sintre do Lizbone. V času gradnje je vseboval največji koničast lok na svetu z višino 65 metrov in širino 29 metrov, bil pa je tudi zadnji klasični akvadukt, ki je bil zgrajen kjerkoli na svetu. Preživel je lizbonski potres leta 1755.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|title=Águas Livres Aqueduct|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6221/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Jakobova pot]]: Poti na Portugalskem
| [[File:Caminho de Santiago - panoramio.jpg|150x150px|alt=Path under the trees and among stone walls]]
| več lokacij
| 2017
| ii, iii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema [[Jakobova pot|Jakobove poti]] na Portugalskem. Začetki romanja v svetišče apostola [[sveti Jakob|svetega Jakoba]] Velikega v [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici Santiago de Compostela]] v Španiji segajo v 9. stoletje. Poti v Španiji in Franciji so že uvrščene na seznam svetovne dediščine. Na Portugalskem je šest glavnih poti, ki se začnejo iz Lizbone in drugih mest. V mestih, mimo katerih potekajo poti, so zgradili simbolične spomenike in več cerkva, pa tudi domove in bolnišnice za romarje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|title=Routes of Santiago de Compostela: Routes in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141507/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6222/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Rimske ruševine Tróie|Rimski proizvodni center za soljenje in konzerviranje rib v Tróii]]
| [[File:Roman ruins of Tróia.jpg|150x150px|alt=Ruins of fish-processing tanks]]
| okrožje Setúbal
| 2017
| iii, iv (kulturno)
| Arheološko najdišče Tróia vsebuje strukture, ki so se uporabljale v rimskih časih od 1. do 6. stoletja. Zaradi razpoložljivosti soli in obilja rib se je razvila industrija za proizvodnjo soljene ribe in ribje omake (''garum''). Ruševine so bile ponovno odkrite v 16. stoletju. Na mestu je bilo odkritih 25 tovarn in 182 predelovalnih rezervoarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|title=Roman Production Centre of Fish Salting and Conservation in Tróia|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015800/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6223/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Ansambel arhitekturnih del Álvara Size na Portugalskem
| [[File:Igreja marco canaveses.JPG|150x150px|alt=White rectangular church building]]
| različne lokacije
| 2017
| i, ii, iv (kulturno)
| Ta dediščina obsega dela uglednega portugalskega arhitekta [[Álvaro Siza Vieira|Álvara Siza Vieire]], dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] za arhitekturo leta 1992 na Portugalskem. Njegovo delo traja več kot 50 let. Stavbe, ki jih je zasnoval z edinstvenim arhitekturnim izrazom, pokrivajo vsa arhitekturna področja, vključno s posameznimi hišami, javnimi stavbami, cerkvami (na sliki cerkev v Marco de Canaveses) in športno infrastrukturo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|title=Ensemble of Álvaro Siza's Architecture Works in Portugal|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184533/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6224/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Jugozahodni naravni park Alentejo in obala Vicentine]]
| [[File:Castelejo, Costa vicentina.JPG|150x150px|alt=Ocean coast]]
| [[Alentejo Litoral]], [[Barlavento Algarvio]]
| 2017
| viii, ix, x (naravno)
| Obala, ki se razteza približno 150 kilometrov od São Torpesa do Burgaua, je ena redkih preostalih dobro ohranjenih obal v južni Evropi. Je geološko pomembna, s kamninami iz obdobja zgornjega paleozoika do kvartarja. Je pomembna točka biotske raznovrstnosti, tako za morsko kot kopensko življenje, z atlantskimi in sredozemskimi značilnostmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225/|title=Southwest Coast|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=30 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170430023345/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6225|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Lizbonska Baixa]]
| [[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg|150x150px|alt=A large square with a horseman statue]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje Baixo, zgodovinsko središče Lizbone. Po uničujočem lizbonskem potresu leta 1755 je bilo območje obnovljeno pod premierjem markizom Pombalom. Zasnova Baixe je sledila idealom razsvetljenstva s pravokotnim načrtom ulic, širokimi cestami in javnimi prostori. Pombalinova Baixa je eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije z inženirskimi inovacijami, kot je Pombalinova kletka 
ali ''gaiola''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|title=Pombaline Lisbon|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511165210/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6226/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Gozd Buçaco|Puščava bosastih karmeličanov]] in [[Palača Buçaco|Zgrajeni ansambel hotela Palace]] v Bussacu
| [[File:Palace Hotel do Bussaco.JPG|150x150px|alt=A large building with an elaborate facade in front of a park]]
| okrožje Aveiro
| 2017
| ii, iii, iv (kulturno)
| &quot;Puščava&quot; se nanaša na veliko obzidano ograjeno območje, dolgo 1450 metrov in široko 950 metrov, kjer so menihi reda diskalcenih karmeličanov živeli v puščavniškem načinu življenja. Zgrajena je bila v letih 1628-30 in je delovala do razpustitve samostanov na Portugalskem leta 1834. V ograjenem prostoru je arboretum z eno najboljših zbirk eksotičnih drevesnih vrst v Evropi. Hotel Palace (na sliki) je bil dokončan leta 1920 v neomanuelinskem slogu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|title=Desert of the Discalced Carmelites and Built Ensemble of the Palace-Hotel in Bussaco|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412015759/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6227/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Sedež in vrt fundacije Calouste Gulbenkian
| [[File:Jardim da Fundação Calouste Gulbenkian (13943437417).jpg|150x150px|alt=A modern building and a garden]]
| Lizbona
| 2017
| i, ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija zajema kompleks Fundacije Calouste Gulbenkian, ki jo je ustanovil poslovnež in filantrop Calouste Gulbenkian. Kompleks vsebuje muzej, park, avditorij in upravni sedež fundacije ter je primer modernistične arhitekture, ki uravnoteži notranjo in zunanjo zasnovo. Gradnja kompleksa se je začela v 1950-ih in so jo nadzirali arhitekti Alberto Pessoa, Pedro Cid in Rui Jervis Atouguia. Krajinska arhitekta sta bila António Viana Barreto in Gonçalo Ribeiro Telles.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|title=Head Office and Garden of the Calouste Gulbenkian Foundation|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411184535/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6228/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | [[Levada (Madeira)|levade]] Madeire
| [[File:Levada Madeira.jpg|150x150px|alt=A water channel in a forest]]
| [[Madeira]]
| 2017
| i, iii, iv, v (kulturno)
| Levade so sistem približno 800 km akvaduktov in vodnih poti, ki so jih skozi stoletja gradili na otoku [[Madeira]]. Ljudje so jih začeli graditi v 15. stoletju, ko je bila Madeira prvič poseljena. Sprva so jih uporabljali za dovod sladke vode iz gora in za namakanje, kasneje tudi za hidroelektrarne. Levade so bile najprej zgrajene iz [[bazalt]]ne kamnine, kasneje tudi iz betona. Kanali so ozki, da omejijo izgube zaradi izhlapevanja​.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|title=Levadas of Madeira Island|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=20 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020135344/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6230/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;background:#D0E7FF;&quot;| [[Srednjeatlantski hrbet]]*
| [[File:2010-08-09 Ponta do Pico 01.jpg|150x150px|alt=A volcanic mountain in clouds]]
| [[Azori]]
| 2017
| vii, viii, ix, x (naravno)
| To je transnacionalna nominacija, ki zajema območja v [[Srednjeatlantski hrbet|Srednjeatlantskem hrbtu]]. Na Portugalskem najdišča vključujejo vulkanske značilnosti na Azorih, vključno z goro Pico (na sliki), Capelinhos in Algar do Carvão, pa tudi podvodne gore in globokomorska hidrotermalna polja v okoliškem oceanu. Ta območja so pomemben habitat za kopenske in morske vrste. Ker je večina grebena potopljena, se je sistematično kartiranje začelo šele v 1960-ih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|title=Mid-Atlantic Ridge|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412012633/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6231/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Mesta globalizacije
| [[File:Leuchtturm - Sagres 20060422.JPG|150x150px|alt=A lighthouse in Sagres]]
| različne lokacije
| 2017
| ii, iv, vi (kulturno)
| Ta nominacija vključuje mesta na Portugalskem, ki so imela vlogo v dobi odkritij, ki se je začela v zgodnjem 15. stoletju. Najdišča vključujejo Sagres (na sliki), dom princa Henrika Pomorščaka, Lagos kot pristanišče, ki je igralo vlogo pri trgovini s sužnji v Atlantiku, Silves z tovarno sladkorja in tri naselja na otokih, koloniziranih v tem obdobju: Funchal na Madeiri in Angra do Heroísmo in Vila do Porto na Azorih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|title=Sites of Globalization|publisher=UNESCO World Heritage Centre|date=|accessdate=7 October 2021|archive-date=12 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190412141527/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6256/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave ==
{{Commons category|World Heritage Sites in Portugal}}
* [https://www.unescoportugal.mne.pt/pt/ Comissão Nacional da UNESCO – Portugal] [&quot;UNESCO National Commission – Portugal&quot;] {{in lang|pt}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]
[[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Portugalska]]</text>
      <sha1>ru5xambxpyiwsjawzlmfv5cu9oqh5ec</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palača Queluz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554159</id>
    <revision>
      <id>6762742</id>
      <parentid>6762441</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:01:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg; Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 09.jpg; Chapel (Palácio Nacional de Queluz) 9773.jpg</comment>
      <origin>6762742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26951" sha1="d155nnayxwzuc5spka67hlz231b79ns" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name             = Palača Queluz
| native_name      = 
| native_name_lang = pt
|image             = Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg
|image_caption     = Palača Queluz. &quot;Ceremonialna fasada&quot; [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira
|location          = [[Sintra]], Portugalska
|coordinates         = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}}
|owner             = Portugalska država
|construction_start_date = 1747
|completion_date   = 
|style             = [[rokoko]], neokrasicizem
|architect         = 	Mateus Vicente de Oliveira
|other_designers   = 
|civil_engineer    = 
|building_type      = [[kraljeva palača]]
| website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial]
| embedded         = 
{{designation list
| embed=yes
| designation1          = Portugal
| designation1_type     = Nepremičnina
| designation1_criteria = Narodni spomenik
| designation1_date     = 16. junij 1910
| designation1_number   = SIPA	6108
}}
}}
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 300

 | image1 = Maria I, Vieira.jpg
 | width1 = 354 | height1 = 500

 | image2 = PedroIIIpt.png
 | width2 = 600 | height2 = 862F

 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz
}}
'''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 179.&quot;&gt;Lowndes, p. 179.&lt;/ref&gt; je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo.

Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275.&lt;/ref&gt; Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija.

Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav.

== Arhitektura in zgodovina ==
&lt;imagemap&gt;
Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti.
circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]]
rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]]
rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]]
rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]]
circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]]
rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]]
rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]]
rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]]
rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]]
rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]]
rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]]
rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]]
rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]]
rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]]
rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]]
circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]]
rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]]
desc none
&lt;/imagemap&gt;

Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 178.&quot;&gt;Dynes, p. 178.&lt;/ref&gt; Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi.

Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,&lt;ref&gt;Rey, p. 44.&lt;/ref&gt; medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275&lt;/ref&gt; Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna.

Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].&lt;ref&gt;Powell, pp. 95&amp;ndash;101.&lt;/ref&gt;
[[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]]

Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.&lt;ref&gt;Lowndes. p. 179.&lt;/ref&gt; Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 181.&quot;&gt;Dynes, p. 181.&lt;/ref&gt; Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]]

Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 276.&quot;&gt;Fielding, p. 276.&lt;/ref&gt; Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu.

Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo.

== Zunanjost ==
[[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]]
[[File:Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]]
[[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]]
Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).&lt;ref&gt;Lowndes, p. 175.&lt;/ref&gt; Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače.

Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.&lt;ref name=&quot;Maria I of Portugal&quot;&gt;Maria I of Portugal&lt;/ref&gt;

Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 279.&quot;&gt;Fielding, p. 279.&lt;/ref&gt; Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.&lt;ref name=&quot;Fielding, p.279.&quot;&gt;Fielding, p.279.&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku.

== Notranjost ==
Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 179&lt;/ref&gt; Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega.

=== Državna stanovanja ===
==== Sala das Mangas ====
Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem.

==== Glasbena soba ====
Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;&gt;Dynes, p. 183.&lt;/ref&gt; V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci.
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|&quot;Sala de Mangas&quot; okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]]
|}

==== Plesna soba ====
Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 183.&quot;&gt;Lowndes, p. 183.&lt;/ref&gt;

==== Sala dos Embaixadores ====
Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 178.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Throne Hall (Palácio Nacional de Queluz) 9760.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;/&gt;]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]]
|}
==== Kapela ====
Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo.

Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti 
leta 1816.

Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 185.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Chapel (Palácio Nacional de Queluz) 9773.jpg|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]]
|}

== Posest ==
[[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]]

Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 277.&quot;&gt;Fielding, p. 277.&lt;/ref&gt;

Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.&lt;ref&gt;Fielding, p. 278.&lt;/ref&gt;

V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 184.&lt;/ref&gt;

== Kasnejša zgodovina ==
[[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]]

Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934.

Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826.

Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,&lt;ref&gt;Lowndes, p. 180.&lt;/ref&gt; naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830.

Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje.

== Nacionalni spomenik ==
[[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 09.jpg|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]]

V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače.

Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2]

Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače.

V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone.

== Državno gostišče ==
''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792.

Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.&lt;ref&gt;[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]&lt;/ref&gt;

Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007.
*{{navedi knjigo | last = Dynes  | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse  | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&amp;referer=one_hit OCLC 37658]}}
*Fielding, Xan (1961). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&amp;ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007
*Lowndes, Susan (1969). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}.
*Powell, Nicholas (1961). &quot;Sanssouci&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&amp;ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&amp;ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Palácio Nacional de Queluz}}
*View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]]
*[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sintra]]
[[Kategorija:Palače na Portugalskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence]]</text>
      <sha1>d155nnayxwzuc5spka67hlz231b79ns</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizbonska Baixa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554205</id>
    <revision>
      <id>6762652</id>
      <parentid>6506399</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:30:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg; Rua Augusta from Arco Triunfal da Rua Augusta 08.jpg</comment>
      <origin>6762652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5525" sha1="44jwwthz7enne2wus7cshghgxndccsj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Baixa
| native_name             = 
| other_name              = Baixa Pombalina
| settlement_type         = soseska
&lt;!-- images, nickname, motto --&gt;
| image_skyline                   = {{Photomontage
| photo1a                 = Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg 
| photo2a                 = Rua Augusta from Arco Triunfal da Rua Augusta 08.jpg
| photo2b                 = Lisboa, Portugal - panoramio (31).jpg
| spacing                 = 2
| position                = center
| color_border            = white
| color                   = white
| size                    = 300
| foot_montage            =
}}
| image_flag              = 
| image_shield            = 
| etymology               = 
&lt;!-- location --&gt;
| subdivision_type        = Občina
| subdivision_name        = [[Lizbona]]
| subdivision_type2        = ''Freguesia''
| subdivision_name2        = Santa Maria Maior
&lt;!-- established --&gt;
| established_title       = Ustanovitev
| established_date        = 1755
&lt;!-- population --&gt;
| population_as_of        = 2001
| population_footnotes    = 
| population_total        = 
| population_density_km2  = auto
| population_density_sq_mi=
| population_demonym      = 
&lt;!-- website, footnotes --&gt;
| website                 = 
}}
'''Baixa''' ('središče mesta'), znana tudi kot '''Baixa Pombalina''' ({{IPA-pt|ˈbajʃɐ põbɐˈlinɐ|IPA}}; 'Pombalinovo središče mesta'), je soseska v zgodovinskem središču [[Lizbona|Lizbone]] na [[Portugalska|Portugalskem]]. Sestavljen je iz mreže ulic severno od Praça do Comércio, približno med Cais do Sodré in četrtjo [[Alfama]] pod [[Grad São Jorge|lizbonskim gradom]],&lt;ref name=&quot;UNESCO&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1980/ Beschreibung der Baixa auf der Welterbe-Vorschlagsliste]&lt;/ref&gt; ter se razteza proti severu proti trgom Rossio in Figueira ter Avenida da Liberdade, drevoredu za svoje krojaške trgovine in kavarne.

== Zgodovina ==
[[File:Pombaline Baixa Lisbon map 1756.jpg|thumb|left|Načrt obnove po lizbonskem potresu leta 1755 Eugénia dos Santosa in Carlosa Mardela.]]
Pombalinova Baixa je elegantno okrožje, ki je bilo zgrajeno predvsem po [[lizbonski potres (1755)|lizbonskem potresu leta 1755]]. Ime je dobil po [[Markiz Pombal|Sebastião José de Carvalho e Melo, 1. markizu Pombalu]], predsedniku vlade [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I. Portugalskega]] od 1750 do 1777 in ključni osebnosti portugalskega [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je prevzel vodstvo pri ukazu obnove Lizbone po potresu. Markiz Pombal je določil stroge pogoje za obnovo mesta in trenutni mrežni vzorec se močno razlikuje od organskega načrta ulic, ki je bil značilen za okrožje pred potresom.

Pombalinova Baixa je eden prvih primerov potresno odporne gradnje. Arhitekturne modele so testirali tako, da so čete korakale, da bi simulirale potres.&lt;ref&gt;Anthony N. Penna und Jennifer S. Rivers: ''Natural Disasters in a Global Environment'', John Wiley &amp; Sons (2013), [http://books.google.fr/books?id=ppJeQm62mt8C&amp;pg=PA78&amp;dq=Baixa+Pombalina+models+earthquake&amp;hl=da&amp;sa=X&amp;ei=hYvJUZvoF7Ga0QXxvIDQAw&amp;ved=0CDsQ6AEwAg#v=onepage&amp;q=Baixa%20Pombalina%20models%20earthquake&amp;f=false S. 78]&lt;/ref&gt; Pomembne značilnosti struktur Pombaline vključujejo Pombalinovo kletko, simetrično ogrodje iz lesene mreže, namenjeno porazdelitvi potresne sile, in stene med terasami, ki so zgrajene višje od strešnega lesa, da zmanjšajo okužbo s požarom.

== Arheologija ==
V rimskih časih je bil [[estuarij]] središče pristaniške dejavnosti, soljenja rib in proizvodnje [[garum]]a.

Različne faze razvoja estuarija in zasedbe Baixe je mogoče videti v Arheološkem centru Rua dos Correeiros&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.millenniumbcp.pt/pubs/pt/grupobcp/fundacaobcp/nucleoarqueologico/;jsessionid=WMTYP23SG00OPQFIAMFSFEWAVABQWIY4 |title=Núcleo Arqueológico da Rua dos Correeiros |accessdate=2024-01-08 |archive-date=2009-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090126105004/http://millenniumbcp.pt/pubs/pt/grupobcp/fundacaobcp/nucleoarqueologico/;jsessionid=WMTYP23SG00OPQFIAMFSFEWAVABQWIY4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; fundacije Millennium bcp.

== Prijava za Unescov seznam svetovne dediščine ==
Leta 2023 je lizbonski mestni svet formaliziral kandidaturo Baixe Pombaline za svetovno dediščino s prošnjo, naslovljeno na nacionalno Unescovo komisijo, ki je poudarila »izjemnost tega zgodovinskega območja«. 7. decembra 2004 je bila uvrščena na portugalski 'poskusni seznam' potencialnih območij svetovne dediščine, kar ga razglaša za boljše od načrtovanih območij v Edinburghu, Torinu in Londonu; v predložitvi je zlasti navedeno, da načrti za obnovo Londona po velikem požaru leta 1666 »ne izvajajo splošnih načel«, kot so tista, dosežena pri Pombalinu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://observador.pt/2023/01/13/lisboa-candidata-baixa-pombalina-a-patrimonio-mundial-da-unesco/|title=Lisboa candidata Baixa Pombalina a Património Mundial da UNESCO}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Baixa Pombalina}}
{{Wikivoyage|Lisbon/Baixa}}
*[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1980/ Tentative list] (English)
*[https://web.archive.org/web/20040109080837/http://baixapombalina.no.sapo.pt/ Baixa Pombalina website] (Portuguese)
*[http://www.360travelguide.com/travelpack/city.asp?City=Lisbon&amp;Code=823trg34 Virtual Tour &amp; Location Map of Baixa Pombalina] (English)

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lizbona]]</text>
      <sha1>44jwwthz7enne2wus7cshghgxndccsj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frančiškanski bratje Brezmadežne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554352</id>
    <revision>
      <id>6762736</id>
      <parentid>6461047</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:56:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3358" sha1="brj2hux9oel2yoi9lu1pz0bpmbezbx0" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                = Frančiškanski bratje Brezmadežne
| native_name         = Frati Francescani dell’Immacolata
| native_name_lang = it
| image               = 
| image_size          = 150px
| caption             = 
| abbreviation        = FFI / FI
| formation           = [[2. avgust]] [[1970]]
| founder             = Stefano Maria Pio Manelli FFI
| extinction          = &lt;!-- date of extinction, optional --&gt;
| type                = duhovniška moška redovna družba papeškega prava
| headquarters        =  Via Palazzolo 2, 00040 Rocca di Papa, RM, Italija
| location            = 
| coords              = {{Coord|41.0047|N|15.1079|E|display=inline}}
| region_served       = 
| membership          =  291 članov (vključno 129 duhovnikov) leta 2019
| leader_title        = vrhovni upravnik
| leader_name         = Immacolato M.Acquali FFI
| website             = [http://www.immacolata.com/ www.immacolata.com]
}}

'''Frančiškanski bratje Brezmadežne''' ({{lang-la|Congregatio Fratrum Franciscanorum Immaculatae}}; skrajšano '''FFI''' ali '''FI''') je [[verska družba]] (ali &quot;institut&quot;), ki sta jo leta 1970 ustanovila [[frančiškani |frančiškana konventualca]] Stefano Maria Manelli in Gabriel Maria Pellettieri. 1998 ga je cerkvenopravno potrdil [[papež Janez Pavel II.]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|year=2009|title=Religious Life, Friars|url=http://marymediatrix.com/religious-life/friars|access-date=December 28, 2010|work=Religious Life|publisher=Franciscans of the Immaculate|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010065748/http://www.marymediatrix.com/religious-life/friars|archive-date=2014-10-10|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njihovo življenjsko vodilo je ''Regula Bullata'' [[svetnik|svetega]] [[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]] glede na ''Traccia Mariana''.&lt;ref name=&quot;traccia&quot;&gt;{{navedi splet | title = The Traccia Mariana: A Marian Plan for Franciscan Life | publisher = EWTN | url = http://www.ewtn.com/library/PRIESTS/TRACMARI.TXT| access-date = December 28, 2010}}&lt;/ref&gt;

== Razvejanost ==
[[File:Franc Cardinal Rode ordination of priests 20100325.jpg|thumb|260px|&lt;center&gt;[[Kardinal|Kardinal-duhovnik]] [[Franc Rodé]] podeljuje [[duhovniško posvečenje]] enemu od članov družbe [[Frančiškanski bratje Brezmadežne|Frančiškanskih bratov Brezmadežne]]]]&lt;/center&gt;

# FFI so moška veja frančiškanov Brezmadežne;
# ženska veja so [[frančiškanke Brezmadežne]]. 
# Obstaja še tretja veja za laike, in sicer [[Frančiškani|Frančiškanski]]  [[tretji red|tretjeredniki]] [[Marijino brezmadežno spočetje |Brezmadežne]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.immacolata.com/ ''Francescani dell'Immacolata'' - Official website - Italy] 
*[http://www.marymediatrix.com/ Franciscans of the Immaculate – USA]
**[https://www.youtube.com/user/franciscanfriars Franciscans of the Immaculate on YouTube]
**[https://airmaria.com/about/ Air Maria TV]
*[http://maryvictrix.com/2014/05/25/state-of-the-franciscan-friars-of-the-immaculate/ Geiger F.F.I., Angelo M., &quot;State of the Franciscan Friars of the Immaculate&quot;, ''Mary Victrix'', May 25, 2014]

{{Krščanstvo}}
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Frančiškani]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Stefano Maria Manelli]]
[[Kategorija:Gabriel Maria Pellettieri]]

{{reli-stub}}</text>
      <sha1>brj2hux9oel2yoi9lu1pz0bpmbezbx0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6762549</id>
      <parentid>6760128</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:59:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18505" sha1="2qd33c2anrylsdls0lnq6qfejdeaa4i" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>2qd33c2anrylsdls0lnq6qfejdeaa4i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>🀣</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558870</id>
    <redirect title="Mahjong" />
    <revision>
      <id>6762770</id>
      <parentid>6199620</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mahjong]]</comment>
      <origin>6762770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="150" sha1="dcdq411dc9n30366dw2fbknqnodch5t" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mahjong]]

{{Redirect category shell|
{{R from Unicode character}}
{{R from emoji|madžong, ploščica orhideja}}
{{R printworthy}}
}}</text>
      <sha1>dcdq411dc9n30366dw2fbknqnodch5t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>🀤</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558872</id>
    <redirect title="Mahjong" />
    <revision>
      <id>6762771</id>
      <parentid>6199641</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mahjong]]</comment>
      <origin>6762771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148" sha1="5v5hvrkel4tqqiyago4hk3f6tldk1dv" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mahjong]]

{{Redirect category shell|
{{R from Unicode character}}
{{R from emoji|madžong, ploščica bambus}}
{{R printworthy}}
}}</text>
      <sha1>5v5hvrkel4tqqiyago4hk3f6tldk1dv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>🀦</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558874</id>
    <redirect title="Mahjong" />
    <revision>
      <id>6762772</id>
      <parentid>6199645</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mahjong]]</comment>
      <origin>6762772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148" sha1="paxrqcjfnpyf9bijqbyu4ppucwx8rpa" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mahjong]]

{{Redirect category shell|
{{R from Unicode character}}
{{R from emoji|madžong, ploščica pomlad}}
{{R printworthy}}
}}</text>
      <sha1>paxrqcjfnpyf9bijqbyu4ppucwx8rpa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kristus iz La Lagune</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560168</id>
    <revision>
      <id>6762889</id>
      <parentid>6267301</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:17:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AmaroPargoTenerife</username>
        <id>240386</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6762889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12307" sha1="74dghm7fzxjywbpnnhmmdrhockyms3u" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
| image_file= Santíssimo Cristo 02.jpg
| image_size= 250px
| title= Kristus iz La Lagune
| other_language_1 = špansko
| other_title_1 = Santísimo Cristo de La Laguna
| artist= [[Louis Van Der Vule]]
| year= 1510 - 1514
| type= Flandrijski hrastov les
| height_metric=
| width_metric=
| metric_unit=cm
| museum= Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna
}}
'''Kristus iz La Lagune''' ({{lang-es|Cristo de La Laguna}}) je lesena skulptura, ki predstavlja križanega [[Jezus Kristus|Jezusa iz Nazareta]]. Je v Kraljevem Kristusovem svetišču, v mestu [[San Cristóbal de La Laguna]] ([[Tenerife]], [[Kanarski otoki]], [[Španija]]).

To je najbolj čaščena podoba Jezusa na Kanarskih otokih.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070823112027/http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php |date=2007-08-23 }}&lt;/ref&gt; Velja za eno umetniško najvrednejših religioznih skulptur v Španiji&lt;ref&gt;[http://www.laopinion.es/tenerife/2011/11/08/entranas-cristo/378754.html Las entrañas del Cristo]&lt;/ref&gt; in za eno umetniško najvrednejših upodobitev [[Križanje Jezusa|Jezusovega križanja]] v Evropi.&lt;ref&gt;[http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm &quot;La tradición del Cristo Predicador sólo es canaria y debe volver a sus orígenes&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150414170538/http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm |date=2015-04-14 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Obstaja veliko teorij o izvoru Kristusove figure. Profesor Joaquin Yarza je domneval, da je njegovo poreklo severnoevropsko, čeprav ni zanikal njegovega izvora iz [[Sevilja|Sevilje]]. Najnovejše študije, ki jih je izvedel profesor Francisco Galante Gomez, potrjujejo, da je figura izhajala iz cvetočih delavnic v [[Antwerpen|Antwerpnu]], torej flamsko-brabanzonskega izvora, okoli leta 1514 pa jo je izklesal Louis Van Der Vule.

Trdi se, da je Kristusova podoba odšla v [[Benetke]], preden je prišla na Tenerife, saj je bilo mesto takrat glavno trgovsko in gospodarsko središče. Od tam so jo odpeljali v [[Barcelona|Barcelono]] in iz Barcelone v [[Cádiz]], kjer so ga začasno namestili v cerkvi La Vera Cruz v Sanlúcar de Barrameda. Po končnem prihodu na Tenerife leta 1520.

Skozi stoletja je slovesno čaščenje te Kristusove podobe naredilo eno najbolj čaščenih verskih podob na celotnem otočju. Ta podoba je bila v rogativih posneta po ulicah mesta ob številnih priložnostih skozi zgodovino, na splošno, da bi jo prosili za posredovanje v različnih javnih nesrečah, kot so epidemije, kuge ali suše, ki so nastale na otoku Tenerife.

Pred ''Kristusa iz La Lagune'' podobo je monsignor Domingo Pérez Cáceres 21. septembra 1947 prejel škofovsko posvečenje, rojen na Tenerifu, ki je vodil svojo domačo škofijo. Kristusovo podobo so za to priložnost za nekaj dni pred tem izjemoma prenesli v stolnico La Laguna.&lt;ref&gt;[http://web3.eldia.es/criterios/2005-09-18/1-dos-dias-calientes.htm Dos días calientes]&lt;/ref&gt;

Kristusova cerkev je trenutno razvrščena kot kraljevo svetišče in je zelo priljubljena med obiskovalci cerkve. Vrnjeno je bilo frančiškanski skupnosti prizidka samostana San Miguel de las Victorias. Kristusovo cerkev so skozi zgodovino obogatili papeževi odpustki, ki so bili podeljeni [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|baziliki svetega Janeza v Lateranu]] v [[Rim]]u.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf Estatutos Oficiales de la Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708204143/http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf |date=2011-07-08 }}&lt;/ref&gt; ''Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna'' je leta 2005 vlada Kanarskih otokov uvrstila na seznam kulturnih spomenikov.

Leta 2024 je španski vojaški nadškof, monsinjor don Juan Antonio Aznárez Cobo, razglasil ''Kristusa iz La Lagune'' za zavetnika Polka poljske artilerije številka 93 na Tenerifu (RACA 93).&lt;ref&gt;[https://www.arzobispadocastrense.com/noticias/noticias-del-arzobispado/3572-el-santisimo-cristo-de-la-laguna-protector-del-regimiento-de-artilleria-de-campana-n-93-de-tenerife El Santísimo Cristo de La Laguna &quot;Protector del Regimiento de Artillería de Campaña número 93 de Tenerife&quot;]&lt;/ref&gt;

Praznik ''Kristusa La Lagune'' se praznuje vsak 14. septembra.

== Legende o njegovem nastanku ==
Obstajajo alternativne legende, ki poskušajo razložiti izvor te skrivnostne skulpture. Nekatere od teh legend pravijo, da so podobo ''Kristusa iz La Lagune'' izklesali angeli in celo evangelist [[sveti Luka]]. Fray Luís de Quirós je rekel, da je podobo ''Kristusa iz La Lagune'' na otok Tenerife odnesel sveti nadangel Mihael.&lt;ref name=A&gt;{{navedi splet |url=http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |title=El santísimo Cristo de La Laguna y su culto |access-date=2015-12-06 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208153238/http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V obeh primerih so ti 'sveti kiparji' izklesali podobo s potezami obraza, ki ga je imel Jezus Kristus v času njegovega križanja.

Druga legenda pripoveduje, da so verniki iz samostana San Miguel de las Victorias (danes Kristusovega svetišča) v nevihtni noči začutili trkanje na vrata in ko so odprli, so našli veliko škatlo, svetle luči navznoter. Po odprtju škatle, najdene v Kristusovi podobi, je bilo to dejstvo vzeto za čudež.

== Bratovščina Cristo de La Laguna ==
Po Kristusovi podobi se kliče bratovščina, ki je največja na Kanarskih otokih,&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf Fiestas del Cristo de La Laguna 2006] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100929023924/http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf |date=2010-09-29 }}&lt;/ref&gt;, ki se uradno imenuje: ''Pontificia, Real y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna''. Španski kralj [[Alfonz XIII. Španski|Alfonz XIII.]] je tej bratovščini 19. decembra 1906 podelil naziv 'kraljevska', [[papež Pij X.]] pa ji je podelil naziv 'papeška' 15. februarja 1908.

Vsakokratni španski kralj je »častni in večni višji suženj« bratovščine. To odlikovanje ima trenutno njegovo veličanstvo španski kralj Felipe VI.

== Napisi ==
Med detajli izstopa nekaj napisov, ki so vključeni v čistilno krpo ali perízonij, ki je prilagojen bokom in nagnjen v levo; njegove gube ustvarjajo učinek svetlobe in senc.

Ti napisi so na eni strani v zgornjem delu tkanine, ki ima niz črk s cvetličnimi okraski. Drugi, ob strani, bolj neopazni, nam povedo o avtorju in datumu rezbarjenja. Njegova kakovost kot umetniškega dela je izjemna, prav tako kot njegov devocijski pomen.

== Kristusova tančica ==
V Kraljevem Kristusovem svetišču v La Laguni je ohranjena Kristusova tančica iz damaščanske svile, ki sega v leto 1599. Na njej sta dva pomembna simbola, kot sta križ in črka &quot;S&quot; papeškega, kraljevega in Častitljivo suženjstvo Najsvetejšega Kristusa iz La Lagune. Pomen te Kristusove tančice je v tem, da je bila spuščena na Santa Cruz de Tenerife pred neizbežnim napadom protestantskih Nizozemcev, ki so nekaj dni prej izropali in požgali Las Palmas de Gran Canaria s 73 ladjami pod poveljstvom vice admirala Pietra van der Doesa.

Redovniki Kristusovega svetišča La Laguna so izvajali procesije in molili k prej omenjeni podobi ter se odločili, da se tančica, ki je pokrivala Kristusa, odnese v Santa Cruz de Tenerife, da bi jo lahko uporabili kot zastavo v boju.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:La Laguna BW 1.JPG|Notranost Kristusovega svetišča
File:Colección Cristo de La Laguna by elduendesuarez 26.JPG|Kristusova podoba na oltarju
File:CristodeLaLaguna.JPG|Skulptura Kristusa po restavriranju 
&lt;/gallery&gt;

== Pripisani čudeži ==
Od 16. stoletja se Kristusa iz La Lagune prosi v javnih nesrečah, ki so prizadele mesto in otok. Ob takšnih molitvah se je pogosto končalo zlo, ki je mučilo prebivalstvo, dogodki, ki bi jih pobožni ljudje imeli za »čudežne«. To se je zgodilo v sušnih letih 1562, 1566, 1571, 1577 in 1607, ko je Kristus oskrboval suha polja z vodo. V letih 1585 in 1607 je naredil konec kugi kobilic, leta 1599 je dovolil, da je na Tenerife prispela ladja, natovorjena s pšenico, leta 1609 je prebivalstvo osvobodil epidemije itd.&lt;ref&gt;[https://www.cristodelalaguna.com/contenido/el-venerado-cristo-de-la-laguna.html El venerado Cristo de La Laguna]&lt;/ref&gt;

V noči na 28. julij 1810 je velik požar opustošil Kristusovo kraljevo svetišče, nadčloveški napori so bili vloženi, da bi dragoceno podobo Kristusa iz La Lagune osvobodili iz ognja. Mnogi so bili navdušeni, ko so videli, kako so Kristusa ob treh zjutraj prenesli v župnijo Los Remedios (danes stolnica) in mu osvetlili pot s kosi bakel, ki so jih iztrgali iz ognja. »Usodna procesija,« pravijo kronisti, »v kateri je bilo slišati krike prestrašenega ljudstva iz velike razdalje.« Dejstvo, da je bil Kristus rešen iz plamenov, so meščani šteli za čudež.&lt;ref name=&quot;lalaguna&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lalagunaahora.com/?p=1533|title=Semana Santa de La Laguna (IX). El Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna en la Madrugada del Viernes Santo|date=12. avgust 2014|webarchive=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|accessdate=2024-04-30|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Orožniška baterija gorske skupine, okrepljena z osebjem iz skupine Costa, je sodelovala v 17 bojih Rifske vojne med leti 1921-1922 v coni Larache (španski Maroko). Baterija, ki je bila pred odhodom zaupana posvetitvi Kristusa iz La Lagune, se je vrnila brez žrtev. Ko se je vojna v Maroku leta 1922 končala, se je 160 mož baterije vrnilo zdravih, potem ko so sodelovali v 17 bojih, kar so ga mnogi vzeli za pravi Kristusov čudež.&lt;ref name=&quot;ejercito&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ejercito.mde.es/unidades/Santa_Cruz_De_Tenerife/raca93/Historial/|title=Regimiento de Artillería de Campaña n.º 93}}&lt;/ref&gt; V zahvalo so topničarji slovesno obljubili, da bodo spremljali Kristusa v vseh njegovih procesijah z odredom 7 gasdorjev, kar je izraz njihove neizmerne vere in ljubezni do Kristusa iz La Lagune.

== Obnova ==
Med novembrom 2011 in marcem 2012 je bila podoba svetega Kristusa podvržena natančnemu restavriranju več strokovnjakov s Kraljevega inštituta za umetniško dediščino v Bruslju (Irpa), v prvi »pomembni« obnovi podobe v 500-letni zgodovini čaščene rezbarije. Obnova je obsegala predvsem čiščenje skulpture in fiksiranje polikromije. Skulptura je v stoletjih doživela vrsto predelav, les se je posušil in razpokal, manjkali so delci krone in drugih delov, ključavnica je bila polomljena in da bi prikrili zamenjavo nekaj prstov, so nadaljevali z bitumnom.

Eden od razlogov za zatemnitev podobe je bila uporaba do 1990-ih sladkega mandljevega olja za zaščito Kristusa pred dežjem med procesijami. To olje ne poškoduje podobe, temveč njeno površino spremeni v lepljivo prevleko, ki pritegne in oprime umazanijo. Po čiščenju je slika izgubila večino svoje značilne rjave barve in dobila prvotni videz, ki ga je morala imeti pred 100 leti. Izguba temne barve rezbarije je povzročila nekaj polemik med nekaterimi verniki, ki trdijo, da 'nova barva' podobe ni spoštovala nabožnega tona niti ni v skladu z zgodovinskimi opisi, ki so jo v 17. stoletju opisovali kot temno. Večina vernikov je bila zadovoljna z obnovo, po pričevanjih nekaterih starejših ljudi, ki so se spominjali, da je imel Kristus v njihovem otroštvu to barvo. Kljub temu Kristus ni popolnoma izgubil temne polti, saj je ta izginila do olivnega tona.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cristodelalaguna.com/index.php Real, Pontificia y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna: Official Site of the Brotherhood of Cristo de La Laguna]
*[http://www.todotenerife.es/index.php?sectionID=17&amp;lang=2&amp;s=2&amp;ID=4533 Sanctuary del Cristo (La Laguna)]

[[Kategorija:Jezus v umetnosti]]
[[Kategorija:Tenerife]]</text>
      <sha1>74dghm7fzxjywbpnnhmmdrhockyms3u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762891</id>
      <parentid>6762889</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AmaroPargoTenerife</username>
        <id>240386</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6762889|6762889]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/AmaroPargoTenerife|AmaroPargoTenerife]] ([[User talk:AmaroPargoTenerife|pogovor]])</comment>
      <origin>6762891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12332" sha1="1y9akw18j2z0iqfg42ygve08ttm65ny" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
| image_file= Santíssimo Cristo 02.jpg
| image_size= 250px
| title= Kristus iz La Lagune
| other_language_1 = špansko
| other_title_1 = Santísimo Cristo de La Laguna
| artist= [[Louis Van Der Vule]]
| year= 1510 - 1514
| type= Flandrijski hrastov les
| height_metric=
| width_metric=
| metric_unit=cm
| museum= Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna
}}
'''Kristus iz La Lagune''' ({{lang-es|Cristo de La Laguna}}) je lesena skulptura, ki predstavlja križanega [[Jezus Kristus|Jezusa iz Nazareta]]. Je v Kraljevem Kristusovem svetišču, v mestu [[San Cristóbal de La Laguna]] ([[Tenerife]], [[Kanarski otoki]], [[Španija]]).

To je najbolj čaščena podoba Jezusa na Kanarskih otokih.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070823112027/http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php |date=2007-08-23 }}&lt;/ref&gt; Velja za eno umetniško najvrednejših religioznih skulptur v Španiji&lt;ref&gt;[http://www.laopinion.es/tenerife/2011/11/08/entranas-cristo/378754.html Las entrañas del Cristo]&lt;/ref&gt; in za eno umetniško najvrednejših upodobitev [[Križanje Jezusa|Jezusovega križanja]] v Evropi.&lt;ref&gt;[http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm &quot;La tradición del Cristo Predicador sólo es canaria y debe volver a sus orígenes&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150414170538/http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm |date=2015-04-14 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Obstaja veliko teorij o izvoru Kristusove figure. Profesor Joaquin Yarza je domneval, da je njegovo poreklo severnoevropsko, čeprav ni zanikal njegovega izvora iz [[Sevilja|Sevilje]]. Najnovejše študije, ki jih je izvedel profesor Francisco Galante Gomez, potrjujejo, da je figura izhajala iz cvetočih delavnic v [[Antwerpen|Antwerpnu]], torej flamsko-brabanzonskega izvora, okoli leta 1514 pa jo je izklesal Louis Van Der Vule.

Trdi se, da je Kristusova podoba odšla v [[Benetke]], preden je prišla na Tenerife, saj je bilo mesto takrat glavno trgovsko in gospodarsko središče. Od tam so jo odpeljali v [[Barcelona|Barcelono]] in iz Barcelone v [[Cádiz]], kjer so ga začasno namestili v cerkvi La Vera Cruz v Sanlúcar de Barrameda. Po končnem prihodu na Tenerife leta 1520.

Skozi stoletja je slovesno čaščenje te Kristusove podobe naredilo eno najbolj čaščenih verskih podob na celotnem otočju. Ta podoba je bila v rogativih posneta po ulicah mesta ob številnih priložnostih skozi zgodovino, na splošno, da bi jo prosili za posredovanje v različnih javnih nesrečah, kot so epidemije, kuge ali suše, ki so nastale na otoku Tenerife.

Preden je podoba ''Kristusa iz La Lagune'' prejela škofovsko posvečenje, je monsinjor Domingo Pérez Cáceres 21. septembra 1947 postal prvi škof, rojen na Tenerifu, ki je vodil svojo domačo škofijo. Kristusovo podobo so za to priložnost za nekaj dni pred tem izjemoma prenesli v stolnico La Laguna.&lt;ref&gt;[http://web3.eldia.es/criterios/2005-09-18/1-dos-dias-calientes.htm Dos días calientes]&lt;/ref&gt;

Kristusova cerkev je trenutno razvrščena kot kraljevo svetišče in je zelo priljubljena med obiskovalci cerkve. Vrnjeno je bilo frančiškanski skupnosti prizidka samostana San Miguel de las Victorias. Kristusovo cerkev so skozi zgodovino obogatili papeževi odpustki, ki so bili podeljeni [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|baziliki svetega Janeza v Lateranu]] v [[Rim]]u.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf Estatutos Oficiales de la Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708204143/http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf |date=2011-07-08 }}&lt;/ref&gt; ''Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna'' je leta 2005 vlada Kanarskih otokov uvrstila na seznam kulturnih spomenikov.

Leta 2024 je španski vojaški nadškof, monsinjor don Juan Antonio Aznárez Cobo, razglasil ''Kristusa iz La Lagune'' za zavetnika Polka poljske artilerije številka 93 na Tenerifu (RACA 93).&lt;ref&gt;[https://www.arzobispadocastrense.com/noticias/noticias-del-arzobispado/3572-el-santisimo-cristo-de-la-laguna-protector-del-regimiento-de-artilleria-de-campana-n-93-de-tenerife El Santísimo Cristo de La Laguna &quot;Protector del Regimiento de Artillería de Campaña número 93 de Tenerife&quot;]&lt;/ref&gt;

Praznik ''Kristusa La Lagune'' se praznuje vsak 14. septembra.

== Legende o njegovem nastanku ==
Obstajajo alternativne legende, ki poskušajo razložiti izvor te skrivnostne skulpture. Nekatere od teh legend pravijo, da so podobo ''Kristusa iz La Lagune'' izklesali angeli in celo evangelist [[sveti Luka]]. Fray Luís de Quirós je rekel, da je podobo ''Kristusa iz La Lagune'' na otok Tenerife odnesel sveti nadangel Mihael.&lt;ref name=A&gt;{{navedi splet |url=http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |title=El santísimo Cristo de La Laguna y su culto |access-date=2015-12-06 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208153238/http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V obeh primerih so ti 'sveti kiparji' izklesali podobo s potezami obraza, ki ga je imel Jezus Kristus v času njegovega križanja.

Druga legenda pripoveduje, da so verniki iz samostana San Miguel de las Victorias (danes Kristusovega svetišča) v nevihtni noči začutili trkanje na vrata in ko so odprli, so našli veliko škatlo, svetle luči navznoter. Po odprtju škatle, najdene v Kristusovi podobi, je bilo to dejstvo vzeto za čudež.

== Bratovščina Cristo de La Laguna ==
Po Kristusovi podobi se kliče bratovščina, ki je največja na Kanarskih otokih,&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf Fiestas del Cristo de La Laguna 2006] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100929023924/http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf |date=2010-09-29 }}&lt;/ref&gt;, ki se uradno imenuje: ''Pontificia, Real y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna''. Španski kralj [[Alfonz XIII. Španski|Alfonz XIII.]] je tej bratovščini 19. decembra 1906 podelil naziv 'kraljevska', [[papež Pij X.]] pa ji je podelil naziv 'papeška' 15. februarja 1908.

Vsakokratni španski kralj je »častni in večni višji suženj« bratovščine. To odlikovanje ima trenutno njegovo veličanstvo španski kralj Felipe VI.

== Napisi ==
Med detajli izstopa nekaj napisov, ki so vključeni v čistilno krpo ali perízonij, ki je prilagojen bokom in nagnjen v levo; njegove gube ustvarjajo učinek svetlobe in senc.

Ti napisi so na eni strani v zgornjem delu tkanine, ki ima niz črk s cvetličnimi okraski. Drugi, ob strani, bolj neopazni, nam povedo o avtorju in datumu rezbarjenja. Njegova kakovost kot umetniškega dela je izjemna, prav tako kot njegov devocijski pomen.

== Kristusova tančica ==
V Kraljevem Kristusovem svetišču v La Laguni je ohranjena Kristusova tančica iz damaščanske svile, ki sega v leto 1599. Na njej sta dva pomembna simbola, kot sta križ in črka &quot;S&quot; papeškega, kraljevega in Častitljivo suženjstvo Najsvetejšega Kristusa iz La Lagune. Pomen te Kristusove tančice je v tem, da je bila spuščena na Santa Cruz de Tenerife pred neizbežnim napadom protestantskih Nizozemcev, ki so nekaj dni prej izropali in požgali Las Palmas de Gran Canaria s 73 ladjami pod poveljstvom vice admirala Pietra van der Doesa.

Redovniki Kristusovega svetišča La Laguna so izvajali procesije in molili k prej omenjeni podobi ter se odločili, da se tančica, ki je pokrivala Kristusa, odnese v Santa Cruz de Tenerife, da bi jo lahko uporabili kot zastavo v boju.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:La Laguna BW 1.JPG|Notranost Kristusovega svetišča
File:Colección Cristo de La Laguna by elduendesuarez 26.JPG|Kristusova podoba na oltarju
File:CristodeLaLaguna.JPG|Skulptura Kristusa po restavriranju 
&lt;/gallery&gt;

== Pripisani čudeži ==
Od 16. stoletja se Kristusa iz La Lagune prosi v javnih nesrečah, ki so prizadele mesto in otok. Ob takšnih molitvah se je pogosto končalo zlo, ki je mučilo prebivalstvo, dogodki, ki bi jih pobožni ljudje imeli za »čudežne«. To se je zgodilo v sušnih letih 1562, 1566, 1571, 1577 in 1607, ko je Kristus oskrboval suha polja z vodo. V letih 1585 in 1607 je naredil konec kugi kobilic, leta 1599 je dovolil, da je na Tenerife prispela ladja, natovorjena s pšenico, leta 1609 je prebivalstvo osvobodil epidemije itd.&lt;ref&gt;[https://www.cristodelalaguna.com/contenido/el-venerado-cristo-de-la-laguna.html El venerado Cristo de La Laguna]&lt;/ref&gt;

V noči na 28. julij 1810 je velik požar opustošil Kristusovo kraljevo svetišče, nadčloveški napori so bili vloženi, da bi dragoceno podobo Kristusa iz La Lagune osvobodili iz ognja. Mnogi so bili navdušeni, ko so videli, kako so Kristusa ob treh zjutraj prenesli v župnijo Los Remedios (danes stolnica) in mu osvetlili pot s kosi bakel, ki so jih iztrgali iz ognja. »Usodna procesija,« pravijo kronisti, »v kateri je bilo slišati krike prestrašenega ljudstva iz velike razdalje.« Dejstvo, da je bil Kristus rešen iz plamenov, so meščani šteli za čudež.&lt;ref name=&quot;lalaguna&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lalagunaahora.com/?p=1533|title=Semana Santa de La Laguna (IX). El Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna en la Madrugada del Viernes Santo|date=12. avgust 2014|webarchive=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|accessdate=2024-04-30|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Orožniška baterija gorske skupine, okrepljena z osebjem iz skupine Costa, je sodelovala v 17 bojih Rifske vojne med leti 1921-1922 v coni Larache (španski Maroko). Baterija, ki je bila pred odhodom zaupana posvetitvi Kristusa iz La Lagune, se je vrnila brez žrtev. Ko se je vojna v Maroku leta 1922 končala, se je 160 mož baterije vrnilo zdravih, potem ko so sodelovali v 17 bojih, kar so ga mnogi vzeli za pravi Kristusov čudež.&lt;ref name=&quot;ejercito&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ejercito.mde.es/unidades/Santa_Cruz_De_Tenerife/raca93/Historial/|title=Regimiento de Artillería de Campaña n.º 93}}&lt;/ref&gt; V zahvalo so topničarji slovesno obljubili, da bodo spremljali Kristusa v vseh njegovih procesijah z odredom 7 gasdorjev, kar je izraz njihove neizmerne vere in ljubezni do Kristusa iz La Lagune.

== Obnova ==
Med novembrom 2011 in marcem 2012 je bila podoba svetega Kristusa podvržena natančnemu restavriranju več strokovnjakov s Kraljevega inštituta za umetniško dediščino v Bruslju (Irpa), v prvi »pomembni« obnovi podobe v 500-letni zgodovini čaščene rezbarije. Obnova je obsegala predvsem čiščenje skulpture in fiksiranje polikromije. Skulptura je v stoletjih doživela vrsto predelav, les se je posušil in razpokal, manjkali so delci krone in drugih delov, ključavnica je bila polomljena in da bi prikrili zamenjavo nekaj prstov, so nadaljevali z bitumnom.

Eden od razlogov za zatemnitev podobe je bila uporaba do 1990-ih sladkega mandljevega olja za zaščito Kristusa pred dežjem med procesijami. To olje ne poškoduje podobe, temveč njeno površino spremeni v lepljivo prevleko, ki pritegne in oprime umazanijo. Po čiščenju je slika izgubila večino svoje značilne rjave barve in dobila prvotni videz, ki ga je morala imeti pred 100 leti. Izguba temne barve rezbarije je povzročila nekaj polemik med nekaterimi verniki, ki trdijo, da 'nova barva' podobe ni spoštovala nabožnega tona niti ni v skladu z zgodovinskimi opisi, ki so jo v 17. stoletju opisovali kot temno. Večina vernikov je bila zadovoljna z obnovo, po pričevanjih nekaterih starejših ljudi, ki so se spominjali, da je imel Kristus v njihovem otroštvu to barvo. Kljub temu Kristus ni popolnoma izgubil temne polti, saj je ta izginila do olivnega tona.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cristodelalaguna.com/index.php Real, Pontificia y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna: Official Site of the Brotherhood of Cristo de La Laguna]
*[http://www.todotenerife.es/index.php?sectionID=17&amp;lang=2&amp;s=2&amp;ID=4533 Sanctuary del Cristo (La Laguna)]

[[Kategorija:Jezus v umetnosti]]
[[Kategorija:Tenerife]]</text>
      <sha1>1y9akw18j2z0iqfg42ygve08ttm65ny</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762892</id>
      <parentid>6762891</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:19:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>AmaroPargoTenerife</username>
        <id>240386</id>
      </contributor>
      <origin>6762892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12325" sha1="fivbgm1tegp7gw9qzf044kvanw3xl1e" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
| image_file= Santíssimo Cristo 02.jpg
| image_size= 250px
| title= Kristus iz La Lagune
| other_language_1 = špansko
| other_title_1 = Santísimo Cristo de La Laguna
| artist= [[Louis Van Der Vule]]
| year= 1510 - 1514
| type= Flandrijski hrastov les
| height_metric=
| width_metric=
| metric_unit=cm
| museum= Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna
}}
'''Kristus iz La Lagune''' ({{lang-es|Cristo de La Laguna}}) je lesena skulptura, ki predstavlja križanega [[Jezus Kristus|Jezusa iz Nazareta]]. Je v Kraljevem Kristusovem svetišču, v mestu [[San Cristóbal de La Laguna]] ([[Tenerife]], [[Kanarski otoki]], [[Španija]]).

To je najbolj čaščena podoba Jezusa na Kanarskih otokih.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070823112027/http://www.cristodelalaguna.com/cristo.php |date=2007-08-23 }}&lt;/ref&gt; Velja za eno umetniško najvrednejših religioznih skulptur v Španiji&lt;ref&gt;[http://www.laopinion.es/tenerife/2011/11/08/entranas-cristo/378754.html Las entrañas del Cristo]&lt;/ref&gt; in za eno umetniško najvrednejših upodobitev [[Križanje Jezusa|Jezusovega križanja]] v Evropi.&lt;ref&gt;[http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm &quot;La tradición del Cristo Predicador sólo es canaria y debe volver a sus orígenes&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150414170538/http://eldia.es/laguna/2014-04-16/3--tradicion-Cristo-Predicador-solo-es-canaria-debe-volver-origenes.htm |date=2015-04-14 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Obstaja veliko teorij o izvoru Kristusove figure. Profesor Joaquin Yarza je domneval, da je njegovo poreklo severnoevropsko, čeprav ni zanikal njegovega izvora iz [[Sevilja|Sevilje]]. Najnovejše študije, ki jih je izvedel profesor Francisco Galante Gomez, potrjujejo, da je figura izhajala iz cvetočih delavnic v [[Antwerpen|Antwerpnu]], torej flamsko-brabanzonskega izvora, okoli leta 1514 pa jo je izklesal Louis Van Der Vule.

Trdi se, da je Kristusova podoba odšla v [[Benetke]], preden je prišla na Tenerife, saj je bilo mesto takrat glavno trgovsko in gospodarsko središče. Od tam so jo odpeljali v [[Barcelona|Barcelono]] in iz Barcelone v [[Cádiz]], kjer so ga začasno namestili v cerkvi La Vera Cruz v Sanlúcar de Barrameda. Po končnem prihodu na Tenerife leta 1520.

Skozi stoletja je slovesno čaščenje te Kristusove podobe naredilo eno najbolj čaščenih verskih podob na celotnem otočju. Ta podoba je bila v rogativih posneta po ulicah mesta ob številnih priložnostih skozi zgodovino, na splošno, da bi jo prosili za posredovanje v različnih javnih nesrečah, kot so epidemije, kuge ali suše, ki so nastale na otoku Tenerife.

Pred ''Kristusa iz La Lagune'' podobo je monsignor Domingo Pérez Cáceres prejel škofovsko posvečenje 21. septembra 1947 postal prvi škof, rojen na Tenerifu, ki je vodil svojo domačo škofijo. Kristusovo podobo so za to priložnost za nekaj dni pred tem izjemoma prenesli v stolnico La Laguna.&lt;ref&gt;[http://web3.eldia.es/criterios/2005-09-18/1-dos-dias-calientes.htm Dos días calientes]&lt;/ref&gt;

Kristusova cerkev je trenutno razvrščena kot kraljevo svetišče in je zelo priljubljena med obiskovalci cerkve. Vrnjeno je bilo frančiškanski skupnosti prizidka samostana San Miguel de las Victorias. Kristusovo cerkev so skozi zgodovino obogatili papeževi odpustki, ki so bili podeljeni [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|baziliki svetega Janeza v Lateranu]] v [[Rim]]u.&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf Estatutos Oficiales de la Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708204143/http://www.cristodelalaguna.com/ESTATUTOSOFICIALES.pdf |date=2011-07-08 }}&lt;/ref&gt; ''Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna'' je leta 2005 vlada Kanarskih otokov uvrstila na seznam kulturnih spomenikov.

Leta 2024 je španski vojaški nadškof, monsinjor don Juan Antonio Aznárez Cobo, razglasil ''Kristusa iz La Lagune'' za zavetnika Polka poljske artilerije številka 93 na Tenerifu (RACA 93).&lt;ref&gt;[https://www.arzobispadocastrense.com/noticias/noticias-del-arzobispado/3572-el-santisimo-cristo-de-la-laguna-protector-del-regimiento-de-artilleria-de-campana-n-93-de-tenerife El Santísimo Cristo de La Laguna &quot;Protector del Regimiento de Artillería de Campaña número 93 de Tenerife&quot;]&lt;/ref&gt;

Praznik ''Kristusa La Lagune'' se praznuje vsak 14. septembra.

== Legende o njegovem nastanku ==
Obstajajo alternativne legende, ki poskušajo razložiti izvor te skrivnostne skulpture. Nekatere od teh legend pravijo, da so podobo ''Kristusa iz La Lagune'' izklesali angeli in celo evangelist [[sveti Luka]]. Fray Luís de Quirós je rekel, da je podobo ''Kristusa iz La Lagune'' na otok Tenerife odnesel sveti nadangel Mihael.&lt;ref name=A&gt;{{navedi splet |url=http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |title=El santísimo Cristo de La Laguna y su culto |access-date=2015-12-06 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208153238/http://mdc.ulpgc.es/cdm/ref/collection/MDC/id/44316 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V obeh primerih so ti 'sveti kiparji' izklesali podobo s potezami obraza, ki ga je imel Jezus Kristus v času njegovega križanja.

Druga legenda pripoveduje, da so verniki iz samostana San Miguel de las Victorias (danes Kristusovega svetišča) v nevihtni noči začutili trkanje na vrata in ko so odprli, so našli veliko škatlo, svetle luči navznoter. Po odprtju škatle, najdene v Kristusovi podobi, je bilo to dejstvo vzeto za čudež.

== Bratovščina Cristo de La Laguna ==
Po Kristusovi podobi se kliče bratovščina, ki je največja na Kanarskih otokih,&lt;ref&gt;[http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf Fiestas del Cristo de La Laguna 2006] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100929023924/http://www.cristodelalaguna.com/Programa2006.pdf |date=2010-09-29 }}&lt;/ref&gt;, ki se uradno imenuje: ''Pontificia, Real y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna''. Španski kralj [[Alfonz XIII. Španski|Alfonz XIII.]] je tej bratovščini 19. decembra 1906 podelil naziv 'kraljevska', [[papež Pij X.]] pa ji je podelil naziv 'papeška' 15. februarja 1908.

Vsakokratni španski kralj je »častni in večni višji suženj« bratovščine. To odlikovanje ima trenutno njegovo veličanstvo španski kralj Felipe VI.

== Napisi ==
Med detajli izstopa nekaj napisov, ki so vključeni v čistilno krpo ali perízonij, ki je prilagojen bokom in nagnjen v levo; njegove gube ustvarjajo učinek svetlobe in senc.

Ti napisi so na eni strani v zgornjem delu tkanine, ki ima niz črk s cvetličnimi okraski. Drugi, ob strani, bolj neopazni, nam povedo o avtorju in datumu rezbarjenja. Njegova kakovost kot umetniškega dela je izjemna, prav tako kot njegov devocijski pomen.

== Kristusova tančica ==
V Kraljevem Kristusovem svetišču v La Laguni je ohranjena Kristusova tančica iz damaščanske svile, ki sega v leto 1599. Na njej sta dva pomembna simbola, kot sta križ in črka &quot;S&quot; papeškega, kraljevega in Častitljivo suženjstvo Najsvetejšega Kristusa iz La Lagune. Pomen te Kristusove tančice je v tem, da je bila spuščena na Santa Cruz de Tenerife pred neizbežnim napadom protestantskih Nizozemcev, ki so nekaj dni prej izropali in požgali Las Palmas de Gran Canaria s 73 ladjami pod poveljstvom vice admirala Pietra van der Doesa.

Redovniki Kristusovega svetišča La Laguna so izvajali procesije in molili k prej omenjeni podobi ter se odločili, da se tančica, ki je pokrivala Kristusa, odnese v Santa Cruz de Tenerife, da bi jo lahko uporabili kot zastavo v boju.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:La Laguna BW 1.JPG|Notranost Kristusovega svetišča
File:Colección Cristo de La Laguna by elduendesuarez 26.JPG|Kristusova podoba na oltarju
File:CristodeLaLaguna.JPG|Skulptura Kristusa po restavriranju 
&lt;/gallery&gt;

== Pripisani čudeži ==
Od 16. stoletja se Kristusa iz La Lagune prosi v javnih nesrečah, ki so prizadele mesto in otok. Ob takšnih molitvah se je pogosto končalo zlo, ki je mučilo prebivalstvo, dogodki, ki bi jih pobožni ljudje imeli za »čudežne«. To se je zgodilo v sušnih letih 1562, 1566, 1571, 1577 in 1607, ko je Kristus oskrboval suha polja z vodo. V letih 1585 in 1607 je naredil konec kugi kobilic, leta 1599 je dovolil, da je na Tenerife prispela ladja, natovorjena s pšenico, leta 1609 je prebivalstvo osvobodil epidemije itd.&lt;ref&gt;[https://www.cristodelalaguna.com/contenido/el-venerado-cristo-de-la-laguna.html El venerado Cristo de La Laguna]&lt;/ref&gt;

V noči na 28. julij 1810 je velik požar opustošil Kristusovo kraljevo svetišče, nadčloveški napori so bili vloženi, da bi dragoceno podobo Kristusa iz La Lagune osvobodili iz ognja. Mnogi so bili navdušeni, ko so videli, kako so Kristusa ob treh zjutraj prenesli v župnijo Los Remedios (danes stolnica) in mu osvetlili pot s kosi bakel, ki so jih iztrgali iz ognja. »Usodna procesija,« pravijo kronisti, »v kateri je bilo slišati krike prestrašenega ljudstva iz velike razdalje.« Dejstvo, da je bil Kristus rešen iz plamenov, so meščani šteli za čudež.&lt;ref name=&quot;lalaguna&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lalagunaahora.com/?p=1533|title=Semana Santa de La Laguna (IX). El Real Santuario del Santísimo Cristo de La Laguna en la Madrugada del Viernes Santo|date=12. avgust 2014|webarchive=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|accessdate=2024-04-30|archive-date=2014-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812214211/http://lalagunaahora.com/?p=1533|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Orožniška baterija gorske skupine, okrepljena z osebjem iz skupine Costa, je sodelovala v 17 bojih Rifske vojne med leti 1921-1922 v coni Larache (španski Maroko). Baterija, ki je bila pred odhodom zaupana posvetitvi Kristusa iz La Lagune, se je vrnila brez žrtev. Ko se je vojna v Maroku leta 1922 končala, se je 160 mož baterije vrnilo zdravih, potem ko so sodelovali v 17 bojih, kar so ga mnogi vzeli za pravi Kristusov čudež.&lt;ref name=&quot;ejercito&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ejercito.mde.es/unidades/Santa_Cruz_De_Tenerife/raca93/Historial/|title=Regimiento de Artillería de Campaña n.º 93}}&lt;/ref&gt; V zahvalo so topničarji slovesno obljubili, da bodo spremljali Kristusa v vseh njegovih procesijah z odredom 7 gasdorjev, kar je izraz njihove neizmerne vere in ljubezni do Kristusa iz La Lagune.

== Obnova ==
Med novembrom 2011 in marcem 2012 je bila podoba svetega Kristusa podvržena natančnemu restavriranju več strokovnjakov s Kraljevega inštituta za umetniško dediščino v Bruslju (Irpa), v prvi »pomembni« obnovi podobe v 500-letni zgodovini čaščene rezbarije. Obnova je obsegala predvsem čiščenje skulpture in fiksiranje polikromije. Skulptura je v stoletjih doživela vrsto predelav, les se je posušil in razpokal, manjkali so delci krone in drugih delov, ključavnica je bila polomljena in da bi prikrili zamenjavo nekaj prstov, so nadaljevali z bitumnom.

Eden od razlogov za zatemnitev podobe je bila uporaba do 1990-ih sladkega mandljevega olja za zaščito Kristusa pred dežjem med procesijami. To olje ne poškoduje podobe, temveč njeno površino spremeni v lepljivo prevleko, ki pritegne in oprime umazanijo. Po čiščenju je slika izgubila večino svoje značilne rjave barve in dobila prvotni videz, ki ga je morala imeti pred 100 leti. Izguba temne barve rezbarije je povzročila nekaj polemik med nekaterimi verniki, ki trdijo, da 'nova barva' podobe ni spoštovala nabožnega tona niti ni v skladu z zgodovinskimi opisi, ki so jo v 17. stoletju opisovali kot temno. Večina vernikov je bila zadovoljna z obnovo, po pričevanjih nekaterih starejših ljudi, ki so se spominjali, da je imel Kristus v njihovem otroštvu to barvo. Kljub temu Kristus ni popolnoma izgubil temne polti, saj je ta izginila do olivnega tona.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.cristodelalaguna.com/index.php Real, Pontificia y Venerable Esclavitud del Santísimo Cristo de La Laguna: Official Site of the Brotherhood of Cristo de La Laguna]
*[http://www.todotenerife.es/index.php?sectionID=17&amp;lang=2&amp;s=2&amp;ID=4533 Sanctuary del Cristo (La Laguna)]

[[Kategorija:Jezus v umetnosti]]
[[Kategorija:Tenerife]]</text>
      <sha1>fivbgm1tegp7gw9qzf044kvanw3xl1e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>🀄</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561154</id>
    <redirect title="Mahjong" />
    <revision>
      <id>6762773</id>
      <parentid>6218183</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:50:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Mahjong]]</comment>
      <origin>6762773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="164" sha1="abo3h23xjcppynwqmy3pg3pr8j5fm11" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Mahjong]]

{{Redirect category shell|
{{R from Unicode character}}
{{R from emoji|madžong ploščica rdeči zmaj (hongžong)}}
{{R printworthy}}
}}</text>
      <sha1>abo3h23xjcppynwqmy3pg3pr8j5fm11</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Elia Kazan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561750</id>
    <revision>
      <id>6762647</id>
      <parentid>6754119</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:15:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20283" sha1="bc0fz1p66arg99vl48wkpub6dmia357" xml:space="preserve">{{Infobox person
| name               = Elia Kazan
| image              = Elia Kazan.JPG
| caption            = Kazan {{c.|1950}}
| native_name        = Ηλίας Καζαντζόγλου
| signature          = Elia Kazan's signature.png
| birth_name         = Elias Kazantzoglou
| birth_date         = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place        = [[Konstantinopel]], [[Osmansko cesarstvo]]&lt;!--Uporabi &quot;Konstantinopel&quot; za Osmansko mesto --&gt; (danes Istanbul, Turčija)
| death_date         = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place        = &lt;!-- wd --&gt;
| nationality        = &lt;!-- wd --&gt;
| education          = {{ubl|[[Williams College]] ([[Bachelor of Arts|BA]])|[[Yale University]]|[[Juilliard School]]}}
| occupation         = &lt;!-- wd --&gt;
| years_active       = 1934–1976
| spouse             = {{ubl|{{marriage|[[Molly Day Thacher]]|1932|1963|end=died}}|{{marriage|[[Barbara Loden]]|1967|1980|end=died}}|{{marriage|[[Frances Kazan|Frances Rudge]]|1982}}}}
| children           = 5, vključno z [[Nicholas Kazan|Nicholas]]
| relatives          = {{ubl|[[Zoe Kazan]] (vnukinja)|[[Maya Kazan]] (vnukinja)}}
}}
'''Elias Kazantzoglou''' ({{Jezik-el|Ηλίας Καζαντζόγλου}},{{IPA-el|iˈli.as kazanˈdzoɣlu|IPA}}, znan kot '''Elia Kazan'''),&lt;ref&gt;[http://dictionary.reference.com/browse/kazan Dictionary.com – Kazan]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.oxfordlearnersdictionaries.com/us/definition/english/elia-kazan |title=Oxford Learners' Dictionary – Elia Kazan |access-date=2024-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250221062147/https://www.oxfordlearnersdictionaries.com/us/definition/english/elia-kazan |archive-date=2025-02-21 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;{{Efn|Pozneje v življenju je bil v Grčiji znan kot {{lang|el|Ελία Καζάν}} {{IPA-el|eˈli.a kaˈzan|}}—[[transkripcija]] njegovega angleškega imena.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023-09-28 |title=Ελία Καζάν, 28 Σεπτεμβρίου 2003 |url=https://www.ert.gr/ert-arxeio/elia-kazan-28-septemvrioy-2003/ |website=ert.gr |language=el}}&lt;/ref&gt;}}, [[Američani|ameriški]] [[filmski režiser|filmski]] in [[gledališki režiser]], [[producent]], [[scenarist]] in [[igralec]] [[grki|grškega]] porekla, *&amp;nbsp;[[7.&amp;nbsp;september]] [[1909]], [[Konstantinopel]], [[Osmansko cesarstvo]], †&amp;nbsp;[[28.&amp;nbsp;september]] [[2003]], [[New York]], [[ZDA]]. 

Elia Kazan je bil ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec, ki ga je ''[[The New York Times]]'' opisal kot »enega najbolj cenjenih in vplivnih režiserjev v zgodovini Broadwaya in Hollywooda«.&lt;ref name=&quot;Rothstein&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2003/09/28/obituaries/28CND-KAZAN.html|title=Elia Kazan, Influential Director, Dies at 94|last=Rothstein|first=Mervyn|date=September 28, 2003|work=The New York Times|accessdate=January 28, 2009}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] (danes Istanbul) grškim staršem iz [[Kapadokija|Kapadokije]]. Njegova družina se je preselila v Združene države Amerike leta 1913, ko je bil star štiri leta. Šolal se je na [[Williams College|Williams Collegeu]] in nato [[Dramska šola Yale|Yale School of Drama]]. Nato je osem let poklicno igral, nato pa se leta 1932 pridružil [[Skupinsko gledališče (New York)|Group Theater]] in leta 1947 soustanovil [[Actors' Studio|Actors Studio]]. Z [[Robert Lewis (režiser)|Robertom Lewisom]] in [[Cheryl Crawford]] je njegov igralski studio uvedel metodo igranja »[[Metoda igranja|Method Acting]]« pod vodstvom [[Lee Strasberg|Leeja Strasberga]]. Kazan je igral tudi v nekaj filmih, vključno s ''[[Mesto za osvajanje|City for Conquest]]'' (1940).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tcm.com/this-month/article/282564%7C282565/Robert-Osborne-on-Method-Acting.html|title=Robert Osborne on Method Acting|website=Turner Classic Movies|accessdate=October 3, 2017|archive-date=2020-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200730233157/http://www.tcm.com/this-month/article/282564%7C282565/Robert-Osborne-on-Method-Acting.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kazanu so bili pomembni osebni ali družbeni problemi, ki so ga zanimali, kar se je odražalo v njegovih filmih. Izjavil je: »Ne premaknem se, razen če nimam nekaj empatije do osnovne teme.«&lt;ref name=&quot;Stevens&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Stevens|first=George Jr.|title=Conversations with the Great Moviemakers of Hollywood's Golden Age|publisher=Alfred A. Knopf|year=2006|pages=389–408}}&lt;/ref&gt; Njegov prvi film s takšno »problemsko« tematiko je bil ''[[Gentleman's Agreement]]'' (1947) z [[Gregory Peck|Gregoryjem Peckom]], ki se je ukvarjal z [[Antisemitizem v Ameriki|antisemitizmom v Ameriki]]. Film je prejel osem nominacij za oskarja in osvojil tri, vključno s Kazanovo prvo [[oskar za najboljšo režijo|nagrado za najboljšega režiserja]]. Sledil je film ''[[Pinky (film)|Pinky]]'' (1949), eden prvih mainstream hollywoodskih filmov, ki obravnava [[rasizem proti Afroameričanom|rasne predsodke proti Afroameričanom]]. Film ''[[Tramvaj Poželenje]]'' (1951), priredba istoimenske gledališke igre, ki jo je tudi režiral, je prejel dvanajst nominacij za oskarja in osvojil štiri. [[Marlon Brando]] je v tem filmu dosegel svoj preboj. Tri leta pozneje je Elia Kazan ponovno sodeloval z Marlonom Brandom v filmu ''[[On the Waterfront]]'', ki govori o korupciji sindikatov v newyorškem pristanišču. Ta film je prejel dvanajst nominacij za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in osvojil osem. Leta 1955 je režiral ''[[Vzhodno od raja (film)|Vzhodno od raja]]'' po literarni predlogi [[John Steinbeck|Johna Steinbecka]], ki je filmskemu občinstvu predstavil [[James Dean|Jamesa Deana]].{{Navedi vir}}

Prelomnica v Kazanovi karieri se je zgodila leta 1952, ko je pričal pred [[Committee on Un-American Activities]] leta 1952 v času [[Črni seznam Hollywooda|hollywoodskega črnega seznama]]. Njegovo pričanje je povzročilo močne negativne reakcije mnogih prijateljev in kolegov, saj je s tem pomagal končati kariere nekdanjih igralskih kolegov [[Morris Carnovsky|Morrisa Carnovskega]] in [[Art Smith (igralec)|Arta Smitha]] ter dramatika [[Clifford Odets|Clifforda Odetsa]].&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/1997/01/16/movies/a-mccarthy-era-memory-that-can-still-chill.html &quot;A McCarthy Era Memory That Can Still Chill] ''The New York Times'', January 16, 1997&lt;/ref&gt; Kazan in Odets sta se dogovorila, da bosta pred komisijo imenovala drug drugega.&lt;ref&gt;Kazan, Elia, ''A Life''. New York: Doubleday, 1988, pp. 462–63&lt;/ref&gt; Kazan je pozneje opravičil svoje dejanje z besedami, da je izbral »le bolj sprejemljivo od dveh alternativ, ki sta bili tako ali tako boleči in napačni.«&lt;ref&gt;[http://gulfnews.com/arts-entertainment/film/scorsese-gets-personal-in-his-a-letter-to-elia-1.677944 &quot;Scorsese gets personal in his A Letter to Elia&quot;] ''Gulf News'', September 6, 2010&lt;/ref&gt; Njegovo protikomunistično pričanje je še desetletja kasneje povzročalo polemike. Ko je Kazan leta 1999 prejel [[Oskar za življenjsko delo|častnega oskarja]], se je pred prizoriščem podelitve zbralo približno 250 ljudi, ki so protestirali proti odločitvi, da Kazanu podelijo to nagrado.&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/1999/03/22/arts/amid-protests-elia-kazan-receives-his-oscar.html &quot;Amid Protests, Elia Kazan Receives His Oscar] ''The New York Times'', March 22, 1999&lt;/ref&gt;

Kazanu so pripisovali velik vpliv na filme 1950-ih in 1960-ih z njegovimi provokativnimi, problemsko usmerjenimi temami. Režiser [[Stanley Kubrick]] ga je označil za »brez dvoma, najboljšega režiserja, ki ga imamo v Ameriki, [in] sposobnega delati čudeže z igralci, ki jih uporablja.«&lt;ref name=Ciment2&gt;Ciment, Michel. ''Kubrick: The Definitive Edition'', Faber and Faber, Inc. (1980; 1999)&lt;/ref&gt;{{rp|36}}&lt;ref name=Directors&gt;''International Dictionary of Films and Filmmakers – 2: Directors'', St. James Press (1997) pp. 519–522&lt;/ref&gt; Avtor filmov [[Ian Freer]] je zaključil, da je tudi »če so njegova dosežki omadeževani s politično polemiko, dolg Hollywooda – in igralcev vsepovsod – do njega ogromen.«&lt;ref name=&quot;Freer&quot;&gt;Freer, Ian. ''Movie Makers: 50 Iconic Directors'', Quercus Publishing (London) (2009) pp. 84–85&lt;/ref&gt; [[Orson Welles]] je rekel, da je »Kazan je izdajalec [...] [vendar] je zelo dober režiser.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Film|first=in|last2=January 25th|first2=History {{!}}|last3=Comment|first3=2023 Leave a|title=When Orson Welles Denounced Elia Kazan as a Traitor for Giving Other Filmmakers' Names to Joe McCarthy (1982) {{!}} Open Culture|url=https://www.openculture.com/2023/01/when-orson-welles-denounced-elia-kazan-as-a-traitor-1982.html|accessdate=2023-07-25|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 je [[Martin Scorsese]] sorežiral dokumentarni film ''[[A Letter to Elia]]'' kot osebni poklon Kazanu.&lt;ref name=&quot;abcnews.go.com&quot;&gt;[https://abcnews.go.com/Entertainment/wireStory?id=11559194 &quot;Scorsese Film Defends Anti-Communist Informer Kazan&quot;] ABC News, September 4, 2010&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;A Letter to Elia&quot;&gt;[https://www.variety.com/review/VE1117943429.html?cs=1&amp;ref=ssp &quot;A Letter to Elia&quot;] ''Variety'', September 4, 2010&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Režirani filmi
!Leto
!Film
!Distributor
|-
|1945
|''[[A Tree Grows in Brooklyn]]''
|[[20th Century Studios|20th Century Fox]]
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |1947
|''[[The Sea of Grass]]''
|[[Metro-Goldwyn-Mayer]]
|-
|''[[Boomerang!]]''
| rowspan=&quot;4&quot; |[[20th Century Studios|20th Century Fox]]
|-
|''[[Gentleman's Agreement]]''
|-
|1949
|''[[Pinky]]''
|-
|1950
|''[[Panic in the Streets]]''
|-
|1951
|''[[A Streetcar Named Desire]]''
|[[Warner Bros.]]
|-
|1952
|''[[Viva Zapata!]]''
| rowspan=&quot;2&quot; |[[20th Century Studios|20th Century Fox]]
|-
|1953
|''[[Man on a Tightrope]]''
|-
|1954
|''[[On the Waterfront]]''
|[[Columbia Pictures]]
|-
|1955
|''[[East of Eden]]''
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Warner Bros.]]
|-
|1956
|''[[Baby Doll]]''
|-
|1957
|''[[A Face in the Crowd]]''
|-
|1960
|''[[Wild River]]''
|[[20th Century Studios|20th Century Fox]]
|-
|1961
|''[[Splendor in the Grass]]''
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Warner Bros.]]
|-
|1963
|''[[America America]]''
|-
|1969
|''[[The Arrangement]]''
|[[Warner Bros.-Seven Arts]]
|-
|1972
|''[[The Visitors]]''
|[[United Artists]]
|-
|1976
|''[[The Last Tycoon]]''
|[[Paramount Pictures]]
|-
|}
'''Dokumentarni film'''

* ''[[People of the Cumberland]]'' (1937)
* ''Watchtower Over Tomorrow'' (1945)

'''Kot igralec'''

* ''[[City for Conquest]]'' (1940)
* ''[[Blues in the Night (film)|Blues in the Night]]'' (1941)

== Nagrade in nominacije ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Nagrada
!Kategorija
!Naslov
!Rezultat
!Ref.
|-
|1947
| rowspan=&quot;8&quot; |[[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]]
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Oskar za najboljšo režijo|Najboljša režija]]
|''[[Gentleman's Agreement]]''|| {{Won}} 
| rowspan=&quot;8&quot; |&lt;ref name=&quot;Elia Kazan - Awards&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/name/nm0001415/awards?ref_=nm_awd|title=Elia Kazan - Awards|website=[[Internet Movie Database]]|accessdate=April 23, 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|1951
|''[[A Streetcar Named Desire]]''|| {{Nom}}
|-
|1954
|''[[On the Waterfront]]''|| {{Won}}
|-
|1955
|''[[East of Eden]]''|| {{Nom}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |1963
|[[Oskar za najboljši film|Najboljši film]]
| rowspan=&quot;3&quot; |''[[America America]]''|| {{Nom}}
|-
|[[Oskar za najboljšo režijo|Najboljša režija]]|| {{Nom}}
|-
|[[Oskar za najboljši izvirni scenarij|Najboljši izvirni scenarij]]|| {{Nom}}
|-
|1998
|[[Oskar za življenjsko delo|Življenjsko delo]]
|[[Lifetime Achievement]]|| {{Won}}
|-
|1947
| rowspan=&quot;7&quot; |[[Tony Awards]]
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Nagrada Tony za najboljšo režijo|Najboljša režija]]
|''[[All My Sons]]''|| {{Won}} 
| rowspan=&quot;7&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.playbill.com/person/elia-kazan-vault-0000015307|title=Elia Kazan|website=Playbill.com|accessdate=April 23, 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|1949
|''[[Death of a Salesman]]''|| {{Won}}
|-
|1956
|''[[Cat on a Hot Tin Roof]]''|| {{Nom}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |1958
|[[Nagrada Tony za najboljšo igro|Najboljša igra]]
| rowspan=&quot;2&quot; |''[[The Dark at the Top of the Stairs]]''|| {{Nom}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Nagrada Tony za najboljšo režijo igre|Najboljša režija igre]]|| {{Nom}}
|-
|1959
|''J.B.''|| {{Won}}
|-
|1960
|''[[Sweet Bird of Youth]]''|| {{Nom}}
|-
|1948
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Zlati globus|Golden Globe Awards]]
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Zlati globus za najboljšo filmsko režijo|Najboljši filmski režiser]]
|''Gentleman's Agreement''|| {{Won}} 
| rowspan=&quot;4&quot; |&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.goldenglobes.com/person/elia-kazan|title=Winners &amp; Nominees - Elia Kazan|website=goldenglobes.com|accessdate=April 23, 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|1954
|''On The Waterfront''|| {{Won}}
|-
|1956
|''Baby Doll''|| {{Won}}
|-
|1963
|''America America''|| {{Won}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |1952
| rowspan=&quot;5&quot; |[[British Academy Film Awards]]
| rowspan=&quot;5&quot; |Najboljši film
|''A Streetcar Named Desire''|| {{Nom}} 
| rowspan=&quot;5&quot; |&lt;ref name=&quot;Elia Kazan - Awards&quot; /&gt;
|-
|''Viva Zapata!''|| {{Nom}}
|-
|1954
|''On the Waterfront''|| {{Nom}}
|-
|1955
|''East of Eden''|| {{Nom}}
|-
|1956
|''[[Baby Doll]]''|| {{Nom}}
|-
|1952
| rowspan=&quot;4&quot; |[[Filmski festival v Cannesu]]
|Velika nagrada festivala
|''Viva Zapata!''|| {{Nom}} 
| rowspan=&quot;4&quot; |&lt;ref name=&quot;Elia Kazan - Awards&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |1955
|Najboljši dramski film
| rowspan=&quot;2&quot; |''East of Eden''|| {{Won}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Zlata palma]]|| {{Nom}}
|-
|1972
|''The Visitors''|| {{Nom}}
|-
|1953
| rowspan=&quot;3&quot; |[[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Zlati medved]]
|''Man on a Tightrope''|| {{Nom}} 
|&lt;ref name=&quot;Berlinale 1953&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/1953/02_programm_1953/02_Programm_1952.html|title=1st Berlin International Film Festival: In Competition|accessdate=December 22, 2009|website=berlinale.de|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100202031630/http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/1953/02_programm_1953/02_Programm_1952.html|archivedate=February 2, 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|1960
|''Wild River''|| {{Nom}} 
|&lt;ref name=&quot;imdb:Wild River&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt0054476/awards|title=IMDB.com: Awards for Wild River|accessdate=January 18, 2010|website=imdb.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|1996
|Zlati medved za življenjsko delu|| {{N/a}} || {{Won}} 
|&lt;ref name=&quot;Berlinale1996&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/1996/03_preistr_ger_1996/03_Preistraeger_1996.html|title=Berlinale: 1996 Prize Winners|accessdate=January 1, 2012|website=berlinale.de|archivedate=June 30, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180630185658/https://www.berlinale.de/en/archiv/jahresarchive/1996/03_preistr_ger_1996/03_Preistraeger_1996.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|1948
| rowspan=&quot;8&quot; |[[Beneški filmski festival]]
| rowspan=&quot;2&quot; |Mednarodna nagrada
|''Gentleman's Agreement''|| {{Nom}} 
| rowspan=&quot;8&quot; |&lt;ref name=&quot;Elia Kazan - Awards&quot; /&gt;
|-
|1950
| rowspan=&quot;2&quot; |''Panic in the Streets''|| {{Nom}}
|-
|1950
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Zlati lev]]|| {{Won}}
|-
|1951
| rowspan=&quot;2&quot; |''A Streetcar Named Desire''|| {{Nom}}
|-
|1951
|Posebna nagrada žirije|| {{Won}}
|-
|1954
|[[Zlati lev]]
| rowspan=&quot;3&quot; |''On the Waterfront''|| {{Nom}}
|-
|1954
|[[Srebrni lev]]||{{Won}}
|-
|1955
|OCIC Award|| {{Won}}
|-
|}
Poleg teh nagrad ima Kazan zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih]], ki se nahaja na 6800 Hollywood Boulevard.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.walkoffame.com/elia-kazan|title=Elia Kazan|date=October 25, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;/br&gt;Je tudi član [[Dvorana slavnih ameriškega gledališča|ameriške gledališke hiše slavnih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theaterhalloffame.org/members.html#K|title=Theater Hall of Fame members|accessdate=2024-05-26|archive-date=2013-04-15|archive-url=https://archive.today/20130415234813/http://www.theaterhalloffame.org/members.html#K|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=America America|year=1962|location=New York|publisher=Popular Library|oclc=21378773}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=The Arrangement: A Novel|url=https://archive.org/details/arrangementnovel00kaza|year=1967|location=New York|publisher=Stein and Day|oclc=36500300}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=The Assassins|url=https://archive.org/details/assassins0000kaza_h3d9|year=1972|location=London|publisher=Collins|isbn=0-00-221035-5}}
* {{Navedi knjigo|last=Ciment|first=Michel|title=Kazan on Kazan|publisher=Viking|year=1974}} Originally published in 1973 by Secker and Warburg, London.
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=The Understudy|year=1975|location=New York|publisher=Stein and Day|oclc=9666336}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=A Kazan Reader|url=https://archive.org/details/kazanreader0000kaza|year=1977|location=New York|publisher=Stein and Day|isbn=0-8128-2193-9}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=Acts of Love|url=https://archive.org/details/actsoflove0000kaza|year=1978|location=New York|publisher=Warner|isbn=0-446-85553-7}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=The Anatolian|year=1982|location=New York|publisher=Knopf|isbn=0-394-52560-4|url=https://archive.org/details/anatolian00kaza}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=Elia Kazan: A Life|publisher=Knopf|year=1988|location=New York|isbn=0-394-55953-3|url=https://archive.org/details/eliakazanlife00kaza_0}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=Beyond the Aegean|year=1994|location=New York|publisher=Knopf|isbn=0-679-42565-9|url=https://archive.org/details/beyondaegean00kaza}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|last2=Young|first2=Jeff|title=The Master Director Discusses His Films|publisher=Newmarket Press|year=1999|location=New York|isbn=1-55704-338-8|url=https://archive.org/details/kazanmasterdirec00kaza}}
* {{Navedi knjigo|last=Schickel|first=Richard|title=Elia Kazan|url=https://archive.org/details/eliakazanbiograp0000schi|year=2005|location=New York|publisher=Harper Collins|isbn=978-0-06-019579-3}}
* {{Navedi knjigo|last=Kazan|first=Elia|title=Kazan on Directing|year=2009|location=New York|publisher=Knopf|isbn=978-0-307-26477-0|url=https://archive.org/details/kazanondirecting00kaza}}

== Opombe ==
{{Seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Nadaljnje branje ==
* {{Navedi knjigo|last=Jones, David Richard|title=Great directors at work: Stanislavsky, Brecht, Kazan, Brook|url=https://archive.org/details/greatdirectorsat0000jone|year=1986|location=Berkeley; London|publisher=University of California Press|isbn=0-520-04601-3}}
* {{Navedi knjigo|last=Ciment, Michel|title=An American Odyssey|url=https://archive.org/details/americanodyssey0000kaza|year=1988|location=London|publisher=Bloomsbury Publishing Ltd.|isbn=0-7475-0241-2}}
* {{Navedi knjigo|last=Schickel, Richard|title=Elia Kazan: A Biography|url=https://archive.org/details/eliakazanbiograp0000schi|publisher=HarperCollins Publishers|year=2005|location=New York|isbn=0-06-019579-7}}
* {{Navedi knjigo|last=Murphy, Brenda|title=Tennessee Williams and Elia Kazan: a collaboration in the theatre|year=2006|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-03524-4 &lt;!--(pbk)--&gt;}}

== Zunanje povezave ==
{{sister project links|d=Q72717|c=Category:Elia Kazan|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|wikt=no|s=no|species=no}}
{{Portal|Biography}}
* {{Ibdb name|15277}}
* {{IMDb-ime|1415}}
* [https://www.newyorker.com/arts/critics/atlarge/2010/12/13/101213crat_atlarge_lahr Method Man: Elia Kazan's Singular Career by John Lahr in The New Yorker (A Critic at Large)]
* [http://movies2.nytimes.com/2005/11/14/books/14masl.html Assessing Kazan: His Life and Choice (NYT Books of the Times)]
* [http://www.spartacus-educational.com/USAkazan.htm Some notes on Kazan, HCUAh, and the aftermath of his testimony including his April 13, 1952 statement in ''The New York Times'']
* [http://www.virtual-history.com/movie/person/3959/elia-kazan Literature on Elia Kazan]
{{Častni oskar}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kazan, Elia}}
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega filmskega režiserja]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo režijo]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za življenjsko delo]]
[[Kategorija:Osmanska Grčija]]
[[Kategorija:Grški Američani]]
[[Kategorija:Ameriški igralci v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški scenaristi]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]</text>
      <sha1>bc0fz1p66arg99vl48wkpub6dmia357</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Yandex (spletni iskalnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562150</id>
    <revision>
      <id>6762641</id>
      <parentid>6234484</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:03:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <comment>/* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|1|0 */</comment>
      <origin>6762641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6987" sha1="dsof8y5cvtj196d19jzhq7fu1qqnebv" xml:space="preserve">
{{Infopolje Programje|name=Yandex|logo=[[Slika:Yandex icon.svg|80px]]|screenshot=|caption=|genre=[[spletni iskalnik]]|author=|developer=[[Yandex]]|programming_language=|operating_system=|platform=|language=večjezični|released=1997|latest_release_version=|latest_release_date=|status=|license=|website=http://www.ya.ru|latest_preview_version=|latest_preview_date=}}'''Yandex''' je [[spletni iskalnik]] v lasti [[Yandex|istoimenske]] [[Rusija|ruske]] [[Korporacija|korporacije]] in njena glavna storitev.

Po podatkih iz julija 2023 ima iskalnik tržni delež 58,17% v Rusiji&lt;ref&gt;{{Navedi splet|language=en|url=https://gs.statcounter.com/search-engine-market-share/all/russian-federation|title=Search Engine Market Share Russian Federation|website=StatCounter Global Stats|accessdate=2023-07-01|archivedate=2023-07-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230716062201/https://gs.statcounter.com/search-engine-market-share/all/russian-federation}}&lt;/ref&gt; in 23,75 % v Turčiji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|language=en|url=https://gs.statcounter.com/search-engine-market-share/all/turkey|title=Search Engine Market Share Turkey|website=StatCounter Global Stats|accessdate=2023-07-01|archivedate=2020-01-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116150840/https://gs.statcounter.com/search-engine-market-share/all/turkey}}&lt;/ref&gt;

== Delovanje ==
[[Slika:Сегалович_презентует_острова.jpg|sličica|270x270_pik| Ilja Segalovič med predstavitvijo novega iskalnega mehanizma]]
Iskalnik je sestavljen iz treh glavnih komponent:

* '''Agent''' je iskalni robot, ki prečesuje [[Splet|svetovni splet]], prenaša in analizira dokumente. Če je med analizo mesta zaznana nova povezava, je vključena na robotov seznam spletnih naslovov (indeks). 
* '''Indeks''' je zbirka podatkov, ki jo zbira iskalni robot. 
* '''Iskalni algoritem''' išče po indeksu.

Iskalna zahteva uporabnika se po analizi obremenitve stežnikov vključenih v sistem pošlje na najmanj obremenjenega.&lt;ref name=&quot;архит1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://tech.yandex.ru/|title=Технологии Яндекса|publisher=tech.yandex.ru|language=ru|accessdate=2018-12-11|archivedate=2018-12-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181210223631/https://tech.yandex.ru/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;архит2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://yandex.ru/company/technologies/searcharch|title=Архитектура ответа на вопрос|publisher=Компания Яндекс|accessdate=2018-12-11|archivedate=2018-12-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181207180309/https://yandex.ru/company/technologies/searcharch/}}&lt;/ref&gt;  Zahtevo uporabnika nato obdela meta-iskalnik. Metaiskanje analizira poizvedbo v realnem času: določi geografsko lokacijo uporabnika, opravi jezikovno analizo itd. Program tudi ugotovi, ali je poizvedba ena od priljubljenih ter ali je bila nedavno že zastavljena. Rezultati takšnih poizvedb so nekaj časa shranjeni v predpomnilniku metaiskanja in če pride do ujemanja, se prikažejo predhodno shranjeni rezultati.&lt;ref name=&quot;архит2&quot; /&gt;  Če je iskalna poizvedba redka in v predpomnilniku ni zadetkov, jo sistem preusmeri v program za osnovno iskanje. Analizira sistemski indeks, ki je prav tako razdeljen na različne zrcalne strežnike (paralelno iskanje pospeši postopek). Nato gredo prejeti podatki ponovno v metaiskanje, podatki se rangirajo in prikažejo uporabniku v končni obliki.&lt;ref name=&quot;архит1&quot; /&gt;

=== Indeksiranje ===
Na splošno Yandex indeksira naslednje vrste datotek: html, pdf, rtf, doc, xls, ppt, docx, odt, odp, ods, odg, xlsx, pptx.

Yandex uporablja dva tipa iskalnih robotov - &quot;glavnega&quot; in &quot;hitrega&quot;. Prvi je odgovoren indeksiranje interneta kot celote, drugi indeksira spletna mesta s pogosto spreminjajočimi se in posodobljenimi informacijami (novičarska spletna mesta in tiskovne agencije).&lt;ref name=&quot;общиедан&quot;&gt;[http://dataword.info/poiskovaya-sistema-yandeks.php Поисковая система Яндекс] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160502003431/http://dataword.info/poiskovaya-sistema-yandeks.php |date=2016-05-02 }} ([http://hghltd.yandex.net/yandbtm?text=%22отношения%20текста%20документа%20к%22&amp;url=http://dataword.info/poiskovaya-sistema-yandeks.php&amp;fmode=inject&amp;mime=html&amp;l10n=ru&amp;sign=c8578fb97985da662e3be231cc66acf3&amp;keyno=0 копия] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181027190012/http://hghltd.yandex.net/yandbtm?text=%22%D0%BE%D1%82%D0%BD%D0%BE%D1%88%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%8F%20%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%81%D1%82%D0%B0%20%D0%B4%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82%D0%B0%20%D0%BA%22&amp;url=http%3A%2F%2Fdataword.info%2Fpoiskovaya-sistema-yandeks.php&amp;fmode=inject&amp;mime=html&amp;l10n=ru&amp;sign=c8578fb97985da662e3be231cc66acf3&amp;keyno=0 |date=2018-10-27 }})&lt;/ref&gt;

=== Isklani vmesnik ===
Iskalni vmesnik dopušča omejitev obsega iskanja na posamezne domene, jezike, vrste datotek itd.

V ta namen se uporabljajo naslednji posebni znaki in operatorji, na  primer:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://yandex.ru/support/search/?id=1111313|title=Частые вопросы в Яндекс.Поиске|website=Поиск. Помощь|accessdate=2018-12-11|archivedate=2018-10-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181013014531/https://yandex.ru/support/search/?id=1111313}}&lt;/ref&gt;

* navednice&lt;code&gt;&quot;&quot;&lt;/code&gt; se uporablja za opredelitev natančnega citata, ki ga je potrebno najti,
* operator &lt;code&gt;|&lt;/code&gt; se uporablja med besedami, kadar je potrebno najti le eno od njih,
* operator &lt;code&gt;*&lt;/code&gt; se postavi med besede, če med njimi manjka beseda,
* predpona &lt;code&gt;site:&lt;/code&gt; omeji iskanje na določeno spletišče,
* predpona &lt;code&gt;date:&lt;/code&gt; omeji iskanje glede na datum dokumentov,
* &lt;code&gt;+&lt;/code&gt;  se postavi pred besedo, ki mora biti prisotna v dokumentu
* &lt;code&gt;-&lt;/code&gt;  se postavi pred besedo, ki se ne sme pojavljati v rezultatih iskanja.

Yandex poleg izvirne oblike iskalne poizvedbe samodejno išče tudi njene različne variacije.&lt;ref name=&quot;искусство&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://habr.com/company/yandex/blog/187404/|title=Искусство понимать с полуслова. Расширение запроса в Яндексе|publisher=habr.com|language=ru|accessdate=2018-12-11|archivedate=2018-10-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181013093328/https://habr.com/company/yandex/blog/187404/}}&lt;/ref&gt;

Iskanje Yandex upošteva tudi morfologijo podprtih jezikov, zato bodo rezultati ne glede na obliko besede v iskalni poizvedbi temeljili na vseh besednih oblikah (npr. različni skloni). Če morfološka analiza ni zaželena, se lahko pred besedo postavi klicaj. Iskanje bo v tem primeru pokazalo samo določeno obliko besede. Poleg tega iskalna poizvedba praktično ne upošteva tako imenovanih &lt;nowiki&gt;&lt;i&gt;stop besed&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, to je predlogov, ločil, zaimkov itd., zaradi njihove široke razširjenosti. 

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Spletni iskalniki]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]</text>
      <sha1>dsof8y5cvtj196d19jzhq7fu1qqnebv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gran Piemonte</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564531</id>
    <revision>
      <id>6762815</id>
      <parentid>6718826</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:51:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6762815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20913" sha1="fs1lvlpawbayihz839um5bkij7rpkcl" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name        = Gran Piemonte
| image       = 
| date        = oktober
| region      = [[Piemont]], Italija
| english     = 
| localnames  = 
| nickname    =
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI ProSeries]]
| type          = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]]
| organiser   = [[RCS Sport]]
| director    =
| first       = {{start date|1906}}
| number      = 110
| last        =
| firstwinner = {{Flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
| mostwins    = {{Flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo|C. Girardengo]] (3)&lt;br&gt;{{Flagicon|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] (3)&lt;br&gt;{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] (3)&lt;br&gt;{{Flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] (3)
| mostrecent  = {{Flagicon|FRA}} [[Dorian Godon]]
}}

'''Gran Piemonte''' (prej '''Giro del Piemonte''') je jesenska enodnevna mini [[Kolesarska klasika|kolesarska klasika]] v [[Italija|Italiji]], ki so jo prvič organizirali leta 1906. Trenutno je del drugega kakovostnega razreda [[UCI ProSeries]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/news/2013-giro-del-piemonte-cancelled|title=2013 Giro del Piemonte cancelled|website=[[Cyclingnews.com]]|date=9 August 2013|access-date=2 October 2013}}&lt;/ref&gt;

Dirka je tradicionalno na sporedu v prvi tretjini oktobra, tradicionalno kot zadnja v paketu z ostalimi jesenskimi italijanskimi polklasikami [[Dirka po Emiliji]], [[Coppa Bernochi]] in [[Tri doline Vareseja]], vse te kot priprava na zadnji, jesenski spomenik sezone [[Dirka po Lombardiji]].

Največ, rekordne tri zmage je doseglo kar pet kolesarjev, vsi iz Italije. Dirko pa so zmagala tudi imena kot so [[Eddy Merckx]], [[Roger De Vlaeminck]], [[Philippe Gilbert]], [[George Bennett]], [[Egan Bernal]] in ostali.

==Zgodovina==
Dirka ima bogato tradicijo, je ena najstarejših dirk, a še nikoli ni bila del svetovne serije. Leta 2005 je postala del serije [[UCI Europe Tour]], kategorije 1.HC. Od 2020 je del 2. kakovostnega razreda.

Dirka je v svoji zgodovini vmes kar nekajkrat odpadla, tudi med drugo svetovno vojno (1943, 1944); pa v letih 1907, 1909, 1968, 1975, 1976 in 2000, ko dirke sploh niso organizirali. 

Zanimivo, da pa dirka ni odpadla niti enkrat med prvo svetovno vojno. Leta 2007 je dirka odpadla zaradi pomanjkanja sponzorskih sredstev, naslednje leto pa se je spet vrnila v koledar. 

V letih 2013 in 2014 dirke zaradi finančnih problemov spet ni bilo na sporedu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cyclingnews.com/news/2013-giro-del-piemonte-cancelled|title=2013 Giro del Piemonte cancelled|website=[[Cyclingnews.com]]|date=2013-08-09 |access-date=2024-08-11}}&lt;/ref&gt;

==Moški==

===Zmagovalci po letih===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; | Leto
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Zmagovalec 
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Drugi
! scope=&quot;col&quot; width=200px| Tretji  
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Giro del Piemonte&quot;''' ↓ 
|-
| 1909
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Danesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]]
|-
| 1907
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Gaioni]]
|-
| 1908
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Chiodi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1909 dirke niso organizirali 
|-
| 1910
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vincenzo Borgarello]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Aymo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Zanzottera]]
|-
| 1911
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Bruschera]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Santhia]]
|-
| 1912
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costantino Costa]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Innocenti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pasquale Uzzo]]
|-
| 1913
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Romolo Verde]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marcello Sussio]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Abellono]]
|-
| 1914
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Santhia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
| 1915
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Natale Bosco]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Nuvoli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|-
| 1916
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Cerutti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Paride Ferrari]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Abellono]]
|-
| 1917
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Schierano]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Cerutti]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Ruggeri]]
|-
| 1918
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ugo Bianchi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Lorenzo Sinchetto]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Nino Ronco]]
|-
| 1919
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
| 1920
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|-
| 1921
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Azzini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Sivocci]]
|-
| 1922
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aimo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
| 1923
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aimo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Camillo Arduino]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Angelo Gremo]]
|-
| 1924
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Federico Gay]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aimo]]
|-
| 1925
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Bartolomeo Aimo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|-
| 1926
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]]
|-
| 1927
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|-
| 1928
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Marco Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Giuntelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Amulio Viarengo]]
|-
| 1929
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Negrini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Giuntelli]]
|-
| 1930
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ambrogio Morelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Canazza]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fabio Battesini]]
|-
| 1931
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Mario Cipriani]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Guglielmo Marin]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Firpo]]
|-
| 1932
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Martano]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Felice Lessona]]
|-
| 1933
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Folco]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Andrea Minasso]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Battista Astrua]]
|-
| 1934
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Martano]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|-
| 1935
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Domenico Piemontesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Romeo Rossi]]
|-
| 1936
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Olmo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Cazzulani]]
|-
| 1937
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Montesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|-
| 1938
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pietro Rimoldi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Severino Canavesi]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|-
| 1939
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cesare Del Cancia]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]]
|-
| 1940
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Cino Cinelli]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
| 1941
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Aldo Bini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Osvaldo Bailo]]
|-
| 1942
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Pierino Favalli]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1943 in 1944 sta bili dirki odpovedani zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]''
|-
| 1945
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Secondo Barisone]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Rebella]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Primo Volpi]]
|-
| 1946
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Sergio Maggini]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Covolo]]
|{{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Bevilacqua]]
|-
| 1947
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Ortelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Ronconi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Vicini]]
|-
| 1948
|{{ikonazastave|ITA}} [[Renzo Soldani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino-Placido Ottusi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Carrea]]
|-
| 1949
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Leoni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|-
| 1950
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Pagliazzi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|-
| 1951
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Rossello]]
|-
| 1952
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Maggini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Ettore Milano]]
|-
| 1953
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Loretto Petrucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Albani]]
|-
| 1954
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Martini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|-
| 1955
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Minardi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adolfo Grosso]]
|-
| 1956
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Pietro Giudici]]
|-
| 1957
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Ciampi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuliano Michelon]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Fini]]
|-
| 1958
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nino Defilippis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Fantini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arigo Padovan]]
|-
| 1959
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Ciampi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Aldo Moser]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Arigo Padovan]]
|-
| 1960
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alfredo Sabbadin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nello Fabbri]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Carlo Brugnami]]
|-
| 1961
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Pettinati]]
|-
| 1962
|{{ikonazastave|ITA}} [[Vito Taccone]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Graziano Battistini]]
|-
| 1963
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Durante]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Cribiori]]
|-
| 1964
|{{ikonazastave|BEL}} [[Willy Bocklant]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Jaime Alomar]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Carlesi]]
|-
| 1965
|{{ikonazastave|ITA}} [[Romeo Venturelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Poggiali]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Dino Zandegu]]
|-
| 1966
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rudi Altig]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Bitossi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|-
| 1967
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido De Rosso]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Ballini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mario Di Toro]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1968 dirke niso organizirali 
|-
| 1969
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Basso]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Ole Ritter]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Cesarino Carpanelli]]
|-
| 1970
|{{ikonazastave|ITA}} [[Italo Zilioli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Simonetti]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]]
|-
| 1971
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giorgio Favaro]]
|-
| 1972
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[ Wladimiro Panizza]]
|-
| 1973
|{{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marcello Bergamo]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Polidori]]
|-
| 1974
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|{{ikonazastave|BEL}} &lt;s&gt;[[Michel Pollentier]]&lt;/s&gt;
|{{ikonazastave|ITA}} [[Tino Conti]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 1975 in 1976 dirke niso organizirali 
|-
| 1977
|{{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]]
|{{ikonazastave|SWE}} [[Bernt Johansson]]
|-
| 1978
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Clyde Sefton]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Riccardo Magrini]]
|-
| 1979
|{{ikonazastave|ITA}} [[Silvano Contini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|-
| 1980
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimiro Panizza]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]]
|-
| 1981
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marino Amadori]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Bruno Wolfer]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luciano Rabottini]]
|-
| 1982
|{{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Jules]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Wilson]]
|-
| 1983
|{{ikonazastave|ITA}} [[Guido Bontempi]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]]
|-
| 1984
|{{ikonazastave|FRA}} [[Christian Jourdan]]
|{{ikonazastave|POR}} [[Acácio da Silva]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Teun van Vliet]]
|-
| 1985
|{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Urs Zimmermann]]
|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]]
|-
| 1986
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Grimani]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-François Bernard]]
|-
| 1987
|{{ikonazastave|NED}} [[Adrie van der Poel]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Eric Van Lancker]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Baffi]]
|-
| 1988
|{{ikonazastave|FRG}} [[Rolf Gölz]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Lietti]]
|-
| 1989
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Soren Lilholt]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Per Pedersen]]
|-
| 1990
|{{ikonazastave|ITA}} [[Franco Ballerini]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Dante Rezze]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Kim Andersen]]
|-
| 1991
|{{ikonazastave|URS}} [[Džamolidin Abdužaparov]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Frédéric Moncassin]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Sammie Moreels]]
|-
| 1992
|{{ikonazastave|NED}} [[Erik Breukink]]
|{{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]]
|-
| 1993
|{{ikonazastave|SUI}} [[Beat Zberg]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabrizio Bontempi]]
|-
| 1994
|{{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Miceli]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Petito]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Peter Meinert Nielsen]]
|-
| 1995
|{{ikonazastave|ITA}} [[Claudio Chiappucci]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Zanini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Cassani]]
|-
| 1996
|{{ikonazastave|FRA}} [[Richard Virenque]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Mauro Gianetti]]
|-
| 1997
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Lanfranchi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Biagio Conte]]
|-
| 1998
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Serpellini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Nardello]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Colage]]
|-
| 1999
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Tafi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Marco Serpellini]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sergio Barbero]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2000 dirke niso organizirali 
|-
| 2001
|{{ikonazastave|BEL}} [[Nico Mattan]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Sacchi]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Matthé Pronk]]
|-
| 2002
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Matthias Kessler]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Gianluca Bortolami]]
|-
| 2003
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Bertolini]]
|{{ikonazastave|GER}} [[Thomas Liese]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Lopeboselli]]
|-
| 2004
|{{ikonazastave|AUS}} [[Allan Davis]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Ongarato]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Chicchi]]
|-
| 2005
|{{ikonazastave|BRA}} [[Murilo Fischer]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Steven de Jongh]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Paride Grillo]]
|-
| 2006
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Bennati]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Grégory Rast]]
|{{ikonazastave|AUS}} [[Gene Bates]]
|-
|colspan=4 align=center|''leta 2007 dirke ni bilo zaradi pomankanja sponzorskih sredstev
|-
| 2008
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Bennati]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|{{ikonazastave|BLR}} [[Aljaksandr Ussau]]
|-
| colspan=4 align=center style=&quot;border-top-width:5px&quot;|↓ '''&quot;Gran Piemonte&quot;''' ↓ 
|-
| 2009
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Gavazzi]]
|-
| 2010
|{{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Gilbert]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Leonardo Bertagnolli]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Matti Breschel]]
|-
| 2011
|{{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]]
|{{ikonazastave|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|-
| 2012
|{{ikonazastave|COL}} [[Rigoberto Urán]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Luca Paolini]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Gorka Verdugo]]
|-
| 2013
|colspan=4 align=center|''leta 2013 in 2014 dirk ni bilo zaradih finančnih zapletov
|-
| 2015
|{{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bakelants]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Trentin]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|-
| 2016
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Fernando Gaviria]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Daniele Bennati]]
|-
| 2017
|{{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]]
|-
| 2018
|{{ikonazastave|ITA}} [[Sonny Colbrelli]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Florian Sénéchal]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Ballerini]]|-
|-
| 2019
|{{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]]
|{{ikonazastave|COL}} [[Iván Sosa]]
|{{ikonazastave|FRA}} [[Nans Peters]]
|-
| 2020
|{{ikonazastave|AUS}} [[George Bennett]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Mathieu van der Poel]]
|-
| 2021
|{{ikonazastave|GBR}} [[Matthew Walls]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Giacomo Nizzolo]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]]
|-
| 2022
|{{ikonazastave|ESP}} [[Iván García Cortina]]
|bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]'''
|{{ikonazastave|FRA}} [[Alexis Vuillermoz]]
|-
| 2023
|{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Bagioli]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alex Aranburu]]
|-
| 2024
|{{ikonazastave|USA}} [[Neilson Powless]]
|{{ikonazastave|NZL}} [[Corbin Strong]]
|{{ikonazastave|ESP}} [[Alex Aranburu]]
|-
| 2025
|{{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]]
|{{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]]
|-
| 2026
|{{ikonazastave|FRA}} [[Dorian Godon]]
|{{ikonazastave|DEN}} [[Anthon Charmig]]
|{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Bettiol]]
|}

===Večkratni zmagovalci===
Aktivni kolesarji v poudarjenem tonu.
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage
! Kolesar
! Edicija
|-
| align=center rowspan=4 | '''3''' || {{flagicon|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] || 1919, 1920, 1924
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Aldo Bini]] || 1935, 1936, 1941
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] || 1937, 1939, 1951
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Fiorenzo Magni]] || 1942, 1953, 1956
|-
| align=center rowspan=9 | '''2''' || {{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Gerbi]] || 1906, 1908
|-
|{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] || 1926, 1927
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] || 1953, 1956
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Nino Defilippis]] || 1954, 1958
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Silviano Campi]] || 1957, 1959
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] || 1971, 1973
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] || 1978, 1980
|-
|{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1989, 1995
|-
|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Gilbert]] || 2009, 2010
|}

=== Zmagovalci po državah ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zmage|| Država
|-
| align=center | 82
|{{flagu|Italy}}
|-
| align=center | 7
|{{flagu|Belgium}}
|-
| align=center | 4
|{{flagu|France}}
|-
| align=center | 3
|{{flagu|Spain}}
|-
| align=center | 2
|{{flagu|Germany}}
|-
| align=center | 2
|{{flagu|Netherlands}}
|-
| align=center | 2
|{{COL}}
|-
| align=center rowspan=8| 1
|{{UZB}}
|-
|{{flagu|Switzerland}}
|-
|{{flagu|Australia}}
|-
|{{flagu|Brazil}}
|-
|{{flagu|New Zealand}}
|-
|{{flagu|United Kingdom}}
|-
|{{flagu|United States}}
|-
|{{flagu|Mexico}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Kolesarske klasike}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Italiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1906]]
[[Kategorija:Piemont]]</text>
      <sha1>fs1lvlpawbayihz839um5bkij7rpkcl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radio 1 80-a</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565095</id>
    <revision>
      <id>6762727</id>
      <parentid>6611991</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:47:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]: &quot;1 80-a&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2161" sha1="6v8ajecmn0hvczb18bimdhwsdv3b9wc" xml:space="preserve">{{Infopolje Radijska postaja
| name = Radio 1 80-a
| area = FM: Ljubljana z okolico, Celje z okolico&lt;br&gt;DAB+: celotna Slovenija
| frequency = [[#Frekvence|glej spodaj]]
| slogan = Tvoji najljubši hiti 80-ih
| language = Slovenščina
| network = Radijska mreža Infonet Media
| owner = Infonet Media
| sister_stations = [[Radio 1]], [[Radio Antena]], [[Radio 1 SLO HITI]], [[Radio 1 Rock]]
| airdate = {{Start date|2023|01|23}}
| webcast = https://radio.svet24.si/Radio80
| website = https://radio80.si/
}}

'''Radio 1 80-a''' (radio ena osemdeseta) je [[Radio|radijska]] postaja, vključena v radijsko mrežo [[Infonet]], ki predvaja največje glasbene hite 80-ih. 

Radio je možno poslušati na območju osrednje Slovenije, preko digitalnega radijskega oddajanja (DAB+) pa je radio slišen po vsej Sloveniji.

Radio je začel oddajati 23.1.2023 na frekvencah [[Radio 2|Radia 2]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2024-08-18|title=Seznam slovenskih radijskih postaj|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_radijskih_postaj#Radijske_postaje,_ki_so_prenehale_z_oddajanjem|magazine=|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Programske vsebine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio 1 80-a|url=https://radio80.si/|accessdate=2024-08-18}}&lt;/ref&gt;==

* Jutro na Radiu 1 80-a
* Dan na Radiu 1 80-a
* Popoldne na Radiu 1 80.a
* Večer na Radiu 1 80-a (torek in četrtek)
* Vikend na Radiu 1 80-a

== Frekvence&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AKOS|url=https://www.akos-rs.si/registri/seznam-registrov/ra-in-tv-frekvence|accessdate=2024-08-18}}&lt;/ref&gt; ==

=== DAB+: ===

* '''[https://digitalniradio.si/slisnost/omrezje-r1/ SLO DAB+ R1]''' (215,072 MHz (kanal 10D)): celotna Slovenija

=== FM: ===

* Ljubljana z okolico: '''92,6MHz''' (oddajnik Ljubljana 3 - Šance)
* Celje z okolico: '''96,4MHz''' (oddajnik Celje Golovec) 

== Voditelji ==
'''Sedanji:'''

* Matjaž Lovše
* Sanja Brezočnik
* Igor Kukovec
* DJ Zok
* Simon Klanfer

== Sklici ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih radijskih postaj]]

== Zunanje povezave ==

* [https://radio80.si/ Spletna stran Radia 1 80-a]
* [http://www.infonet.fm/ Radijska mreža Infonet]

[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|1 80-a]]</text>
      <sha1>6v8ajecmn0hvczb18bimdhwsdv3b9wc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medjevas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565096</id>
    <revision>
      <id>6762542</id>
      <parentid>6722283</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:42:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Rojeni v Medjevasi */</comment>
      <origin>6762542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2656" sha1="8yrfvbgfupq0wjk1qwqwpxvb6ngjiy0" xml:space="preserve">{{Infobox frazione
| name                  = Medjevas
| native_name           = {{lang-it|Medeazza}}
| image_skyline         = Medeazza01.jpg
| image_caption         = Ulica v Medjevasi
| latd = 45 | latm = 47 | lats = 53.0 | latNS  = N
| longd = 13 | longm = 36 |  longs = 18.0 |longEW = E
| coordinates_type      =
| coordinates_display   = inline, title
| region                =  {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province              = [[Pokrajina Trst|Trst]]
| comune                = [[Devin - Nabrežina]]
| elevation_footnotes   =
| elevation_m           = 225
| area_footnotes        =
| area_total_km2        =
| population_footnotes  = 
| population_total      = 83
| population_as_of      = 2003
| pop_density_footnotes =
| gentilic              = 
| saint                 = 
| day                   =
| postal_code           = 34011
| area_code             = 040
| website               =
| footnotes             =
}}
'''Medjevas''' (tudi ''Medja vas''; {{jezik-it|Medeazza}}) je kraško kmetijsko naselje nad [[Devin, Devin - Nabrežina|Devinom]] in [[Štivan|Štivanom]] na slovenskem etničnem ozemlju v [[Občina Devin - Nabrežina|Občini Devin - Nabrežina]]. Po podatkih ima 83 prebivalcev.

Vas leži na pobočju [[Grmada (grič)|Grmade]], nekaj sto metrov od meje s [[Slovenija|Slovenijo]].

== Zgodovina ==
Vas, ki je bila med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na južnem koncu [[Soška fronta|soške fronte]], je bila leta 1917 popolnoma uničena. Obnovljena je bila ponovno uničena 16. avgusta 1944, ko so jo uničile nacistične enote kot maščevanje za podporo, ki jo je prebivalstvo nudilo partizanom.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo naselja je zelo omejeno: v vasi je le ena [[Sirarstvo|sirarna]]. Vas je znana tudi po številnih [[Osmica|osmicah]], ki se nahajajo na družinskih kmetijah.

Najbolj priljubljena prireditev je jesenski festival »Konji in vonjave mošta«.

== Znani krajani ==

=== Rojeni v Medjevasi ===
* [[Josip Ferfolja]], aktivist narodnoosvobodilnega odbora v Nabrežini, partizan, nacisti so ga usmrtili v taborišču pri sv. Soboti;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Stolperstein in (Medeazza-Medjevas).jpg|Spotikavec
Stolperstein für Josip Ferfolja (Medeazza-Medjevas).jpg|Spotikavec
Slika:SP34TS01.jpg|Deželna cesta med Medjevasjo in Štivanom (''SR TS 34'')
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[Kras (območje)|Kras]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
{{kategorija v Zbirki|Medeazza|Medjevas}}

== Zunanje povezave ==
[[Kategorija:Devin Nabrežina]]
[[Kategorija:Naselja na Tržaškem]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8yrfvbgfupq0wjk1qwqwpxvb6ngjiy0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radio Bob</title>
    <ns>0</ns>
    <id>569701</id>
    <revision>
      <id>6762730</id>
      <parentid>6394320</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:49:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]]; +[[Kategorija:Ukinitve leta 2024]]; ±[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1291" sha1="eg3wz9dn1zy28wnldlgh1guxinl6oa0" xml:space="preserve">{{Infopolje radijska postaja
| name = Rario Bob
| area = FM: osrednja Slovenija&lt;br&gt;DAB+: celotna Slovenija
| slogan = 100% Rock
| airdate = {{Start date|2016|10|17}}
| last_airdate = {{End date|2024|11|11}}
| format = rock
| network = Radijska mreža Infonet Media
| owner = Infonet Media
}}

Radio Bob je bila priljubljena slovenska radijska postaja, znana predvsem po predvajanju rock glasbe. Začela je delovati leta 2011 in se hitro uveljavila kot radijska postaja, ki cilja na ljubitelje rocka in alternativne glasbe. Poleg tega je bil Radio Bob priljubljen med poslušalci zaradi nekoliko bolj sproščenega in pogosto humornega pristopa k radijskemu vodenju, kar ga loči od drugih komercialnih postaj v Sloveniji.

Radio Bob je končal z oddajanjem 11. novembra 2024, nadomestil ga je [[Radio 1 Rock]].

==Voditelji==
* Dajnomir Gorjanc
* Grega Torkar – Šujo

== Sklici ==
https://radio1.svet24.si/100588/novice/radio-1-rock-jana-morelj-rock-glasba-nova-radijska-postaja

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih radijskih postaj]]
* [[Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.infonet.fm/ Radijska mreža Infonet]

[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Bob]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2024]]</text>
      <sha1>eg3wz9dn1zy28wnldlgh1guxinl6oa0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dahlem pri Bitburgu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582859</id>
    <revision>
      <id>6762525</id>
      <parentid>6431156</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T12:49:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8993" sha1="61mpdt80khm5xbmlpseajnwpgbsaf9z" xml:space="preserve">'''Dahlem''' je občina v okrožju Bitburg-Prüm v [[Porenje - Pfalška|Porenju-Pfalškem]]. Od 1. julija 2014 je del občine Bitburger Land.

== Geografska lega ==
Dahlem se nahaja približno 14 kilometrov jugovzhodno od Bitburga na robu Bitburškega pogorja, blizu reke [[Kyll]]. Kraj je obdan s kmetijskimi zemljišči. [[Teitelbach]] teče zahodno od mesta, [[Aubach]] pa južno od Dahlema.

Sosednji mesti sta lokalni skupnosti Sülm na severozahodu in Trimport na jugozahodu, pa tudi – čez Kyll – Auw an der Kyll in Preist na jugovzhodu ter mesto Speicher na severovzhodu.

== Zgodovina ==
[[Slika:Eselskreuz-Berg.JPG|sličica| oslovski križ]]
Ime kraja odseva gotsko »dal« (starovisokonemško in srednjevisokonemško: Tal, novonemško: dal, povej) = dolina, torej dom ali hiša v dolini. Po Heinrichu Beyerju je Dahlem prvič omenjen kot »Dalheim« v dokumentu iz leta 783 (darovanje samostanu Echternach). Ime kraja se dosledno piše v dvozložni obliki, čeprav se besedotvorje razlikujejo. Zabeležimo lahko: ''Dalheim'', ''Dalem villa'' (893), ''Dalheim'' (1258), ''Dalheim'' (1317), ''Dailheim'' (1326) in ''Dalheim'' (1377).

Knappmühle je obstajal med letoma 1750 in 1850 in je danes le še ruševina.

Konec 18. stoletja je Dahlem pripadal Vladnem uradu Welschbillig do razpada volilnega doma Trier. Zavzetje levega brega Rena s strani [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih čet]] je končalo stari red. Kraj je bil del [[Francoska prva republika|Francoske republike]] od leta 1798 do 1814 (do 1804) in nato [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]], dodeljen Mairie Idenheim v kantonu Pfalzel v okrožju Trier v departmaju Saar. Po Napoleonovem porazu je Dahlem na podlagi dogovorov, doseženih na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815, postal del Kraljevine Prusije. Kraj je zdaj pripadal županstvu Idenheim v okrožju Bitburg upravnega okrožja Trier, ki je leta 1822 postalo del novoustanovljene province Rena. &lt;ref name=&quot;OG_Dahlem&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://bitburgerland.de/og-dahlem/geschichte|titel=Die Geschichte der Ortsgemeinde Dahlem|hrsg=Verbandsgemeinde Bitburger Land|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210923200733/https://bitburgerland.de/og-dahlem/geschichte|archiv-datum=2021-09-23|zugriff=2021-06-12}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210923200733/https://bitburgerland.de/og-dahlem/geschichte |date=2021-09-23 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Verwaltungszugehörigkeit&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bitburg-pruem.de/cms/images/pdf/Uebersicht_Standesamtszugehoerigkeit_einzelner_Gemeinden_Eifelkreis_1794-2014.pdf|titel=Standesamtszugehörigkeit der einzelnen Gemeinden|hrsg=Kreisverwaltung des Eifelkreises Bitburg-Prüm|datum=2021-07-30|seiten=5|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20220626204508/https://www.bitburg-pruem.de/cms/images/pdf/Uebersicht_Standesamtszugehoerigkeit_einzelner_Gemeinden_Eifelkreis_1794-2014.pdf|archiv-datum=2022-06-26|zugriff=2022-06-26|format=PDF}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626204508/https://www.bitburg-pruem.de/cms/images/pdf/Uebersicht_Standesamtszugehoerigkeit_einzelner_Gemeinden_Eifelkreis_1794-2014.pdf |date=2022-06-26 }}&lt;/ref&gt;

Zaradi [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bila celotna regija dodeljena francoskemu sektorju zavezniške okupacije Porenja. Županstvo Idenheima je bilo razpuščeno leta 1930 in njegove skupnosti so bile vključene v Vladni urad Bitburg-Land. &lt;ref name=&quot;OG_Dahlem&quot;/&gt; Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Dahlem postal del takratne novonastale dežele Porenje-Pfalško znotraj francoskega okupacijskega območja.

Kot del teritorialne in upravne reforme Porenje-Pfalško je bil Dahlem vključen v upravno okrožje Porenje-Pfalško z državnim zakonom o upravni poenostavitvi z dne 7. novembra 1970 je bila dodeljena novoustanovljeni občini Bitburg-Land, ki je bila nato vključena 1.&amp;nbsp;julija 2014 je bila vključena v občino Bitburger Land.&lt;ref name=&quot;Verwaltungszugehörigkeit&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.landesrecht.rlp.de/jportal/portal/t/2ujw/page/bsrlpprod.psml?pid=Dokumentanzeige&amp;showdoccase=1&amp;js_peid=Trefferliste&amp;documentnumber=1&amp;numberofresults=18&amp;fromdoctodoc=yes&amp;doc.id=jlr-BitbLVerbGemBiGRPrahmen&amp;doc.part=X&amp;doc.price=0.0&amp;doc.hl=1#focuspoint|titel=Landesgesetz über die freiwillige Bildung der neuen Verbandsgemeinde Bitburger Land|werk=Landesrecht Online|hrsg=juris GmbH – Juristisches Informationssystem für die Bundesrepublik Deutschland|datum=2013-11-22|zugriff=2021-06-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210611203220/http://www.landesrecht.rlp.de/jportal/portal/t/2ujw/page/bsrlpprod.psml?pid=Dokumentanzeige&amp;showdoccase=1&amp;js_peid=Trefferliste&amp;documentnumber=1&amp;numberofresults=18&amp;fromdoctodoc=yes&amp;doc.id=jlr-BitbLVerbGemBiGRPrahmen&amp;doc.part=X&amp;doc.price=0.0&amp;doc.hl=1#focuspoint |date=2021-06-11 }}&lt;/ref&gt;

; Razvoj prebivalstva

Razvoj prebivalstva Dahlem (vrednosti od 1871 do 1987 temeljijo na popisih): &lt;ref name=&quot;regionaldaten&quot;&gt;Statistisches Landesamt Rheinland-Pfalz: ''[https://infothek.statistik.rlp.de/MeineHeimat/content.aspx?id=103&amp;g=0723208024&amp;l=3&amp;tp=2047 Regionaldaten.]'' &lt;/ref&gt;
{| class=&quot;toptextcells&quot; style=&quot;text-align:right; margin:0;&quot;
|
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Prebivalci
|-
| 1815
| 137
|-
| 1835
| 214
|-
| 1871
| 261
|-
| 1905
| 225
|-
| 1939
| 264
|-
| 1950
| 249
|-
| 1961
| 251
|}
|
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Prebivalci
|-
| 1970
| 257
|-
| 1987
| 234
|-
| 1997
| 235
|-
| 2005
| 245
|-
| 2011
| 269
|-
| 2017
| 274
|-
| 2018
| 262
|}
|}

=== Župan ===
[[Ralf Otten]] se od 17.&amp;nbsp;junija 2019 župan mesta Dahlem. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://ol.wittich.de/titel/705/ausgabe/28/2019/artikel/00000000000016117518-OL-705-2019-28-28-0|titel=Information aus der Ratssitzung vom 17.06.2019|werk=Bitburger Landbote, Ausgabe 28/2019|hrsg=Linus Wittich Medien GmbH|zugriff=2021-06-12}}&lt;/ref&gt; Na neposrednih volitvah 26.&amp;nbsp;maja 2019 je bil izvoljen z deležem 86,14% glasov. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Der Landeswahlleiter Rheinland-Pfalz|url=https://www.wahlen.rlp.de/de/kw/wahlen/kd/gebiete/2320000000000.html|titel=Direktwahlen 2019|TitelErg=siehe Bitburger Land, Verbandsgemeinde, achte Ergebniszeile|zugriff=2021-06-12}}&lt;/ref&gt; Na neposrednih volitvah 9.&amp;nbsp;junija 2024 je bil edini kandidat s 76,8% potrdil v svoji pisarni še pet let.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://rlp-kw24.wahlen.23degrees.eu/wahlen/direktwahlen-gemeindeebene/2320802400|titel=Dahlem, Ortsbürgermeisterwahl (Gemeinde) 09.06.2024|werk=Kommunalwahlergebnisse Dahlem|hrsg=Landeswahlleiter Rheinland-Pfalz|zugriff=2024-08-27}}&lt;/ref&gt;

Ottenov predhodnik [[Rudolf Werwy]] je bil na položaju od leta 2002 do 2019. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bitburg-pruem.de/cms/aktuell/kreisnachrichten/archiv-kreisnachrichten/180-kreisnachrichten-2014/1085-kreisnachrichten-052014-01022014|titel=Verleihung der Landesehrennadel im Eifelkreis Bitburg-Prüm|TitelErg=Rudolf Werwy|werk=Kreisnachrichten 05/2014|hrsg=Kreisverwaltung des Eifelkreises Bitburg-Prüm|datum=2014-02-01|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210610192410/https://www.bitburg-pruem.de/cms/aktuell/kreisnachrichten/archiv-kreisnachrichten/180-kreisnachrichten-2014/1085-kreisnachrichten-052014-01022014|archiv-datum=2021-06-10|zugriff=2021-06-12}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210610192410/https://www.bitburg-pruem.de/cms/aktuell/kreisnachrichten/archiv-kreisnachrichten/180-kreisnachrichten-2014/1085-kreisnachrichten-052014-01022014 |date=2021-06-10 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Rudolf Werwy|url=https://ol.wittich.de/titel/705/ausgabe/24/2019/artikel/00000000000015461853-OL-705-2019-24-24-0|titel=Bekanntmachung|werk=Bitburger Landbote, Ausgabe 24/2019|hrsg=Linus Wittich Medien GmbH|datum=2019-06-05|zugriff=2021-06-12}}&lt;/ref&gt;

== Kultura in znamenitosti ==

=== Šport ===
Dahlem s sosednjimi skupnostmi Sülm, Idenheim in Trimport ustanovi športni klub ''DJK Eintracht DIST'' . &lt;ref&gt;[https://www.eintracht-dist.de/ Homepage der DJK Eintracht DIST] &lt;/ref&gt;

V kraju deluje tudi lokostrelski klub. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.eifel-bowhunter.de/|titel=Eifel-Bowhunter in Dahlem|zugriff=2021-02-27}}&lt;/ref&gt;

== Promet ==
Dahlem je povezan z okrožnimi cestami K&lt;nowiki&gt;&lt;span typeof=&quot;mw:Entity&quot; id=&quot;mwAdc&quot;&gt;&amp;&lt;/nowiki&gt;nbsp;&lt;nowiki&gt;&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;35 in K&lt;nowiki&gt;&lt;span typeof=&quot;mw:Entity&quot; id=&quot;mwAdk&quot;&gt;&amp;&lt;/nowiki&gt;nbsp;&lt;nowiki&gt;&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;36 in se nahaja približno šest kilometrov zahodno od B 50.

== Literatura ==

* {{Navedi knjigo|title=Die Kunstdenkmäler des Kreises Bitburg|series=Die Kunstdenkmäler der Rheinprovinz|date=1983|isbn=3-88915-006-3|pages=80}}

== Spletne povezave ==

* [https://www.dahlem.eu/ Spletna stran krajevne skupnosti Dahlem]
* [https://www.bitburgerland.de/ortsgemeinden/1/dahlem/ Krajevna skupnost Dahlem na spletni strani združenja Bitburger Land]

== Individualne reference ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>61mpdt80khm5xbmlpseajnwpgbsaf9z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gavin Newsom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587517</id>
    <revision>
      <id>6762761</id>
      <parentid>6760236</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:56:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="227375" sha1="ncutlo6eheewa4k2v6l9ucget1mwjr0" xml:space="preserve">{{Short description|Governwe Kalifornije od 2019}}
{{Infobox officeholder
| name                = Gavin Newsom
| image               = Governor of California Gavin Newsom (cropped 3x4).jpg
| caption             = Newsom leta 2026
| order               = 40.
| office              = Guverner Kalifornije
| lieutenant          = [[Eleni Kounalakis]]
| term_start          = 7 januar 2019
| term_end            =
| predecessor         = [[Jerry Brown]]
| successor           =
| order1              = 49.
| office1             = namestnik guvernerja Kalifornije
| governor1           = Jerry Brown
| term_start1         = 10 januar 2011
| term_end1           = 7 januar 2019
| predecessor1        = [[Abel Maldonado]]
| successor1          = Eleni Kounalakis
| office2             = 42. župan mesta San Francisco
| term_start2         = 8 januar 2004
| term_end2           = 10 januar 2011
| predecessor2        = [[Willie Brown (politik)|Willie Brown]]
| successor2          = [[Ed Lee]]
| office3             = Član&lt;br /&gt;[[San Francisco Board of Supervisors|odbora nadzornikov za San Francisco]]&lt;br /&gt;iz 2. območja 
| term_start3         = 8 januar 1997
| term_end3           = 8 januar 2004
| predecessor3        = [[Kevin Shelley]]
| successor3          = [[Michela Alioto-Pier]]
| birth_name          = Gavin Christopher Newsom
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| residence           = [[Fair Oaks, California]]&lt;br /&gt;[[Kentfield, California]]
| party               = [[Democratic Party (United States)|Demokratska stranka ZDA]]
| spouse              = {{ubl|{{Marriage|[[Kimberly Guilfoyle]]|2001|2006|end=div}}|{{Marriage|[[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]]|2008}}}}
| children            = 4
| father              = [[William Newsom]]
| education           = [[Santa Clara University]] ([[Bachelor of Science|BS]])
| signature           = Gavin Newsom Signature.svg
| module              = {{Listen|pos=center|embed=yes|filename=Gavin Newsom voice, 2014.ogg|title= glas Gavina Newsoma |type=speech|description=Gavin Newsom o boju proti mamilom in njih vplivu na družbo&lt;br /&gt;posneto marca 8, 2014}}
}}

'''Gavin Christopher Newsom''', [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[poslovnež]], * [[10. oktober]] [[1967]], [[San Francisco]], [[ZDA]].

Newsom je od leta 2019 dalje 40. [[guverner Kalifornije]]. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil med 2011 in 2019 49. [[Lieutenant governor of California|namestnik guvernerja Kalifornije]],  med  2004 - 2011 pa 42. [[Mayor of San Francisco|župan San Francisca]].

Newsom je leta 1989 diplomiral na področju [[diploma iz znanosti|politologije]] na [[Univerza  v Santa Clari|Univerzi Santa Clara]]. Nato je v [[Oakville, California|Oakvillu v Kaliforniji]] ustanovil mrežo vinotek [[PlumpJack Winery|PlumpJack Group]], v katero je soinvestiral [[Gordon Getty]], milijarderski dedič in Newsomov družinski prijatelj. Podjetje je zraslo na 23 podenot, kot so vinoteke, restavracije in hoteli. Newsom je svojo politično kariero začel leta 1996, ko ga je župan San Francisca [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] imenoval v mestno komisijo za parkiranje in promet. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Muegge|first=Alex|date=November 30, 2023|title=Newsom vs DeSantis Debate: Comparing California and Florida's governors|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231206044215/https://www.abc10.com/article/news/local/california/newsom-desantis-debate-tonight-compare/103-803a0b56-adc2-4cae-b916-f8433d024488|archivedate=December 6, 2023|accessdate=2024-07-07|website=abc10.com|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Brown je nato naslednje leto z njim zapolnil prosto mesto v [[Nadzorni svet San Francisca|nadzornem odboru,]] Newsom pa so v odbor prvič izvolili leta 1998.

Newsom so leta [[2003 San Francisco mayoral election|2003]] izvolili za župana San Francisca in ga ponovno izvolili leta [[2007 San Francisco mayoral election|2007.]] Leta [[2010 California lieutenant gubernatorial election|2010]] je bil izvoljen za namestnika guvernerja Kalifornije in ponovno izvoljen leta [[2014 California lieutenant gubernatorial election|2014.]] Kot namestnik guvernerja je Newsom od leta 2012 do 2013 vodil ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavin Newsom Show,]]'' leta 2013 pa je napisal knjigo ''[[Citizenville]]'', ki se osredotoča na uporabo digitalnih orodij za demokratične spremembe. Od leta 2025 vodi podkast ''[[This is Gavin Newsom]]''.

Newsom je bil leta [[2018 California gubernatorial election|2018]] izvoljen za guvernerja Kalifornije. Med svojim mandatom se je soočil s kritikami zaradi svojega vedenja in sloga pri vodstvu med [[COVID-19 pandemic in California|pandemijo COVID-19]]; vse to je prispevalo k neuspešnemu poskusu, da se ga leta 2021 odpokliče; naslednje leto je bil ponovno izvoljen z okoli 59 % glasov.

=== Zgodnja leta ===
Gavin Christopher Newsom se je rodil 10. oktobra 1967 v San Franciscu v Kaliforniji Tessi Thomas (rojeni Menzies), [[prizivno sodišče|sodnici državnega pritožbenega sodišča]], in [[William Alfred Newsom III|Williamu Alfredu Newsomu III]]. odvetniku za [[Getty Oil]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://governors.library.ca.gov/40-Newsom.html|title=Gavin Newsom|website=The Governors' Gallery|publisher=[[California State Library]]|accessdate=September 29, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20190730224335/https://governors.library.ca.gov/40-Newsom.html|archive-date=2019-07-30|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Newsom, pripadnik četrte generacije Sanfranciškanov, prihaja iz ugledne družine, ki je tesno povezana z mestom. Njegov praded po materini strani, [[Thomas Addis|Thomas Addis,]] je bil pionirski [[Nefrologija|specialist za ledvice]] in profesor medicine na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford,]] znan po svojih prelomnih raziskavah o boleznih ledvic. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://med.stanford.edu/news/all-news/2017/10/thomas-addis-stanford-nephrology-pioneer-remembered.html|title=Thomas Addis, Stanford Nephrology Pioneer, Remembered|website=Stanford Medicine News Center|date=October 10, 2017|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Newsom je bratranec v drugem kolenu glasbenice [[Joanna Newsom|Joanne Newsom]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Jody|last=Rosen|url=https://nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html|title=Joanna Newsom, the Changeling|website=[[The New York Times]]|date=March 3, 2010|accessdate=February 24, 2018|archivedate=June 9, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180609052337/https://mobile.nytimes.com/2010/03/07/magazine/07Newsom-t.html}}&lt;/ref&gt; njegova teta Barbara Newsom pa je bila poročena z [[Ron Pelosi|Ronom Pelosijem]], svakom [[Nancy Pelosi]],  nekdanje [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednice Predstavniškega doma Združenih držav Amerike]]. &lt;ref name=&quot;Port&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; Starša sta se ločila leta 1971, ko je Newsom bil star tri leta; mati Tessa je sama vzgajala Gavina in njegovo mlajšo sestro Hilary Newsom Callan. &lt;ref name=&quot;nyt&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|title=Former California judge Newsom dies at 84|url=https://apnews.com/general-news-599506cc9d7443ca9cc0def4c611c77b|accessdate=May 14, 2025|publisher=Associated Press|date=December 13, 2018}}&lt;/ref&gt; Tessa je delala tri službe – pogosto kot natakarica, knjigovodja in tajnica – da bi preživljala družino.  Pri svojih otrocih je spodbujala močno delovno etiko. &lt;ref name=&quot;multiple&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}&lt;/ref&gt; Newsom je svoje otroštvo označil za polno zahtev, deloma zaradi finančne negotovosti in zaradi boja z &quot;precej hudo&quot; [[Disleksija|disleksijo]], stanjem, ki ga ima še vedno. &lt;ref name=&quot;Port&quot; /&gt;

Newsomovo izobraževanje se je začelo na École Notre Dame des Victoires, francosko-ameriški dvojezični [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] šoli v San Franciscu, ki jo je obiskoval v vrtcu in prvem razredu. Vendar je njegova huda disleksija –  vplivala je na njegovo sposobnost brati, pisati, črkovati  in reševati računske naloge ([[Dyscalculia|diskalkulija]]) – zahtevala  premestitev. &lt;ref name=&quot;Port2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; Na Notre Dame des Victoires je nadaljeval od tretjega do petega razreda, kjer so ga vpisali v tečaje dodatnega branja, da se spopade s svojimi učnimi težavami. V vseh letih šolanja se je Newsom močno zanašal na [[Zvočna knjiga|zvočne knjige]], povzetke in ustna navodila. Še vedno ima raje zvočne interpretacije dokumentov in poročil. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Newsom|first=Gavin|date=March 8, 2020|title=Citizenville|publisher=Penguin|page=49|isbn=978-0-14-312447-4}}&lt;/ref&gt; V intervjuju iz leta 2023 je dejal, da ga je disleksija »prisilila, da iščem rešitve in razmišljam drugače – veščine, ki jih še vedno uporabljam vsak dan kot guverner«. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Marinucci|first=Carla|title=Gavin Newsom on dyslexia, 2024 rumors and what he'd do if he could run for president|url=https://www.politico.com/news/2023/09/27/gavin-newsom-dyslexia-2024-interview-00118723|website=POLITICO|date=September 27, 2023|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=June 2025|bot=medic}}&lt;/ref&gt; Na [[Redwood High School (Larkspur)|srednji šoli Redwood]] v Larkspurju v Kaliforniji je Newsom kljub akademskim težavam blestel v atletiki in diplomiral leta 1985. Igral je kot [[Branilec (košarka)|branilec]] košarko in baseball kot [[zunanji obrambni igralec|zunanji igralec]], tako da si je prislužil priznanje na naslovnici ''[[Marin Independent Journal|revije Marin Independent Journal]]''. &lt;ref name=&quot;multiple2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}&lt;/ref&gt; Njegova sestra Hilary se je spominjala revnih Božičnih praznikov, ko jima je mati dala vedeti, da naj zaradi denarnih težav ne pričakujeta daril. &lt;ref name=&quot;multiple2&quot; /&gt; Tessa je odprla njihov dom za [[rejništvo|rejniške otroke]], izkušnja, ki mu je, kot je Newsom dejal, vcepila za celo življenje nujo služiti javnosti. &lt;ref name=&quot;multiple2&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Four&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}&lt;/ref&gt; Očetova navada, da daruje velik del svojega dohodka, je še dodatno zaostrila družinske finance, zaradi česar je Newsom med srednjo šolo opravljal različna dela – delal je med drugim v pralnici avtomobilov in v lokalni delikatesi – da pomaga družini. &lt;ref name=&quot;Reflects&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}&lt;/ref&gt;

Newsom se je na [[Univerza  v Santa Clari|Univerzo Santa Clara]] vpisal z delno štipendijo za baseball in leta 1989 diplomiral iz [[Politične znanosti|politologije]]. Prvi dve leti se je poskušal pridružiti [[Santa Clara Broncos baseball|baseball ekipi]], a je konec leta 1985 prestal operacijo komolca – kasneje se je izkazalo, da gre za natrgane ulnarne kolateralne vezi – kar je končalo njegove ambicije po športni karieri. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=April 4, 2024|title=Gavin Newsom says baseball saved him. But the legend of his career doesn't always match the reality|url=http://calmatters.org/politics/2024/04/gavin-newsom-baseball-college/|accessdate=April 4, 2024|work=CalMatters|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Zasluge za spodbujanje neodvisno razmišljati in za skepso do konvencionalnih modrosti pripisuje [[Družba Jezusova|jezuitski]] izobrazbi na univerzi. &lt;ref name=&quot;Santa&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}&lt;/ref&gt; V tretjem letniku je Newsom en semester v Rimu v Italiji. O tem obdobju v govoru leta 2019 dejal, da mu je »odprlo oči« in ga soočilo z globalnimi perspektivami, ki so vplivale na njegovo politično kariero. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Governor Gavin Newsom Delivers Keynote at Santa Clara University Commencement|url=https://www.scu.edu/news-and-events/feature-stories/2019/stories/governor-gavin-newsom-delivers-keynote-at-commencement.html|website=Santa Clara University|date=June 15, 2019|accessdate=February 25, 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Poslovna kariera ===
Newsom in njegovi vlagatelji so 14. maja 1991 ustanovili podjetje PlumpJack Associates LP. Skupina je leta 1992 ustanovila [[PlumpJack Winery|vinarno PlumpJack]] s finančno pomočjo &lt;ref name=&quot;SFWeekly1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin|title=Bringing Up Baby Gavin|last=Byrne|first=Peter|date=April 2, 2003|website=SF Weekly|accessdate=June 10, 2014|archivedate=July 22, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722023716/http://www.sfweekly.com/2003-04-02/news/bringing-up-baby-gavin/}}&lt;/ref&gt; njegovega družinskega prijatelja [[Gordon Getty|Gordona Gettyja]]. PlumpJack je bilo ime opere, ki jo je napisal Getty, ki je investiral v 10 od 11 Newsomovih podjetij. &lt;ref name=&quot;Port3&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; Getty je za ''[[San Francisco Chronicle]]'' povedal, da je Newsom bil zanj kot sin in da je zaradi tega odnosa investiral v njegov prvi poslovni podvig. Po Gettyjevih besedah so bile kasnejše poslovne naložbe posledica &quot;uspeha prvega podviga&quot;. &lt;ref name=&quot;Port3&quot; /&gt;

Do enega Newsomovih prvih stikov z vladanjem je prišlo, ko se je Newsom uprl zahtevi [[San Francisco Health Department|Ministrstva za javno zdravje San Francisca,]] da v svoji vinoteki PlumpJack namesti pomivalno korito. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=April 12, 2021|title=Fact check: Did Newsom exempt wineries from CA COVID-19 rules?|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250504449.html|accessdate=May 28, 2024|work=The Sacramento Bee}}&lt;/ref&gt; Ministrstvo za zdravje je trdilo, da je vino hrana, in od trgovine zahtevalo, da v  vinoteko, katere tla so prekrivale preproge, namesti pomivalno korito v vrednosti 27.000 dolarjev, ker naj bi trgovina pomivalno korito potrebovala za metlo za brisanje tal. Ko je bil Newsom kasneje imenovan za nadzornika, je za ''[[San Francisco Examiner]]'' povedal: »S takšno birokratsko nadlogo se bom moral spopasti.« &lt;ref name=&quot;Way&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl|title=Newsom's Way: He hopes business success can translate to public service|last=George Raine|work=San Francisco Examiner|date=March 11, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235912/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/03/11/BUSINESS14992.dtl}}&lt;/ref&gt;

PumpJack je zrasel v podjetje z več kot 700 zaposlenimi. &lt;ref name=&quot;multiple3&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php|title=Gonzalez, Newsom: What makes them run|last=Julian Guthrie|work=The San Francisco Chronicle|date=December 7, 2003|accessdate=July 1, 2025|archivedate=June 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250617072932/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Gonzalez-Newsom-What-makes-them-run-From-2510021.php}}&lt;/ref&gt;  Med letoma 1993 in 2000 so Newsom in njegovi vlagatelji odprla še več drugih podjetij, med drugim PlumpJack Squaw Valley Inn s kavarno PlumpJack (1994), [[PlumpJack Winery|vinarno]] v [[Napa Valley AVA|dolini Napa]] (1995), Balboa Café Bar and Grill (1995), PlumpJack Development Fund LP (1996), MatrixFillmore Bar (1998), podružnico trgovine PlumpJack Wines v dolini Noe (1999), trgovino z oblačili PlumpJackSport (2000) in drugo kavarno Balboa v dolini Squaw (2000). &lt;ref name=&quot;Port4&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; Newsom je investiral med drugim v pet restavracij in dve trgovini z oblačili. &lt;ref name=&quot;multiple3&quot; /&gt; Med 1996 in 2001 je Newsom letno zaslužil več kot 429.000 dolarjev &lt;ref name=&quot;Port4&quot; /&gt; Leta 2002 je bila njegova poslovna lastnina ocenjena na več kot 6,9 milijona dolarjev. &lt;ref name=&quot;multiple3&quot; /&gt; 

Ko je leta 2004 postal župan, je Newsom je prodal svoj delež v podjetjih v San Franciscu. Ohranil je lastništvo v podjetjih PlumpJack zunaj San Francisca. Februarja 2006 je za svojo domačijo v soseski [[Russian Hill]] plačal 2.350.000 dolarjev, aprila 2009 pa jo dal na trg za 3.000.000 dolarjev. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|title=Newsom Penthouse For Sale|work=San Francisco Luxury, SFLuxe.com|date=April 24, 2009|accessdate=April 24, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090517092610/http://sfluxe.com/2009/04/24/newsom-penthouse-for-sale/|archivedate=May 17, 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja politična kariera ===
[[Slika:San_Francisco_Supervisor_Gavin_Newsom,_District_2_1999.jpg|levo|sličica|Newsom in 1999]]
Prve politične izkušnje je Newsom dobil med prostovoljnim delom leta 1995 v uspešni kampanji [[Willie Brown mlajši|Willieja Browna]] za mesto župana. Newsom je v svoji kavarni PlumpJack prirejal zasebno zbiranje sredstev. &lt;ref name=&quot;Port5&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; Brown je Newsoma leta 1996 imenoval na prosto mesto v Komisiji za parkiranje in promet, kasneje pa so ga izvolili za predsednika komisije. Brown ga je imenoval na mesto [[Nadzorni svet San Francisca|v nadzornem odboru San Francisca]].Takrat je bil najmlajši član nadzornega odbora San Francisca. &lt;ref name=&quot;King&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/S-F-s-New-Supervisor-Bold-Young-Entrepreneur-2855573.php|title=S.F.'s New Supervisor – Bold, Young Entrepreneur|last=John King|work=San Francisco Chronicle|date=February 4, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234032/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1997/02/04/MN64501.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Start&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;sfgate.com&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}&lt;/ref&gt;

Newsom je prisegel pred svojim očetom in se zavezal, da bo v upravni odbor prinesel svoje poslovne izkušnje. &lt;ref name=&quot;Start2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl|title=Newsom gets his political feet wet|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Examiner|date=February 14, 1997|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235907/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1997/02/14/NEWS6815.dtl}}&lt;/ref&gt; Brown je Newsoma označil za &quot;del prihodnje generacije voditeljev tega velikega mesta&quot;. &lt;ref name=&quot;Start2&quot; /&gt; Newsom se je opisal kot &quot;[[Socialni liberalizem|socialnega liberalca]] in fiskalnega psa čuvaja&quot;. &lt;ref name=&quot;Start2&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;sfgate.com2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/news/article/Board-gets-a-straight-white-male-3137792.php|title=Board gets a straight white male|last=Ray Delgado|work=San Francisco Examiner|date=February 3, 1997|accessdate=May 14, 2025}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 so ga izvolili za polni štiriletni mandat v upravni odbor. Newsom je bil ponovno izvoljen leta 2000 in 2002, kot kandidat za drugo okrožje ([[Pacific Heights]], [[Marina District, San Francisco|Marino]], [[seznam sosesk v San Franciscu|Cow Hollow]], [[Sea Cliff, San Francisco|Sea Cliff]] in Laurel Heights) z najvišjo ravnijo dohodka v San Franciscu in najvišjim deležem  republikancev. &lt;ref name=&quot;Lone Candidate is Going All Out in&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Epstein|first=Edward|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/LONE-CANDIDATE-IS-GOING-ALL-OUT-IN-DISTRICT-2-3303437.php|title=Lone Candidate is Going All Out in District 2 Race|work=San Francisco Chronicle|date=September 15, 2000|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234055/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2000/09/15/MN61774.DTL}}&lt;/ref&gt; Newsom je leta 2000 plačal 500 dolarjev Republikanski stranki San Francisca, da se med kandidaturo za nadzornika leta 2000 pojavi na seznamu strankinih podpornikov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lauterborn|first=Peter|date=October 1, 2007|title=Newsom's Expensive Silence|url=https://beyondchron.org/newsoms-expensive-silence/|accessdate=January 23, 2023|website=Beyond Chron|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil izvoljen. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gavin Newsom through the years|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Gavin-Newsom-through-the-years-3282652.php|website=San Francisco Chronicle|date=October 31, 2009|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217230655/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/10/31/MNVV1AD9CM.DTL|archivedate=2011-02-17|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Kot nadzornik v San Franciscu je Newsom pritegnil pozornost javnosti zaradi svoje podpore reformi [[San Francisco Municipal Railway|mestne železnice]] (Muni). &lt;ref name=&quot;Appendage&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown &quot;appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}&lt;/ref&gt; Bil je eden od dveh nadzornikov, ki ju je podprla organizacija Rescue Muni, skupina uporabnikov javnega prevoza, ob njegovi ponovni izvolitvi leta 1998. Podprl je predlog B, ki je od Munija in drugih mestnih oddelkov zahteval, da razvijejo podrobne načrte [[strežba strankam|za storitve za stranke]]. &lt;ref name=&quot;Port6&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Muni-Riders-Back-Newsom-And-Ammiano-2987650.php|title=Muni Riders Back Newsom And Ammiano|last=Edward Epstein|work=San Francisco Chronicle|date=October 2, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234042/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/1998/10/02/MN91413.DTL}}&lt;/ref&gt; Ukrep je bil sprejet s 56,6 % glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/HOW-SAN-FRANCISCO-VOTED-2980387.php|title=How San Francisco Voted|work=San Francisco Chronicle|date=November 5, 1998|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 16, 2000|archiveurl=https://web.archive.org/web/20000116030528/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/chronicle/archive/1998/11/05/MN85585.DTL}}&lt;/ref&gt; Newsom je podprl [[Referendum|glasovanje o ukrepu]] organizacije Rescue Muni; različico ukrepa so volivci odobrili novembra 1999.

Newsom je podprl tudi dovoljenje restavracijam, da strežejo alkohol na zunanjih mizah, prepoved oglasov za tobak, vidnih z ulice, strožje kazni za najemodajalce, ki kršijo zakone o nadzoru najemnin, in resolucijo, ki je bila zavrnjena, o pohvali [[Colin Powell|Colina Powella]] za zbiranje denarja za mladinske programe. &lt;ref name=&quot;Appendage2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Fights idea that he's a Brown &quot;appendage'|first=Rachel|last=Gordon|date=October 16, 1998|work=San Francisco Examiner|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235923/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/e/a/1998/10/16/NEWS2969.dtl}}&lt;/ref&gt; Newsomova podpora poslovnim interesom je včasih zaostrila njegov odnos s sindikalnimi voditelji. 

Med Newsomovim delovanjem kot nadzornik je podpiral stanovanjske projekte prek [[Javno-zasebno partnerstvo|javno-zasebnih partnerstev]] za povečanje lastništva stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj v San Franciscu. &lt;ref name=&quot;Interview&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}&lt;/ref&gt; Podpiral je pobudo HOPE, neuspešen ukrep na lokalnih volitvah, ki bi omogočil večjo stopnjo konverzije stanovanj, če bi določen odstotek najemnikov v stavbi kupoval svoja stanovanja. Kot kandidat za župana je podprl gradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot za ustvarjanje 15.000 novih delovnih mest v gradbeništvu

Newsomov prepoznavni dosežek kot nadzornika je bila volilna pobuda z imenom [[Care Not Cash]] (Measure N), ki je brezdomcem namesto neposredne denarne pomoči iz državnega programa splošne pomoči ponudila oskrbo, podporna stanovanja, zdravljenje odvisnosti od drog in pomoč specialistov za vedenjsko zdravje. &lt;ref name=&quot;Interview2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL|title=From Pacific Heights, Newsom Is Pro-Development and Anti-Handout|last=Carol Lloyd|work=SF Gate|date=October 29, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208235929/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/g/a/2003/10/29/carollloyd.DTL}}&lt;/ref&gt; Številni zagovorniki pravic brezdomcev so protestirali proti pobudi. »Progresivci in demokrati, redovnice in duhovniki, zagovorniki brezdomcev in brezdomci so besneli,« je dejal Newsom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Smith|first=Dakota|date=October 23, 2018|title=Gavin Newsom's approach to fixing homelessness in San Francisco outraged activists. And he's proud of it|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html|accessdate=May 14, 2025|website=Los Angeles Times|archivedate=November 1, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181101010305/http://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-homelessness-san-francisco-20181023-story.html}}&lt;/ref&gt; Uspešno sprejeti referendum je dvignil njegov politični profil in zagotovil prostovoljce, donatorje in sodelavce kampanje, ki so mu pomagali postati vodilni kandidat za župana leta 2003. &lt;ref name=&quot;Port7&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|title=NEWSOM'S PORTFOLIO / Mayoral hopeful has parlayed Getty money, family ties and political connections into local prominence|last=Chuck Finnie|last2=Rachel Gordon|last3=Lance Williams|date=February 23, 2003|work=San Francisco Chronicle|accessdate=July 1, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181107074343/https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-S-PORTFOLIO-Mayoral-hopeful-has-parlayed-2632672.php|archivedate=November 7, 2018}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Time for change&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;See how they ran&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}&lt;/ref&gt; V mestni reviziji, objavljeni leta 2008, je bil program ocenjen kot v veliki meri uspešen,  saj je znižal povprečno plačilo na osebo z več kot 300 $ na 78 $ in število ljudi, ki prejemajo denarna plačila, z več kot 2500 na približno 640. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Buchanan|first=Wyatt|date=May 1, 2008|title=S.F.'s Care Not Cash a success, audit shows|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-s-Care-Not-Cash-a-success-audit-shows-3285469.php|archivedate=October 27, 2010|website=San Francisco Chronicle|accessdate=May 17, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101027194629/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/01/BAVN10EJ5T.DTL}}&lt;/ref&gt;

=== Župan San Francisca (2004–2011) ===

==== Volitve ====
[[Slika:Gavin_Newsom,_San_Francisco,_1999.jpg|sličica|281x281_pik|Newsom 1999, kot član nadzornega odbora SF]]
Newsom je na splošnih volitvah 4. novembra 2003 osvojil prvo mesto v konkurenci devetih kandidatov. V prvem krogu glasovanja je prejel 41,9 % glasov, kandidat [[Zelena stranka Združenih držav Amerike|Zelene stranke]] [[Matt Gonzalez]] pa 19,6 %, vendar se je v drugem krogu 9. decembra soočil z bolj tesno tekmo, saj je veliko mestnih progresivnih skupin podprlo Gonzaleza. &lt;ref name=&quot;Time for change2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}&lt;/ref&gt; Tekma je bila strankarska, z napadi na Gonzaleza zaradi njegove podpore [[Ralph Nader|Ralphu Naderju]] na predsedniških volitvah leta 2000 in napadi na Newsoma zaradi prispevka 500 dolarjev republikanskemu poštnemu letaku leta 2000. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayoral-hopefuls-come-out-swinging-in-debate-2512314.php|title=Mayoral hopefuls come out swinging in debate|first=John|last=Wildermuth|first2=Rachel|last2=Gordon|work=San Francisco Chronicle|page=A-1|date=November 12, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228075727/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/11/12/MNGR82VUTB1.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Democratic importance&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}&lt;/ref&gt; Demokratsko vodstvo je menilo, da morajo okrepiti San Francisco kot demokratsko trdnjavo, potem ko je izgubilo predsedniške volitve leta 2000 in [[California recall election, 2003|volitve za odpoklic guvernerja leta 2003]] proti [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]. &lt;ref name=&quot;Democratic importance&quot; /&gt; Za Newsoma so se zavzemali predstavniki Nacionalne demokratske stranke, vključno z [[Bill Clinton|Billom Clintonom]], [[Al Gore|Alom Goreom]] in [[Jesse Jackson|Jessejem Jacksonom]]. &lt;ref name=&quot;Democratic importance&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|title=San Francisco's Greens versus Democrats grudge-match|last=Joan Walsh|work=[[Salon.com]]|date=December 9, 2003|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080724035849/http://dir.salon.com/story/opinion/feature/2003/12/09/newsom/|archivedate=July 24, 2008}}&lt;/ref&gt; Pet nadzornikov je podprlo Gonzaleza, [[Willie Brown mlajši|Willie Brown]] pa Newsoma. &lt;ref name=&quot;Time for change2&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;See how they ran2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}&lt;/ref&gt;

Newsom je zmagal v drugem krogu s 53 % glasov proti Gonzalezovim 47 %, kar je 11.000 glasov prednosti. &lt;ref name=&quot;Time for change3&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/NEWSOM-THE-TIME-FOR-CHANGE-IS-HERE-TIGHT-2546443.php|title=Newsom: 'The Time for Change is Here'|first=Rachel|last=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=December 10, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 11, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040511030348/http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/10/MNGQV3IVM61.DTL}}&lt;/ref&gt; Kandidiral je kot poslovno usmerjen [[Centrizem|centrističen]] demokrat in zmeren politik v San Franciscu. Nekateri njegovi nasprotniki so ga označili za konservativca. &lt;ref name=&quot;Time for change3&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;Democratic importance2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-CAMPAIGN-NOTEBOOK-2510156.php|title=SF Campaign Notebook|last=John Wildermuth|last2=Katia Hetter|last3=Demian Bulwa|work=San Francisco Chronicle|date=December 3, 2003|page=A-27|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 28, 2003|archiveurl=https://web.archive.org/web/20031228091332/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/03/BAGSD3EQJ51.DTL}}&lt;/ref&gt; Kandidiral je pod sloganom &quot;velika mesta, velike ideje&quot; in predstavil več kot 21 političnih dokumentov. &lt;ref name=&quot;See how they ran3&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/living/article/See-how-they-ran-Arnold-who-Matt-Gonzalez-2524761.php|title=See how they ran|last=Carol Lloyd|work=San Francisco Chronicle|date=December 21, 2003|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 31, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040131180840/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2003/12/21/LVGVB3ONBA1.DTL}}&lt;/ref&gt; Obljubil je, da bo še naprej delal na vprašanju brezdomstva v San Franciscu. &lt;ref name=&quot;Time for change3&quot; /&gt;

Newsom je bil 8. januarja 2004 prisežen kot župan.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Gordon|first=Rachel|title=Newsom says he'll rock the boat at City Hall|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/S-F-IN-TRANSITION-Newsom-says-he-ll-rock-the-2814969.php|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2004|access-date=May 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20040209013329/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?file=/c/a/2004/01/08/MNGDI45PV61.DTL|archive-date=February 9, 2004|url-status=live|url-access=limited}}&lt;/ref&gt; Pozval je k enotnosti med mestnimi političnimi frakcijami in obljubil, da bo obravnaval vprašanja javnih šol, lukenj na cestah in cenovno dostopnih stanovanj.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-Newsom-s-goal-a-common-purpose-2815109.php|title=Mayor Newsom's goal: a 'common purpose' / CHALLENGES AHEAD: From potholes to the homeless|first=Rachel|last=Gordon|work=San Francisco Chronicle|date=January 9, 2004|access-date=May 14, 2025|url-access=limited}}&lt;/ref&gt; Newsom je dejal, da je &quot;drugačen vodja&quot;, ki se &quot;ne boji lotiti tudi najtežjih problemov&quot;&lt;ref name=&quot;Half first&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Mayor-s-challenge-finishing-what-he-started-2544290.php|title=Mayor's challenge: finishing what he started|first1=Rachel|last1=Gordon|first2=Mark|last2=Simon|work=San Francisco Chronicle|date=January 8, 2006|access-date=May 14, 2025|archive-date=March 13, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060313032906/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/01/08/MNGHGGK8O21.DTL|url-status=live|url-access=limited}}&lt;/ref&gt;

==== 2007 ====
Ko je potekel rok za oddajo vlog 10. avgusta 2007, se je razprava v San Franciscu preusmerila na Newsomov drugi mandat. Na volitvah ga je izzvalo 13 kandidatov, vključno z Georgeem Davisom, [[Naturizem|nudističnim]] aktivistom, in Michaelom Powersom, lastnikom seks kluba Power Exchange. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-lacks-serious-challengers-but-lineup-is-2548103.php|title=Newsom lacks serious challengers, but lineup is full of characters|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 11, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234554/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/11/MNVVRFQM6.DTL}}&lt;/ref&gt; Nekdanji nadzornik konservativcev Tony Hall se je v začetku septembra umaknil zaradi pomanjkanja podpore. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/When-Newsom-gets-a-free-pass-for-4-more-years-2505023.php|title=When Newsom gets a free pass for 4 more years, nobody wins|last=C.W. Nevius|work=San Francisco Chronicle|date=September 6, 2007|accessdate=March 15, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234608/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/09/06/BAICRVOQ8.DTL}}&lt;/ref&gt;

''[[San Francisco Chronicle|Časopis San Francisco Chronicle]]'' je avgusta 2007 izjavil, da Newsom ni bil &quot;resno ogrožen za svojo ponovno izvolitev&quot;, saj je do začetka avgusta za svojo kampanjo za ponovno izvolitev zbral 1,6 milijona dolarjev. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Far-out-in-front-Newsom-is-raising-war-size-war-2512442.php|title=Far-out in front - Newsom is raising war-size war chest|last=Cecilia M. Vega|work=San Francisco Chronicle|date=August 3, 2007|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2007-08-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070816140326/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/08/03/BA01RC83I2.DTL|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil izvoljen 6. novembra z več kot 72 % glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=November 6, 2007|url=http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|title=&quot;Election Summary: November 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120525113610/http://www.sfgov.org/site/elections_index.asp?id=68841|archivedate=May 25, 2012|publisher=San Francisco City and County Department of Elections}}&lt;/ref&gt; Ob nastopu drugega mandata je Newsom obljubil, da se bo osredotočil na okolje, brezdomstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja in obnovo [[San Francisco General Hospital|splošne bolnišnice San Francisco]]. &lt;ref name=&quot;spending spree&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-s-139-700-office-spending-spree-3297664.php|title=Newsom's $139,700 office spending spree|last=Cecilia M. Vega|work=The San Francisco Chronicle|date=January 18, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 21, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080221052115/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/01/18/MNJIUH4BF.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Act&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/NEWSOM-S-2ND-ACT-3236820.php|title=Newsom's 2nd Act|last=Cecilia M. Vega|last2=John Wildermuth|last3=Heather Knight|work=San Francisco Chronicle|date=November 7, 2007|accessdate=May 14, 2025}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Gavin_Newsom_speaking,_No_on_Proposition_8_rally,_UC_Berkeley_(October_2008).jpg|sličica|Newsom v kampanji proti predlogu 8 leta 2008]]Nacionalno pozornost je pritegnil leta 2004, ko je mestnemu in okrožnemu uradniku San Francisca naročil, da naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državni zakon, sprejet leta 2000.]] &lt;ref name=&quot;Lisa Leff&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}&lt;/ref&gt; Izvajanje pobude Care Not Cash, ki jo je sponzoriral kot nadzornik, se je začelo 1. julija 2004. V okviru pobude je v mestu stalno zavetje dobilo še 5000 brezdomcev. Do leta 2007 je bilo s podporo nameščenih v stalna stanovanja približno 2000 ljudi. Drugi programi, ki jih je Newsom sprožil za odpravo kroničnega brezdomstva, so vključevali ekipo za pomoč brezdomcem San Francisca (SF HOT) in projekt Homeless Connect (PHC), ki je 2000 brezdomcem zagotovil stalna stanovanja in 5000 dodatnih najemnih enot v mestu. &lt;ref name=&quot;IJ&quot;&gt;[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.&lt;/ref&gt;

Med stavko hotelskih delavcev proti dvanajstim hotelom v San Franciscu se je Newsom 27. oktobra 2004 pridružil članom sindikata [[UNITE HERE]] pred hotelom [[Westin]] St. Francis. Obljubil je, da bo mesto bojkotiralo hotele in da ne bo sponzoriralo mestnih dogodkov v njih, dokler se z delavci ne dogovorijo o pogodbi. Spor glede pogodbe je bil rešen septembra 2006. &lt;ref&gt;Unite Here Local 2, [https://www.unitehere2.org/history/ &quot;History&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181026025027/https://www.unitehere2.org/history/|date=October 26, 2018}}, October 25, 2018.&lt;/ref&gt;

Leta 2007 je podpisal zakon o ustanovitvi programa [[Healthy San Francisco|Zdravi San Francisco]], da bi prebivalcem mesta zagotovil [[univerzalno zdravstveno varstvo]], in postal prvo mesto v državi, ki je to storilo. &lt;ref name=&quot;IJ2&quot;&gt;[https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/ Gavin Newsom wasn't always such a liberal crusader] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508224312/https://www.marinij.com/2018/02/23/gavin-newsom-wasnt-always-such-a-liberal-crusader/|date=May 8, 2021}}, ''[[Sacramento Bee]]'', Christopher Cadelago, July 19, 2018. Retrieved March 28, 2021.&lt;/ref&gt;

Newsoma je leta 2009 napadla Demokratska stranka San Francisca, ker ni uvedel pravila mesta San Francisco [[mesto pribežališča|o mestu, ki je zagotavljalo zaščito priseljencem]], po katerem mesto ni smelo pomagati [[Imigracijska in carinska služba Združenih držav Amerike|ameriški imigracijski in carinski upravi]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfchronicle.com/default/article/S-F-Dems-blast-mayor-in-sanctuary-city-case-3167150.php|work=The San Francisco Chronicle|title=S.F. Dems blast mayor in sanctuary city case|first=Heather|last=Knight|date=March 27, 2009|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2009-03-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090330135303/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/03/27/BAN216NNQO.DTL|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Istega leta je Newsom skupaj z županom mesta New York [[Michael Bloomberg|Michaelom Bloombergom]] in tremi drugimi javnimi uslužbenci prejel nagrado Leadership for Healthy Communities Award za svojo zavezanost k temu, da bi bila zdrava hrana in možnosti telesne dejavnosti bolj dostopne otrokom in družinam. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|title=Top Policy Groups Take Action to Create Healthy Communities, Prevent Childhood Obesity|publisher=Leadership for Healthy Communities|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090630054147/http://www.leadershipforhealthycommunities.org/content/view/284/58|archivedate=June 30, 2009}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je gostil okroglo mizo Urbano-podeželje, na kateri je raziskal načine za spodbujanje regionalnega razvoja hrane in povečan dostop do zdrave in cenovno dostopne hrane. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/article/S-F-food-policy-heading-in-a-healthy-direction-3182972.php|title=S.F. food policy heading in a healthy direction|first=Erin|last=Allday|work=The San Francisco Chronicle|date=November 30, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=2008-12-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081206060010/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/30/BA6A14C5S1.DTL|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Newsom je zagotovil 8 milijonov dolarjev zveznih in lokalnih sredstev za program Better Streets, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|title=Mayor Newsom Unveils Better Streets Plan|publisher=San Francisco Office of the Mayor|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080610091237/http://www.sfgov.org/site/mayor_index.asp?id=82219|archivedate=June 10, 2008}}&lt;/ref&gt; ki zagotavlja, da so vidiki javnega zdravja v celoti vključeni v procese urbanističnega načrtovanja. Podpisal je zakon o označevanju jedilnikov, ki od verig restavracij zahteva, da na svoje jedilnike natisnejo informacije o hranilni vrednosti. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/S-F-pushes-legislation-to-promote-good-health-3202137.php|title=S.F. pushes legislation to promote good health|first=Heather|last=Knight|work=The San Francisco Chronicle|date=August 4, 2008|accessdate=May 14, 2025|archivedate=August 10, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080810214412/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/08/04/MNBG122T4F.DTL}}&lt;/ref&gt;

=== Istospolne poroke ===
Newsom je leta 2004 pritegnil nacionalno pozornost, ko je mestnemu uradniku okrožja San Francisca naročil, naj izdaja [[Istospolna zakonska zveza|poročne]] licence [[Homoseksualnost|istospolnim parom]], s čimer je kršil [[2000 California Proposition 22|državno zakonodajo]]. &lt;ref name=&quot;Lisa Leff2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|title=Newsom set to endorse Clinton for president|last=Lisa Leff|publisher=Associated Press|date=August 10, 2007|accessdate=May 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081209000025/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/n/a/2007/08/10/state/n000208D48.DTL|archivedate=December 9, 2008}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2004 je [[vrhovno sodišče Kalifornije]] razveljavilo poroke, ki jih je Newsom odobril, ker so bile v nasprotju z državno zakonodajo. Kljub temu je Newsomova nepričakovana poteza pritegnila nacionalno pozornost k vprašanju istospolnih porok in mu utrdila politično podporo v San Franciscu in v skupnosti LGBTQ+. &lt;ref name=&quot;Reflects2&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Four2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/magazine/article/Newsom-in-Four-Acts-What-shaped-the-man-who-2736568.php|title=Newsom in Four Acts|date=January 23, 2005|work=The San Francisco Chronicle|last=Mike Weiss|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 5, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050305143905/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/23/CMGD9AHK721.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;LA Times&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story|title=California Supreme Court overturns gay marriage ban|last=Dolan|first=Maura|date=May 16, 2008|work=[[The Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2025|archivedate=May 19, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080519180433/http://www.latimes.com/news/local/la-me-gaymarriage16-2008may16,0,3999077,full.story}}&lt;/ref&gt;

Med volitvami leta 2008 je Newsom nasprotoval [[California Proposition 8 (2008)|Predlogu 8]], pobudi za glasovanje, s katero bi razveljavili sodbo vrhovnega sodišča Kalifornije, da obstaja ustavna pravica do istospolnih porok. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abc7news.com/archive/6477948/|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom fights for same-sex marriage|date=October 29, 2008|website=ABC Local|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604024309/http://abclocal.go.com/kgo/story?section=news/state&amp;id=6477948|archivedate=June 4, 2011}}&lt;/ref&gt; Podporniki Predloga 8 so izdali oglas, v katerem je Newsom v govoru o istospolnih porokah izjavil naslednje: »Ta vrata so zdaj na stežaj odprta. To se bo zgodilo, pa če vam je všeč ali ne.« &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Newsom-was-central-to-same-sex-marriage-saga-3186381.php|title=Newsom was central to same-sex marriage saga|last=Allday|first=Erin|date=November 6, 2008|work=San Francisco Chronicle|accessdate=February 11, 2022|archivedate=2009-06-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090601132732/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/11/05/MN1B13S3D3.DTL|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nekateri opazovalci so opazili, da so se ankete po izidu oglasa premaknile v prid Predlogu 8; to je posledično privedlo do ugibanj, da je Newsom nenamerno igral vlogo pri sprejetju amandmaja. &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Hecht|first=Peter|url=http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|title=Newsom seeks to get beyond Prop. 8 fiasco in quest to become governor|date=December 13, 2008|page=1A|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211015140/http://www.sacbee.com/295/story/1470639.html|accessdate=May 14, 2025|archivedate=February 11, 2009}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newsweek.com/id/180047|title=SF Mayor Gavin Newsom Risks Career on Gay Marriage|date=January 17, 2009|website=Newsweek|last=Jonathan Darman|accessdate=May 14, 2025|archivedate=April 17, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090417091424/http://www.newsweek.com/id/180047}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|title=An interview with Gavin Newsom|website=Washington Blade|date=December 1, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081201080635/http://washblade.com/2008/11-28/news/national/13649.cfm|accessdate=May 14, 2025|archivedate=December 1, 2008}}&lt;/ref&gt;

=== Namestnik guvernerja Kalifornije (2011–2019) ===

==== Volitve ====

==== 2010 ====
[[Slika:Gavin_Newsom_official_photo.jpg|sličica|Uradni portret Newsoma kot namestnika guvernerja Kalifornije]]
[[Slika:Newsom_Brown_rally.jpg|sličica|Newsom na volinem shodu za guvernerja Jerryja Browna oktobra 2010]]
Newsom je začetne dokumente za kandidaturo za [[Lieutenant Governor of California|namestnika guvernerja]] vložil februarja 2010 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|title=Gavin Newsom, San Francisco mayor, files papers in lieutenant governor race|website=News10|date=February 17, 2010|accessdate=November 18, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607083231/http://www.news10.net/news/local/story.aspx?storyid=75568|archivedate=June 7, 2011}}&lt;/ref&gt; in svojo kandidaturo uradno napovedal marca. &lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967|title=City Insider: It's official: Newsom's running for lieutenant governor|first=John|last=Coté|work=The San Francisco Chronicle|date=March 12, 2010|accessdate=May 14, 2025|archivedate=March 14, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100314161413/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/cityinsider/detail?entry_id=58967}}&lt;/ref&gt; Demokratsko nominacijo je prejel junija &lt;ref name=&quot;latimesblogs.latimes.com&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html|title=PolitiCal|date=June 8, 2010|work=Los Angeles Times|accessdate=June 9, 2010|archivedate=June 12, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100612091449/http://latimesblogs.latimes.com/california-politics/2010/06/california-election-results-gavin-newsom.html}}&lt;/ref&gt; in na volitvah zmagal 2. novembra. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/|title=Brown, Newsom, Boxer elected|accessdate=March 11, 2010|website=The Stanford Daily|archivedate=November 6, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101106014300/http://www.stanforddaily.com/2010/11/03/brown-newsom-boxer-elected/}}&lt;/ref&gt; Newsom je bil prisežen kot namestnik guvernerja 10. januarja 2011 in je služil pod guvernerjem Jerryjem Brownom.

Med svojim mandatom namestnika guvernerja je Newsom maja 2012 začel voditi ''[[The Gavin Newsom Show|oddajo Gavina Newsoma]]'' na [[Current TV|kanalu Current TV]]. Istega meseca je bil deležen kritik, ker je [[Sacramento]] označil za &quot;dolgočasnega&quot; in dejal, da je tam le enkrat na teden, ter dodal, da &quot;ni razloga&quot;, da bi bil tam sicer. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html|title=Gavin Newsom on Sacramento|last=Aaron Sankin|work=Huffington Post|date=May 29, 2012|accessdate=August 9, 2012|archivedate=June 4, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120604130242/http://www.huffingtonpost.com/2012/05/29/gavin-newsom-on-sacramento_n_1554208.html}}&lt;/ref&gt;

==== 2014 ====
Newsom je bil 4. novembra 2014 ponovno izvoljen za namestnika guvernerja, potem ko je s 57,2 % glasov premagal republikanca Rona Nehringa. Njegov drugi mandat se je začel 5. januarja 2015. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor|title=Former San Francisco Mayor Gavin Newsom Re-Elected California Lieutenant Governor|work=CBS News|date=November 4, 2014|accessdate=March 6, 2015|archivedate=April 3, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403211801/http://sanfrancisco.cbslocal.com/2014/11/04/former-san-francisco-mayor-gavin-newsom-re-elected-california-lieutenant-governor/}}&lt;/ref&gt;

=== Smrtna kazen ===
Newsom je leta 2012 podprl neuspešen ukrep, katerega cilj je bil odpraviti smrtno kazen v Kaliforniji. Trdil je, da bi pobuda Kaliforniji prihranila milijone dolarjev, pri čemer je navedel statistiko, da je Kalifornija od leta 1978 dalje porabila 5 milijard dolarjev, da usmrti nič več kot 13 ljudi. &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je Newsom podprl [[California Proposition 62 (2016)|Predlog 62]], ki bi prav tako razveljavil smrtno kazen v Kaliforniji. &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}&lt;/ref&gt; Trdil je, da bi Predlog 62 odpravil sistem, »ki se izvaja s skrb vzbujajočimi rasnimi razlikami«, in dejal, da je smrtna kazen v osnovi nemoralna in ne odvrača od kriminala. &lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html|title=Essential Politics July archives|last=Ulloa|first=Jazmine|work=Los Angeles Times|accessdate=April 14, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 15, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170415011657/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-sac-essential-politics-updates-newsom-endorses-proposition-to-abolish-1468966153-htmlstory.html}}&lt;/ref&gt; Predlog 62 ni bil sprejet.

=== Kazensko pravosodje in legalizacija kanabisa ===
Leta 2014 je bil Newsom edini politik na ravni zvezne države, ki je podprl [[California Proposition 47 (2014)|kalifornijski predlog 47]] - nekatera nenasilna kazniva dejanja, kot so kazniva dejanja, povezana z drogami in premoženjem, naj bi se prerazvrstila med prekrške in ne med kazniva dejanja. Volivci so ukrep sprejeli 4. novembra 2014. &lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html|title=California gubernatorial candidates share views on criminal justice changes|website=sacbee.com|accessdate=April 14, 2017|archivedate=April 14, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170414164843/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article142719649.html}}&lt;/ref&gt;

Julija 2015 je Newsom objavil končno poročilo komisije Blue Ribbon Commission on Marihuana Policy, ki jo je leta 2013 sklical skupaj z [[Ameriška zveza za civilne svoboščine|Ameriško zvezo za državljanske svoboščine]] Kalifornije. Priporočila v poročilu za regulacijo marihuane so imela namen, oblikovati ukrepe za legalizacijo na glasovanju novembra 2016. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html|title=Gavin Newsom's panel: Marijuana shouldn't be California's next Gold Rush|website=Sacbee.com|date=July 21, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002249/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article28073746.html}}&lt;/ref&gt; Newsom je podprl  [[Adult Use of Marijuana Act|Predlog 64]], ki je legaliziral uporabo in gojenje konoplje za prebivalce Kalifornije, stare 21 let ali več. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2017 je Newsom v odgovor na izjave [[tiskovni predstavnik Bele hiše|tiskovnega predstavnika Bele hiše]] [[Sean Spicer|Seana Spicerja]], ki so bile v prid izvrševanju zakona, poslal generalnemu državnemu tožilcu Jeffu Sessions in predsedniku [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]] pismo, v katerem ju je pozval, naj ne zaostrujeta ukrepov zveze proti podjetjem za rekreacijsko konopljo, ki se odpirajo v Kaliforniji. &lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Patrick|last=McGreevey|url=http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html|title=Essential Politics: State Atty. Gen. Xavier Becerra to open Washington office, cap-and-trade auction revenue results are revealed|work=[[Los Angeles Times]]|date=February 24, 2017|accessdate=April 13, 2017|issn=0458-3035|archivedate=April 13, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170413050712/http://www.latimes.com/politics/essential/la-pol-ca-essential-politics-updates-lt-gov-newsom-writes-president-trump-1487972853-htmlstory.html}}&lt;/ref&gt; Zapisal je: »Vlada ne sme odvzeti legalni in javno podprti industriji njenega poslovnega smisla ter je vrniti v roke mamilarskih kartelov in kriminalcev ...  Pozivam vas in vašo administracijo, da sodelujete s Kalifornijo in ostalimi osmimi državami, ki so legalizirale rekreativno marihuano za odrasle, na način, ki nam bo omogočil uveljavljanje naših državnih zakonov. .Zakonov, ki ščitijo javnost in naše otroke, hkrati pa ciljajo na zlonamerne akterje.« Newsom se je na Spicerjeve komentarje, ki je konopljo primerjal z opioidi, odzval: »Za razliko od marihuane so opioidi zasvojljiva in škodljiva snov, zato bi pozdravil osredotočena prizadevanja vaše administracije, da se ta posebna kriza javnega zdravja reši.« &lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;

=== Izobraževanje ===
Newsom se je novembra 2015 pridružil nadzorniku [[Long Beach City College|mestnega kolidža Long Beach]] Eloyu Oakleyju [[gostujoče mnenje|v kolumni,]] v kateri je pozval k ustanovitvi programa California College Promise, ki bi ustvaril partnerstva med javnimi šolami, javnimi univerzami in delodajalci in nudil brezplačno izobrazbo na višjih strokovnih šolah. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/|title=Gavin Newsom and Eloy Ortiz Oakley: Free community college tuition will drive California economy|work=[[San Jose Mercury News]]|date=November 12, 2015|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174010/http://www.mercurynews.com/2015/11/12/gavin-newsom-and-eloy-ortiz-oakley-free-community-college-tuition-will-drive-california-economy/}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 se je pridružil [[List of mayors of Oakland, California|županji Oaklanda]] [[Libby Schaaf]] ob predstavitvi programa Oakland Promise ter [[druga dama ali drugi gospod Združenih držav Amerike|drugi dami]] [[Jill Biden]] in [[župan Mesta Los Angeles|županu Los Angelesa]] [[Eric Garcetti|Ericu Garcettiju]], ko sta predstavila program LA Promise. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936|title=Oakland Launches Promise Initiative to Triple Number of College Graduates|work=City of Oakland|date=January 28, 2016|accessdate=April 24, 2017|archivedate=May 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170525065253/http://www2.oaklandnet.com/w/oak056936}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students|title=L.A. puts higher education within reach for all students|work=City of Los Angeles|date=September 14, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174234/https://www.lamayor.org/la-puts-higher-education-within-reach-all-students}}&lt;/ref&gt; Junija 2016 je Newsom pomagal zagotoviti 15 milijonov dolarjev v državnem proračunu za podporo te vrste programov po vsej državi. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders|title=California's College Promise Celebrated by Local Elected Officials, Education Leaders|work=California State Assembly|date=June 17, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174401/https://a52.asmdc.org/press-release/californias-college-promise-celebrated-local-elected-officials-education-leaders}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2015 je Newsom pozval [[Univerza Kalifornije|Univerzo v Kaliforniji]], naj uvrsti tečaje [[Računalništvo|računalništva]] med osrednje akademske predmete, da bi spodbudila več srednjih šol k ponujanju učnih načrtov računalništva. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html|title=Coalition calls for greater focus on computer science in UC, Cal State admissions|work=[[Los Angeles Times]]|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=December 20, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220070635/http://www.latimes.com/local/lanow/la-me-ln-computer-science-uc-calstate-admissions-20151202-story.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Johnson|first=Eric|url=http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer|title=Silicon Valley Urges Cal, CSU to Give Computer Science Full Credit in Admissions (Updated)|website=Recode.net|date=December 2, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=October 29, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161029033012/http://www.recode.net/2015/12/2/11621054/silicon-valley-elite-call-on-california-schools-to-give-computer}}&lt;/ref&gt; Podprl je uspešno zakonodajo, ki jo je septembra 2016 podpisal guverner Brown in s katero se je začel postopek načrtovanja, da se izobraževanje računalništva razširi na vse učence v državi, začenši že v vrtcu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895|title=Gov. Brown signs law to plan expansion of computer science education|work=[[EdSource]]|date=September 27, 2016|accessdate=April 23, 2017|archivedate=April 24, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424174104/https://edsource.org/2016/gov-brown-signs-law-to-plan-expansion-of-computer-science-education/569895}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je Newsom na Univerzi v Kaliforniji sprejel vrsto reform, s katerimi je [[Student-athlete|študentom-športnikom]] zagotovil dodatno akademsko podporo in pomoč v primeru poškodb ter zagotovil, da pogodbe za športne direktorje in trenerje poudarjajo akademski napredek. To je bil odgovor na več športnih programov, med drugim nogometno ekipo Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, ki je imela najnižji delež diplomirancev v državi. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html|title=Gavin Newsom places his stamp on UC sports policy; it's a start|website=Sacbee.com|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202002302/http://www.sacbee.com/opinion/editorials/article77062657.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Leff|first=Lisa|url=http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections|title=University panel adopts expanded student-athlete protections|website=Bigstory.ap.org|date=May 11, 2016|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 2, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202001134/http://bigstory.ap.org/article/0a1079e5ed7e424ab9fb56fe80de2bbc/university-considers-expanding-student-athlete-protections}}&lt;/ref&gt;

=== Tehnologija v vladi ===
Newsom je svojo prvo knjigo z ''naslovom Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government ( Kako digitalno prevzeti mestni trg in preoblikovati vlado'') izdal 7. februarja 2013. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Citizenville: How to Take the Town Square Digital and Reinvent Government|isbn=978-1-59420-472-2|last=Newsom|first=Gavin|year=2013|publisher=Penguin Press|url=https://archive.org/details/citizenvillehowt0000news}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.penguin.com/search/citizenville|title=Citizenville|publisher=Penguin Books|accessdate=August 8, 2019|archivedate=September 20, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200920020438/https://www.penguin.com/search/citizenville}}&lt;/ref&gt; Knjiga obravnava gibanje [[E-uprava|Gov 2.0]], ki se dogaja po vsej državi. Po izidu je Newsom začel sodelovati s Centrom za raziskave informacijske tehnologije v interesu družbe na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi v Kaliforniji v Berkeleyju]] na poročilu o stanju v Kaliforniji (CRC). &lt;ref name=&quot;SFMag&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Lucas|first=Scott|title=Gavin Newsom and a Berkeley Professor Are Trying to Disrupt Public Opinion Polls|url=http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls|website=San Francisco Magazine|publisher=Modern Luxury|accessdate=July 16, 2014|archivedate=July 21, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140721000938/http://www.modernluxury.com/san-francisco/story/gavin-newsom-and-berkeley-professor-are-trying-disrupt-public-opinion-polls}}&lt;/ref&gt; CRC je platforma, optimizirana za mobilne naprave, ki prebivalcem države omogoča, da »ocenijo« svojo državo na osnovi šestih aktualnih vprašanj. CRC ponazarja ideje, predstavljene v ''knjigi Citizenville'', in spodbuja neposredno, prek tehnologije, vključevanje javnosti v vladne zadeve. &lt;ref name=&quot;Hearst&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Noveck|first=Beth|title='Citizenville', by Gavin Newsom|url=http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php|website=SFGate|accessdate=July 16, 2014|date=March 2013|archivedate=July 20, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140720225929/http://www.sfgate.com/books/article/Citizenville-by-Gavin-Newsom-4321331.php}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je Newsom v sodelovanju z Inštitutom za napredno tehnologijo in javno politiko na [[Državna politehniška univerza Kalifornije|Kalifornijski politehnični državni univerzi]] predstavil digitalno demokracijo, spletno orodje, ki uporablja prepoznavanje obrazov in glasu, da uporabnikom omogoča navigacijo po zakonodajnih postopkih v Kaliforniji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html|title=Lt. Gov. Gavin Newsom, Former Sen. Sam Blakeslee Launch 'Digital Democracy'|website=Govtech.com|date=May 7, 2015|accessdate=December 6, 2016|archivedate=February 12, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170212143125/http://www.govtech.com/data/Lt-Gov-Gavin-Newsom-Former-Sen-Sam-Blakeslee-Launch-Digital-Democracy.html}}&lt;/ref&gt;

=== Kampanje za guvernerja (2010–2022) ===
=== Volitve 2010 ===
21. aprila 2009 je Newsom napovedal svojo kandidaturo za guvernerja Kalifornije na volitvah leta 2010. &lt;ref&gt;Leff, Lisa (April 22, 2009). [https://www.newspapers.com/article/ventura-county-star-newsom-in-governors/136940436/ Newsom in governor's race]. ''Ventura County Star''.&lt;/ref&gt; Za vodjo svoje kampanje je imenoval državnega senatorja (in bodočega zveznega senatorja) [[Alex Padilla|Alexa Padillo]]. &lt;ref&gt;[https://www.newspapers.com/article/the-sacramento-bee-campaign-watch/136940169/ CAMPAIGN WATCH]. ''The Sacramento Bee''. July 16, 2009.&lt;/ref&gt; Septembra ga je podprl nekdanji predsednik [[Bill Clinton]]. Skozi celotno kampanjo je imel nizke številke v anketah, saj je v večini anket zaostajal za demokratskim vodilnim kandidatom [[Jerry Brown|Jerryjem Brownom]] za več kot 20 točk. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/Poll-finds-Newsom-trailing-Brown-even-in-S-F-3219156.php|title=Campaign 2010/Mayor Newsom wants to move on up to the governor's place/Campaign expected to be very crowded and very expensive|first=Phillip|last=Matier|first2=Andrew|last2=Ross|work=The San Francisco Chronicle|date=August 24, 2009|accessdate=January 19, 2010|archivedate=October 19, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101019234353/http://articles.sfgate.com/2009-08-24/bay-area/17175365_1_jerry-brown-san-francisco-mayor-san-franciscans}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100507100129/http://johnnycalifornia.com/2008/11/12/governor-2010-new-field-poll-things-look-bad-for-newsom-not-so-bad-for-feinsteinvillaraigosa/|archivedate=May 7, 2010|title=Governor 2010: New Field Poll – Things Look Bad For Newsom, Not So Bad for Feinstein and Villaraigosa|publisher=Johnny California|date=November 12, 2008|accessdate=November 18, 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-2009-oct-31-me-newsom-out31-story.html|work=Los Angeles Times|title=Gavin Newsom drops out of California governor's race|first=Mark Z.|last=Barabak|first2=Evan|last2=Halper|date=October 31, 2009|accessdate=May 3, 2010|archivedate=March 27, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100327112053/http://articles.latimes.com/2009/oct/31/local/me-newsom-out31}}&lt;/ref&gt; Newsom je oktobra odstopil od tekme in namesto tega kandidiral za namestnika guvernerja. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Selway|first=William|url=https://www.bloomberg.com/apps/news?pid=20601103&amp;sid=a0jLxmmMJdmU|title=San Francisco Mayor Joins Race for California Governor in 2010|work=Bloomberg|date=April 21, 2009|accessdate=November 18, 2010}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff|last=Harrell|first=Ashley|title=The Wrong Stuff|work=SF Weekly|date=September 9, 2009|accessdate=November 19, 2009|archivedate=November 25, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091125080249/http://www.sfweekly.com/2009-09-09/news/the-wrong-stuff}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091102065946/http://www.gavinnewsom.com/releases/statement_by_mayor_gavin_newsom|archivedate=November 2, 2009|title=Statement by Mayor Gavin Newsom|publisher=Gavin Newsom for a Better California|date=October 30, 2009|accessdate=January 6, 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Volitve 2018 ===
11. februarja 2015 je Newsom napovedal, da odpira račun za kampanjo guvernerja na [[2018 California gubernatorial election|volitvah leta 2018]], kar mu bo omogočilo zbiranje sredstev za kampanjo za naslednika Browna na položaju guvernerja Kalifornije. &lt;ref name=&quot;gov2018&quot;&gt;{{Navedi novice|first=David|last=Siders|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html|title=Gavin Newsom to open campaign account for governor in 2018|work=[[Sacramento Bee]]|date=February 11, 2015|accessdate=March 6, 2015|archivedate=August 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170825235058/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article9735230.html}}&lt;/ref&gt; 5. junija 2018 se je na nestrankarskih primarnih volitvah uvrstil med prva dva, na splošnih volitvah 6. novembra pa je z veliko prednostjo premagal [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanca]] [[John H. Cox|Johna H. Coxa]]. &lt;ref name=&quot;pgeneral&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Hart|first=Angela|url=http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html|title=Gavin Newsom, John Cox advance to general election in California governor's race|work=[[The Sacramento Bee]]|date=June 5, 2018|accessdate=June 6, 2018|archivedate=June 7, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180607050610/http://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article212369614.html}}&lt;/ref&gt; Newsom je prisegel 7. januarja 2019.

=== Volitve za odpoklic 2021 ===
Na začetku Newsomovega mandata je bilo sproženih več poskusov, da ga odpokličejo,  vendar brez večjega učinka. 21. februarja 2020 je Orrin Heatlie, namestnik šerifa v [[Yolo County|okrožju Yolo]], vložil peticijo za odpoklic. V peticiji je bila omenjena Newsomova politika [[mesto pribežališča|države, ki zagotavlja zatočišča]], in navaja, da zakoni, ki jih je podpiral, dajejo prednost &quot;tujim državljanom, ki so v naši državi nezakonito&quot;; da ima Kalifornija visoko stopnjo [[brezdomstvo v Kaliforniji|brezdomstva]], [[Taxation in California|visoke davke]] in nizko kakovost življenja - navedene so bile druge pritožbe. &lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}&lt;/ref&gt;  

Za izsiljene volitve za odpoklic guvernerja je bilo potrebnih skupno 1.495.709 potrjenih podpisov. &lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Martichoux|first=Alix|date=February 3, 2021|title=Why do people want to recall Gov. Gavin Newsom? We explain|url=https://abc7.com/10256979/|accessdate=February 11, 2021|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=February 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210215071215/https://abc7.com/10256979/}}&lt;/ref&gt; Do avgusta 2020 je bilo predloženih in s strani državnega sekretarja overjenih 55.000 podpisov, do oktobra 2020 pa je bilo predloženih 890 novih veljavnih podpisov &lt;ref name=&quot;sacbee&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article250130094.html|title=The origin of the Newsom recall had nothing to do with COVID-19. Here's why it began|work=[[The Sacramento Bee]]|first=Lara|last=Korte|date=March 29, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=July 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210716004726/https://account.sacbee.com/paywall/subscriber-only?resume=250130094}}&lt;/ref&gt; Rok za podpis peticije je bil sprva 17. november 2020, vendar je bil podaljšan do 17. marca 2021, potem ko je sodnik [[James P. Arguelles]] odločil, da potrebujejo prizadeti zaradi pandemije lahko več časa. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/|title=Newsom Recall Drive Gets New Life: Signature Deadline Delayed to March 17|first=Ken|last=Stone|work=Times of San Diego|date=November 6, 2020|accessdate=December 16, 2020|archivedate=February 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210203074946/https://timesofsandiego.com/politics/2020/11/06/newsom-recall-drive-gets-new-life-signature-deadline-delayed-to-march-17/}}&lt;/ref&gt; Zasluge za naraščajočo podporo odpoklicu so pripisali Newsomovi udeležbi na [[2021 California gubernatorial recall election#Party at The French Laundry|zabavi v pralnici The French Laundry]] novembra 2020 kljub njegovim ukrepom na področju javnega zdravja; &lt;ref name=&quot;French Laundry&quot;&gt;Sources that reference Newsom's attendance at [[The French Laundry]] as a contributor to the recall petition:&lt;/ref&gt; jezi volivcev zaradi zaprtja mest, izgube delovnih mest, zaprtja šol in podjetij; &lt;ref name=&quot;abc&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979|title=EXPLAINER: Why is California Gov. Newsom facing a recall?|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|first=Michael R.|last=Blood|date=March 17, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210521075334/https://abcnews.go.com/Health/wireStory/explainer-california-gov-newsom-facing-recall-76517979}}&lt;/ref&gt; in 31 milijard dolarjev vrednemu škandalu z goljufijami v državni agenciji za brezposelnost &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/|title=How much will California's EDD scandal cost Newsom in the recall election?|work=CalMatters|first=Emily|last=Hoeven|date=August 4, 2021|accessdate=September 16, 2021|archivedate=September 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210910215334/https://calmatters.org/projects/newsom-recall-edd-voters/}}&lt;/ref&gt;. &lt;ref name=&quot;abc&quot; /&gt; Dogodek French Laundry je potekal 6. novembra, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html|title=Are Californians Still Mad at Gavin Newsom?|date=May 3, 2021|work=[[Slate (magazine)|Slate Magazine]]|first=Mary|last=Harris|accessdate=September 16, 2021|archivedate=May 31, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210531030043/https://slate.com/news-and-politics/2021/05/gavin-newsom-california-governor-recall-caitlyn-jenner.html}}&lt;/ref&gt; med 5. novembrom in 7. decembrom pa je bilo oddanih in preverjenih več kot 442.000 novih podpisov; med novembrom 2020 in 17. marcem 2021 je bilo oddanih 1.664.010 preverjenih podpisov, kar predstavlja približno 98 % od končnega števila 1.719.900. &lt;ref name=&quot;sacbee&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b|title=Newsom Recall is a Go After Only 43 People Remove Their Signatures from Effort|last=Nuttle|first=Matthew|date=June 23, 2021|work=ABC|accessdate=September 22, 2021|archivedate=October 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211001081116/https://www.abc10.com/article/news/politics/43-signatures-removed-california-governor-recall-petition/103-34d4f3e9-cca9-473b-8d09-74fce123a92b}}&lt;/ref&gt;

Med kampanjo je Newsom primerjal prizadevanja za odpoklic s poskusi razveljaviti predsedniške volitve v Združenih državah Amerike leta 2020. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Ronayne|first=Kathleen|last2=Blood|first2=Michael R.|title=California Gov. Gavin Newsom beats back GOP-led recall|url=https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 19, 2021|work=Associated Press|date=September 15, 2021|location=Sacramento|archivedate=September 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210919012132/https://apnews.com/article/california-recall-results-gavin-newsom-a590782877be099d44f1766b2d138394}}&lt;/ref&gt; Volitve za odpoklic so bile izvedene 14. septembra 2021 in le 38 % jih je glasovalo za odpoklic Newsoma, zato je ostal na položaju. &lt;ref name=&quot;AP NEWS 2021&quot;&gt;{{Navedi splet|title=California Gov. Gavin Newsom stays in power as recall fails|website=AP NEWS|date=September 14, 2021|url=https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 15, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210915012325/https://apnews.com/article/joe-biden-donald-trump-california-climate-elections-a590782877be099d44f1766b2d138394}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Bernstein 2021&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Bernstein|first=Sharon|title=TV networks|website=Reuters|date=September 15, 2021|url=https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/|accessdate=September 15, 2021|archivedate=September 14, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210914222816/https://www.reuters.com/world/us/californians-decide-governors-fate-republican-backed-recall-2021-09-14/}}&lt;/ref&gt;

=== Volitve 2022 ===
Leta 2022 je bil Newsom izvoljen za drugi mandat, potem ko je s 59,2 % glasov premagal republikanskega senatorja [[Brian Dahle|Briana Dahleja]]. To je bila manjša zmaga kot leta 2018 in prvič po letu 2010, da demokratski kandidat za guvernerja ni osvojil vsaj 60 % glasov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/news/2022/11/08/gavin-newsom-reelection-00065814|title=Gavin Newsom easily wins reelection in California a year after recall|website=Politico|first=Lara|last=Korte|date=November 8, 2022|accessdate=November 12, 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Guverner Kalifornije (2019–danes) ===
Analiza [[CalMatters]], objavljena leta 2019, je pokazala, da so Newsomova politična stališča bolj zmerna kot stališča skoraj vseh demokratskih državnih zakonodajalcev v Kaliforniji. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|title=Gov. Newsom the moderate? On this spectrum, almost every Democratic legislator is further left|work=Calmatters|date=October 22, 2019|last=Christopher|first=Ben|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203231446/https://calmatters.org/politics/2019/10/gavin-newsom-moderate-governor-california-political-spectrum/|quote=Based on an analysis of the 1,042 bills that the governor signed or vetoed this year, Gavin Newsom is more moderate than any other Democratic state senator and sits to the left of only two Democrats in the Assembly.}}&lt;/ref&gt;

=== Imenovanja ===
Potem ko je bila ameriška senatorka [[Kamala Harris]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] izvoljena za podpredsednico Združenih držav Amerike, je Newsom imenoval državnega sekretarja Kalifornije Alexa Padillo, da jo nasledi kot najmlajši senator ZDA. Za zamenjavo Padille na mestu državnega sekretarja je Newsom imenoval poslanko [[Shirley Weber]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=December 22, 2020|title=Newsom names Assemblywoman Shirley Weber to succeed Padilla as California secretary of state|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment|accessdate=March 16, 2021|website=Los Angeles Times|first=John|last=Myers|first2=Taryn|last2=Luna|archivedate=March 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210319085505/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-22/assemblywoman-shirley-weber-california-secretary-of-state-padilla-senate-appointment}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Harris bursts through another barrier, becoming the first female, first Black and first South Asian vice president-elect|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html|accessdate=December 20, 2020|work=CNN|date=November 7, 2020|publisher=Cable News Network|archivedate=December 24, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201224175113/https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/kamala-harris-first-vice-president-female-black-south-asian/index.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=December 22, 2020|title=Alex Padilla Will Replace Kamala Harris in the Senate|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html|accessdate=December 22, 2020|issn=0362-4331|archivedate=December 22, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201222180217/https://www.nytimes.com/2020/12/22/us/politics/alex-padilla-kamala-california-senate.html}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] potrdil Xavierja Becerro za ameriškega ministra za zdravje in socialne zadeve, je Newsom imenoval Roba Bonto za generalnega državnega tožilca Kalifornije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=White|first=Jeremy B.|title=Newsom will wait to announce California AG until Becerra confirmed|url=https://politi.co/3trBYkj|accessdate=March 16, 2021|website=Politico PRO|date=February 3, 2021|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045512/https://www.politico.com/states/california/story/2021/02/03/newsom-will-wait-to-announce-california-ag-until-becerra-confirmed-9425333}}&lt;/ref&gt; V intervjuju z [[Joy-Ann Reid|Joy Reid]] so Newsoma vprašali, ali bi imenoval temnopolto žensko, da nadomesti [[Dianne Feinstein]], če bi se ta upokojila iz senata ali umrla pred koncem svojega mandata leta [[volitve Senata Združenih držav Amerike leta 2024|2024]] ; Newsom je odgovoril z da. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|first=Chris|last=Cillizza|title=Analysis: Gavin Newsom just tried to shove Dianne Feinstein out the door|url=https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html|accessdate=March 16, 2021|work=CNN|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316164743/https://www.cnn.com/2021/03/16/politics/gavin-newsom-dianne-feinstein-senate/index.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gavin Newsom vows to name Black woman to Senate if Dianne Feinstein steps down|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/|accessdate=March 16, 2021|website=CBS News|first=Melissa|last=Quinn|date=March 16, 2021|archivedate=March 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210316124743/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-dianne-feinstein-california/}}&lt;/ref&gt; Feinstein je umrla septembra 2023, Newsom pa se je soočil s pritiskom, da hitro imenuje naslednico. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/live/2023/09/29/us/dianne-feinstein-dead-senate|title=The senator was hailed as a pioneer in politics. Here's what to know.|first=Annie|last=Karni|first2=Shawn|last2=Hubler|work=The New York Times|date=September 29, 2023}}&lt;/ref&gt; Izpolnil je svojo obljubo in na to mesto imenoval [[Laphonza Butler|Laphonza Butlerja]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=October 1, 2023|first=Adam|last=Edelman|first2=Amanda|last2=Terkel|title=Gov. Gavin Newsom chooses Laphonza Butler to fill Dianne Feinstein's Senate seat|url=https://www.nbcnews.com/politics/2024-election/gavin-newsom-laphonza-butler-fill-dianne-feinstein-senate-seat-rcna118052|website=NBC News|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Kazensko pravosodje ===

=== Smrtna kazen ===
13. marca 2019, [[2016 California Proposition 62|tri leta po tem, ko so volivci tesno zavrnili odpoklic]] &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california|title=Gov. Gavin Newsom Suspends Death Penalty in California|work=NPR News|first=Scott|last=Shafer|first2=Marisa|last2=Lagos|date=March 12, 2019|accessdate=September 19, 2021|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902223802/https://www.npr.org/2019/03/12/702873258/gov-gavin-newsom-suspends-death-penalty-in-california}}&lt;/ref&gt;, je Newsom razglasil moratorij za smrtno kazen in tako prepovedal kakršno koli usmrtitev v državi, dokler je guverner. Ta poteza je privedla tudi do umika trenutnega protokola za smrtonosne injekcije v državi in zaprtja sobe za usmrtitve v [[San Quentin State Prison|državnem zaporu San Quentin]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html|title='Ineffective, irreversible and immoral:' Gavin Newsom halts death penalty for 737 inmates|last=Bollag|first=Sophia|work=Sacramento Bee|accessdate=March 13, 2019|archivedate=December 10, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201210104925/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article227489844.html}}&lt;/ref&gt; V intervjuju za ''[[CBS This Morning|oddajo CBS This Morning]]'' je Newsom dejal, da je smrtna kazen &quot;rasističen sistem .... ki ohranja neenakost. To je sistem, ki ga z mirno vestjo ne morem podpreti.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/|title=California governor on halting executions: &quot;It's a racist system. You cannot deny that.&quot;|work=CBS News|accessdate=March 15, 2019|archivedate=March 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190316012306/https://www.cbsnews.com/news/gavin-newsom-death-penalty-its-a-racist-system-california-governor-says/}}&lt;/ref&gt; Moratorij je odobril začasno odložitev kazni vsem 737 zapornikom, ki so v Kaliforniji na čakalni vrsti na smrt - tedaj največji čakalni vrsti na smrt na zahodni polobli. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html|title=California Death Penalty Suspended; 737 Inmates Get Stay of Execution|last=Arango|first=Tim|date=March 12, 2019|work=The New York Times|accessdate=April 4, 2019|issn=0362-4331|archivedate=April 3, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403180226/https://www.nytimes.com/2019/03/12/us/california-death-penalty.html}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2022 je Newsom državi naročil, naj začne ukinjati oddelek za smrtno kazen v San Quentinu in jo preoblikuje v &quot;prostor za rehabilitacijske programe&quot;, &lt;ref name=&quot;calmattersdeath&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/politics/2022/02/california-death-penalty-end/|title=Is this another way to end California's death penalty?|work=Calmatters|date=February 9, 2022|last=Koseff|first=Alexei}}&lt;/ref&gt; saj se vsi obsojeni zaporniki selijo v druge zapore z najvišjo stopnjo varnosti. Volivci v državi so leta 2012 in 2016 podprli smrtno kazen, pri čemer so se s slednjim ukrepom strinjali s premestitvijo obsojenih v druge zapore. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649|title=California moves to dismantle nation's largest death row|work=Associated Press|first=Don|last=Thompson|date=January 31, 2022|accessdate=February 8, 2022|archivedate=February 8, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208050645/https://apnews.com/article/california-death-row-closed-prisons-gavin-newsom-d59ae606239abadb2dfa03be71e54649}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je anketa iz leta 2021, ki jo je izvedel [[Institute of Governmental Studies|Inštitut za vladne študije]] [[Univerza Kalifornije, Berkeley|UC Berkeley]] in jo je sofinanciral ''[[Los Angeles Times|Los Angeles Times,]]'' pokazala upad podpore smrtni kazni med kalifornijskimi volivci, &lt;ref name=&quot;calmattersdeath&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-05-20/gavin-newsom-death-penalty-opposition-new-california-poll|title=Support for the death penalty is declining in California, poll shows|website=[[Los Angeles Times]]|date=May 20, 2021}}&lt;/ref&gt; so republikanski nasprotniki kritizirali Newsomove poteze za ukinitev smrtne kazni v Kaliforniji kot kljubovanje volji volivcev, zagovorniki smrtne kazni pa so dejali, da so družinam žrtev umorov preprečili obrniti list. &lt;ref name=&quot;calmattersdeath&quot; /&gt;

=== Pomilostitve ===
V odgovor na zatiranje priseljencev s kazensko evidenco, ki ga je sprejela Trumpova administracija, je Newsom ljudem v tej situaciji namenil večjo pozornost. {{R|LAT 2019-08-22}} Pomilostitev lahko odpravi razloge za deportacijo priseljencev, ki bi sicer imeli pravico, da postanejo zakoniti stalni prebivalci. Prošnje za pomilostitev ljudi, ki jim grozi deportacija, pospešeno obravnava državni odbor za pogojni odpust v skladu s kalifornijskim zakonom iz leta 2018. &lt;ref name=&quot;LAT 2019-08-22&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru|title=She faces deportation after shooting her husband. Now, Gov. Newsom could pardon her|last=Willon|first=Phil|date=August 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=August 23, 2019|archivedate=August 23, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190823135847/https://www.latimes.com/california/story/2019-08-22/gavin-newsom-pardons-deportation-threat-trump-liyah-birru}}&lt;/ref&gt; Newsom je maja 2019 v svojih prvih dejanjih pomilostitve kot guverner pomilostil sedem nekdanjih zaprtih oseb, vključno z dvema kamboškima beguncema, ki se soočata [[deportacija in izgon iz Združenih držav Amerike|z deportacijo]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html|title=In a rebuke to President Trump, Gov. Newsom pardons refugees facing deportation|last=Willon|first=Phil|last2=Chabria|first2=Anita|date=May 13, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 14, 2019|archivedate=May 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190514011645/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-pardon-immigrant-trump-20190513-story.html}}&lt;/ref&gt; Novembra 2019 je pomilostil tri moške, ki so se poskušali izogniti deportaciji v Kambodžo ali Vietnam. Vsak od njih je ločeno storil kazniva dejanja, ko je bil star 19 let. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations|title=California Gov. Gavin Newsom pardons 3 in bid to block deportations|date=November 16, 2019|agency=[[Associated Press]]|accessdate=November 16, 2019|archivedate=November 16, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191116041802/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-15/california-governor-gavin-newsom-pardons-to-block-deportations}}&lt;/ref&gt; Decembra 2019 je Newsom pogojno odpustil kamboškemu beguncu, ki je bil zaradi umora pridržan v kalifornijskem zaporu. Čeprav so skupine za pravice priseljencev želele, da Newsom ukine politiko, ki dovoljuje premestitev zveznim agentom, je bil begunec po izpustitvi predan zaradi morebitne deportacije. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice|title=Newsom paroles immigrant, who is immediately detained by ICE|agency=Associated Press|date=December 23, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 24, 2019|archivedate=December 24, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191224000827/https://www.latimes.com/california/story/2019-12-23/newsom-paroles-immigrant-who-is-immediately-detained-by-ice}}&lt;/ref&gt;

13. januarja 2022 je Newsom zavrnil pogojni izpust [[Sirhan Sirhan|Sirhanu Sirhanu]], morilcu [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], ki ga je komisija za pogojni izpust priporočila za pogojni izpust po 53 letih zapora. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html|title=California Gov. Gavin Newsom denies parole for RFK assassin Sirhan Sirhan|first=Jake|last=Tapper|authorlink=Jake Tapper|first2=Cheri|last2=Mossburg|publisher=CNN|date=January 13, 2022|accessdate=January 14, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114022521/https://www.cnn.com/2022/01/13/us/sirhan-sirhan-newsom-denies-parole/index.html}}&lt;/ref&gt; Newsom je za ''[[Los Angeles Times]]'' napisal [[gostujoče mnenje|kolumno,]] v kateri je dejal, da Sirhanu &quot;še vedno manjka spoznanje, ki bi ga odvrnilo od nevarnih in uničujočih odločitev, kot jih je sprejemal v preteklosti. Najbolj očiten dokaz, da mu manjka spoznanje, je njegova spreminjajoča se pripoved o atentatu na Kennedyja in njegovo trenutno zavračanje odgovornosti zanj.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/|title=Calif. Gov. Newsom denies parole for Sirhan Sirhan, convicted of Robert F. Kennedy assassination|first=Tom|last=Jackman|work=The Washington Post|date=January 13, 2022|accessdate=January 15, 2022|archivedate=January 14, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220114172852/https://www.washingtonpost.com/nation/2022/01/13/sirhan-parole-denied/}}&lt;/ref&gt;

=== Reforma policije ===
Newsom je podprl predlog zakona skupščine 1196, ki bi v Kaliforniji prepovedal pritiskati na karotidne arterije in daviti. Trdil je, da ni več mesta za [[oris uveljavljanja zakona|policijsko taktiko]], »katere namen je dobesedno preprečiti dotok krvi v možgane in ki nima več mesta v 21. stoletju.« &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|title=Will Gavin Newsom Sign New Police Laws After George Floyd Protests? Here are His Options|last=Wiley|first=Hannah|date=September 3, 2020|website=The Sacramento Bee|accessdate=September 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200915173931/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article245124265.html|archivedate=September 15, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/|title=Gavin Newsom directs California police officers to stop training use of carotid hold|website=ABC 7|first=Alix|last=Martichoux|date=June 5, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 1, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210901165937/https://abc7.com/governor-press-conference-today-time-newsom-george-floyd-black-lives-matter-phase-3/6233485/}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je zvišala minimalno starost za delo policista z 18 na 21 let. V zakonih so bile tudi omejitve glede uporabe solzivca in prepoved policijskim oddelkom zaposlovati policiste po kršitvah ali kaznivih dejanjih. Med zakoni je bil tudi zakon o Georgeu Floydu, ki od policistov zahteva, da posredujejo, če so priča pretirani uporabi sile s strani drugega policista. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lethang|first=Marlene|date=October 1, 2021|title=California Gov. Newsom signs sweeping police reform bills, will strip badges from officers for misconduct|url=https://abcnews.go.com/US/california-gov-newsom-signs-sweeping-police-reform-bills/story?id=80349484|accessdate=July 12, 2022|website=ABC News}}&lt;/ref&gt;

==== Transseksualni zaporniki ====
Septembra 2020 je Newsom podpisal zakon, ki dovoljuje namestitev transspolnih zapornikov iz Kalifornije v zapore, ki ustrezajo njihovi spolni identiteti. Zahteva zapornika se lahko zavrne na podlagi &quot;pomislekov glede upravljanja ali varnosti&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Colton|first=Emma|date=September 27, 2020|title=Newsom signs law allowing transgender inmates to be placed in prisons according to gender identity|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity|accessdate=September 27, 2020|work=Washington Examiner|archivedate=September 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200929204328/https://www.washingtonexaminer.com/news/newsom-signs-law-allowing-transgender-inmates-to-be-placed-in-prisons-according-to-gender-identity}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|date=September 26, 2020|title=Gov. Newsom signs law requiring California prisons to house transgender inmates by gender identity|url=https://abc7news.com/6586846/|accessdate=September 27, 2020|work=ABC7 San Francisco|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001082416/https://abc7news.com/6586846/}}&lt;/ref&gt; V odgovor je [[Women's Liberation Front|Ženska osvobodilna fronta]] vložila tožbo, v kateri trdi, da je zakon &quot;neustaven in ustvarja nevarno okolje za ženske v ženskih ustanovah&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Martinez|first=Christian|date=November 24, 2021|title=Suit takes aim at law that lets transgender inmates choose housing based on gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-11-24/lawsuit-takes-aim-at-law-that-allows-transgender-inmates-to-choose-housing-location-based-on-gender-identity|accessdate=September 17, 2024|work=Los Angeles Times}}&lt;/ref&gt;

=== Katastrofe in izredne razmere ===

==== Pandemija COVID-19 ====
[[Slika:Gavin_Newsom_meets_with_scientists_and_physicians_01.jpg|sličica|Newsom z zdravstvenimi delavci med pandemijo  COVID-19, marca 2020.]]
Newsom je 4. marca 2020 razglasil izredne razmere po prvi smrti v Kaliforniji, ki jo je mogoče pripisati  [[Covid-19|SARS-CoV-2]] (COVID-19). &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=March 4, 2020|accessdate=March 4, 2020|title=Gov. Newsom declares state of emergency due to coronavirus|work=[[KCRA]]|url=https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200305075530/https://www.kcra.com/article/california-newsom-declares-state-of-emergency-due-to-coronavirus/31231293|archivedate=March 5, 2020}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|date=March 4, 2020|title=Governor Newsom Declares State of Emergency to Help State Prepare for Broader Spread of COVID-19|url=https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|accessdate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309150057/https://www.gov.ca.gov/2020/03/04/governor-newsom-declares-state-of-emergency-to-help-state-prepare-for-broader-spread-of-covid-19/|archivedate=March 9, 2020}}&lt;/ref&gt; Njegova izrečena namera je bila pomagati Kaliforniji pri pripravi na širjenje COVID-19 in njegovo zajezitev. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases|title=Grand Princess cruise ship at center of coronavirus fight amid concerns about spread|date=March 4, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 12, 2020|archivedate=March 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200309091332/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-04/los-angeles-county-declares-coronavirus-emergency-6-new-cases}}&lt;/ref&gt; Razglasitev izrednih razmer je državnim agencijam omogočila, da  laže nabavljajo opremo in storitve, laže izmenjujejo informacije o bolnikih, in omilila omejitve glede uporabe državnih nepremičnin in objektov. Newsom je tudi napovedal, da bodo prednostno obravnavali blažjo obravnavanje približno 108.000 brezdomcev v državi, s precejšnjim pritiskom, da se preselijo v zaprte prostore. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy|title=An unexpected side effect of the coronavirus? A new urgency about helping homeless people|last=Curwen|first=Thomas|last2=Oreskes|first2=Benjamin|last3=Chabria|first3=Anita Chabria|date=March 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316152252/https://www.latimes.com/homeless-housing/story/2020-03-15/coronavirus-homeless-infection-prevention-fear-policy}}&lt;/ref&gt;

Newsom je izdal izvršni odlok, ki je državi omogočil, da zaseže hotele in zdravstvene ustanove za zdravljenje bolnikov s COVID-19, vladnim uradnikom pa je dovolil, da organizirajo zasebne telekonference, ne da bi kršili zakone o odprtih sestankih. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements|title=Newsom issues order allowing California to take over hotels for coronavirus patients|last=Luna|first=Taryn|date=March 12, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 14, 2020|archivedate=March 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200316074804/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-12/california-governor-gavin-newsom-hotels-medical-facilities-patients-meeting-requirements}}&lt;/ref&gt; Prav tako je lokalnim šolskim okrožjem naročil, naj sama odločajo o zaprtju šol, vendar je z izvršnim odlokom zagotovil, da bodo potrebe učencev zadovoljene ne glede na to, ali je njihova šola fizično odprta ali ne. [[Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za kmetijstvo ZDA]] je odobrilo zahtevo Newsomove administracije, da se med zaprtjem šol ponudi storitev prehrane, med drugim možnost, da družine te obroke prevzamejo v knjižnicah, parkih ali drugih lokacijah zunaj šolskega naselja. Približno 80 % učencev v kalifornijskih javnih šolah prejema [[School meal programs in the United States|brezplačne ali znižane obroke]]. Ta izvršni odlok je vseboval nadaljnje financiranje možnosti [[poučevanje na daljavo|učenja na daljavo]] in možnosti [[varstvo otrok|varstva otrok]] med delovnim časom. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom|title=Newsom orders more aid to California campuses shuttered by coronavirus, opting not to close schools statewide|last=Willon|first=Phil|last2=Myers|first2=John|date=March 14, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 15, 2020|archivedate=March 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200314224250/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-13/california-schools-closure-state-help-coronavirus-gavin-newsom}}&lt;/ref&gt;

Ker se je število potrjenih primerov COVID-19 v državi še naprej večalo, je Newsom 15. marca pozval ljudi, stare 65 let in več, ter tiste s kroničnimi zdravstvenimi težavami, naj se izolirajo. Pozval je tudi bare ter degustacijske sobe v pivovarnah in vinskih kleteh, da zaprejo svoja vrata za goste. Nekatere lokalne jurisdikcije so se odločile za obvezno zaporo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate|title=Coronavirus cases spike to 94 in L.A. County as officials issue more emergency restrictions|last=Phil Willon|last2=Alex Wigglesworth|last3=Taryn Luna|last4=Laura Newberry|last5=Colleen Shalby|date=March 16, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 17, 2020|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317021439/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-16/coronavirus-newsom-bar-closures-seniors-medical-conditions-self-isolate}}&lt;/ref&gt; Zaprtje je bilo razširjeno na kinodvorane in fitnes klube. Restavracije je pozval, naj prenehajo streči obroke v svojih lokalih in ponujajo le [[za s seboj|obroke za s seboj]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Chance|first=Amy|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html|title=No gatherings, restaurant meals in California now, Gavin Newsom directs|date=March 16, 2020|work=The Sacramento Bee|accessdate=March 17, 2020|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=March 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200317094256/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article241255606.html}}&lt;/ref&gt; Njegov [[karantena na domu|ukaz karantene doma, ki]] je veljal v vsej državi, je postal obvezen 19. marca. Dovoljeval je gibanje zunaj doma za nujne primere ali rekreacijo, vendar so morali ljudje ohranjati [[omejevanje socialnih stikov|varno razdaljo]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders|title='Time to wake up,' Newsom says, again urging Californians to stay home in coronavirus fight|last=Willon|first=Phil|last2=Luna|first2=Taryn|date=March 21, 2020|website=Los Angeles Times|accessdate=March 22, 2020|last3=Fry|first3=Hannah|archivedate=March 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200321225624/https://www.latimes.com/california/story/2020-03-21/california-statewide-stay-at-home-coronavirus-rules-stricter-local-orders}}&lt;/ref&gt; Dejavnost, &quot;potrebna za ohranitev neprekinjenega delovanja zveznih sektorjev kritične infrastrukture, kritičnih vladnih služb, šol, varstva otrok in gradbeništva&quot;, je bila izključena iz ukaza. Bistvene storitve, kot so trgovine z živili in lekarne, so ostale odprte. Newsom je zagotovil državna sredstva za plačilo zaščitnih ukrepov, kot so nastanitve v hotelskih sobah za bolnišnične in druge bistvene delavce, ki se bojijo vrnitve domov in okužbe družinskih članov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|title=Newsom assures Californians that the state has enough ventilators in coronavirus fight|work=[[Los Angeles Times]]|first=Phil|last=Willon|accessdate=April 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200412173421/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-09/gavin-newsom-california-ventilators-hospitals-counties-coronavirus|archivedate=April 12, 2020}}&lt;/ref&gt; Do 26. aprila je v izrednih razmerah, medtem ko zakonodajni organ še ni zasedal, izdal 30 izvršilnih odredb. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature|title=Column: In the coronavirus crisis, California isn't under one-party rule, it's under one-man rule|last=Skelton|first=George|date=April 27, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 27, 2020|archivedate=April 27, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200427132649/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-27/gavin-newsom-coronavirus-executive-power-california-legislature}}&lt;/ref&gt;

28. aprila je Newsom skupaj z guvernerji Oregona in Washingtona napovedal &quot;skupni pristop&quot; k ponovnemu odprtju svojih gospodarstev. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/|title=Washington, Oregon and California announce Western states pact|date=April 13, 2020|work=Seattle Weekly|accessdate=April 29, 2020|archivedate=June 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200604025955/https://www.seattleweekly.com/northwest/washington-oregon-and-california-announce-western-states-pact/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/|title=Washington, Oregon, California announce coronavirus pact|date=April 13, 2020|work=Q13 FOX News|accessdate=April 13, 2020|archivedate=April 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200414190757/https://q13fox.com/2020/04/13/washington-oregon-california-announce-coronavirus-pact/}}&lt;/ref&gt; Njegova administracija je predstavila ključne kazalnike za spremembo njegovega mandata ostajanja doma, vključno z možnostjo natančnega spremljanja in sledenja morebitnim primerom, preprečevanja okužb ljudi z visokim tveganjem, povečanja zmogljivosti v bolnišnicah za nujne primere, razvoja terapevtskih sredstev, zagotavljanja fizične distance v šolah, podjetjih in vrtcih ter razvoja smernic za ponovno vzpostavitev izolacije, če se virus poveča. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom|title=California will 'do the right thing' when lifting stay-at-home orders, Newsom says|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Wigglesworth|first2=Alex|date=April 19, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 19, 2020|archivedate=April 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200419190357/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-19/california-will-do-right-thing-coronavirus-orders-newsom}}&lt;/ref&gt; Načrt za konec zaprtja je imel štiri faze. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus|title=Some California businesses could reopen within weeks as state fights coronavirus, Newsom says|last=Myers|first=John|date=April 28, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 28, 2020|archivedate=April 28, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200428195530/https://www.latimes.com/california/story/2020-04-28/reopen-california-businesses-gavin-newsom-phases-stay-home-order-coronavirus}}&lt;/ref&gt; Newsom je poudaril, da bo rahljanje omejitev temeljilo na podatkih, ne na datumih, in dejal: &quot;Načrte za ponovno odprtje bomo utemeljili na dejstvih in podatkih, ne na ideologiji. Ne na tem, kar si želimo. Ne na tem, kar upamo.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html|title=California governor outlines state's phased reopening plan|last=Mossburg|first=Cheri|last2=Cole|first2=Devan|date=April 28, 2020|work=CNN|accessdate=April 29, 2020|archivedate=April 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200429002450/https://www.cnn.com/2020/04/28/politics/california-phased-reopening-plan/index.html}}&lt;/ref&gt; Glede vrnitve [[Glavna bejzbolska liga|Major League Baseball]] in [[National Football League|NFL]] je dejal: &quot;V tem pričakovanju bi bil zelo previden.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mercurynews.com/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says|title=Coronavirus: Will fans pack NFL stadiums for week 1? Don't count on it, Gov. Newsom says|last=Savidge|first=Nico|date=April 4, 2020|work=The Mercury News|accessdate=April 4, 2020|archivedate=July 13, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045507/https://www.mercurynews.com/2020/04/04/coronavirus-will-fans-pack-nfl-stadiums-for-week-1-dont-count-on-it-gov-newsom-says/}}&lt;/ref&gt;

V začetku maja je Newsom napovedal, da se bodo nekatere trgovine lahko ponovno odprle za prevzem. Večina Kalifornijcev je odobravala Newsomovo ravnanje v krizi in jih je bolj skrbelo prezgodnje kot prepozno ponovno odprtje, vendar so proti tem politikam potekale demonstracije in protesti. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gov. Gavin Newsom says reopening California will begin this week|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup|last=Luna|first=Tarlyn|date=May 4, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=May 4, 2020|archivedate=May 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200504201307/https://www.latimes.com/california/story/2020-05-04/california-reopening-coronavirus-gavin-newsom-phases-begin-retail-pickup}}&lt;/ref&gt; Pod pritiskom je Newsom prenesel več pravic odločanja glede ponovnega odprtja na lokalno raven. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lopez|first=German|date=July 6, 2020|title=How California went from a coronavirus success story to a worrying new hot spot|url=https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak|accessdate=July 7, 2020|website=Vox|archivedate=July 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200706150203/https://www.vox.com/future-perfect/2020/7/6/21308351/california-coronavirus-pandemic-covid-outbreak}}&lt;/ref&gt; Istega meseca je napovedal načrt, da bodo imeli registrirani volivci na [[volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|novembrskih volitvah]] možnost glasovati po pošti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=All California voters to receive mail-in ballot for November election, but in-person voting will remain|url=https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html|last=Mossburg|first=Cheri|date=May 8, 2020|first2=Caroline|last2=Kelly|work=CNN|accessdate=May 9, 2020|archivedate=May 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200509021143/https://www.cnn.com/2020/05/08/politics/california-mail-in-voting/index.html}}&lt;/ref&gt; Kalifornija je bila prva zvezna država v državi, ki se je zavezala, da bo vsem registriranim volivcem za novembrske splošne volitve pošiljala glasovnice po pošti. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=May 26, 2020|title=Three Republican groups sue California governor over mail-in-vote order|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF|accessdate=May 27, 2020|archivedate=May 26, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200526155041/https://www.reuters.com/article/us-usa-election-california-republicans-idUSKBN2310OF}}&lt;/ref&gt;

Ko se je država odprla, je ''[[Los Angeles Times]]'' ugotovil, da se je število novih hospitalizacij zaradi koronavirusa v Kaliforniji začelo povečevati okoli 15. junija s hitrostjo, ki je nismo videli od začetka aprila, takoj po tem, ko se je virus začel hitro širiti po državi. {{R|LAT 2020-07-14}} Newsom je 18. junija uvedel obvezno nošenje mask za vse Kalifornijce, da bi zmanjšal širjenje COVID-19. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=June 18, 2020|title=Gavin Newsom issues statewide mask order: Californians must wear face coverings in public|work=Sacramento Bee|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html|accessdate=June 28, 2020|archivedate=June 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200621173732/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article243634487.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=June 18, 2020|title=Face coverings required in public spaces|work=Official California State Government Website|url=https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 18, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200618221034/https://www.cdph.ca.gov/Programs/CID/DCDC/CDPH%20Document%20Library/COVID-19/Guidance-for-Face-Coverings_06-18-2020.pdf}}&lt;/ref&gt; Izvršba bi bila v pristojnosti lastnikov podjetij, saj lokalni organi pregona neupoštevanje predpisov obravnavajo kot manjši prekršek. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=June 19, 2020|title=California county sheriff says he won't enforce Newsom's coronavirus mask order.|work=FoxNews|url=https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order|accessdate=June 19, 2020|archivedate=June 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200619234705/https://www.foxnews.com/us/california-county-sheriff-says-he-wont-enforce-newsoms-coronavirus-mask-order}}&lt;/ref&gt; Do konca junija je sedmim okrožjem odredil zaprtje barov in nočnih klubov, osmim drugim okrožjem pa priporočil, naj zaradi porasta primerov korona bvirusa v nekaterih delih države same ukrepajo in zaprejo ta podjetja. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Myers|first=John|last2=Wigglesworth|first2=Alex|last3=Newberry|first3=Laura|last4=Holland|first4=Gale|date=June 28, 2020|title=Newsom orders bars closed in 7 California counties including L.A. due to coronavirus spread|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread|accessdate=June 29, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=June 29, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200629003423/https://www.latimes.com/california/story/2020-06-28/gavin-newsom-orders-bars-closed-in-7-california-counties-due-to-coronavirus-spread}}&lt;/ref&gt; Na redni tiskovni konferenci 13. julija, ko je odredil ponovno uvedbo zaprtja barov in prehranjevanja v zaprtih prostorih restavracij, je dejal: »Opažamo porast širjenja virusa, zato je dolžnost vseh nas, da trezno priznamo, da COVID-19 ne bo kmalu izginil, dokler ne bo cepiva ali učinkovite terapije.« &lt;ref name=&quot;LAT 2020-07-142&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Lin|first=Rong-Gong II|last2=Blume|first2=Howard|last3=Gutierrez|first3=Melody|last4=Fry|first4=Hannah|last5=Dolan|first5=Maura|date=July 14, 2020|title=How California went from a rapid reopening to a second closing in one month|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike|accessdate=July 15, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|archivedate=July 14, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200714202842/https://www.latimes.com/california/story/2020-07-14/california-reopening-shutdown-coronavirus-spike}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je Newsomova administracija leta 2020 uvedla nekatere najstrožje omejitve zaradi pandemije v državi, je imela Kalifornija do maja 2021 29. najvišjo stopnjo umrljivosti od vseh 50 držav &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Procter|first=Richard|date=March 4, 2021|title=Remember when? Timeline marks key events in California's year-long pandemic grind|url=https://calmatters.org/health/coronavirus/2021/03/timeline-california-pandemic-year-key-points/|accessdate=2024-08-21|work=CalMatters|language=en-US}}&lt;/ref&gt; [[Monica Gandhi]], profesorica medicine na [[Univerza Kalifornije, San Francisco|UCSF]], je dejala, da kalifornijski omejevalni pristop &quot;ni privedel do boljših zdravstvenih rezultatov&quot;, in kritizirala kalifornijsko zamudo pri izvajanju novih priporočil [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni|CDC,]] ki so popolnoma cepljene oproščala večine zahtev po nošenju mask v zaprtih prostorih, hkrati pa dejala, da odločitev nima znanstvene utemeljitve in bi lahko povzročila &quot;stransko škodo&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|title=UCSF expert: California, San Francisco should 'immediately' lift mask mandates for vaccinated|work=Sfgate|date=May 14, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517193602/https://www.sfgate.com/politics/article/2021-05-California-mask-mandate-CDC-vaccinated-new-16177861.php|last=Ting|first=Eric}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/|title=California Focus: Florida or California: Which handles covid better?|date=May 7, 2021|accessdate=May 17, 2021|archivedate=May 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210517233422/https://www.ukiahdailyjournal.com/2021/05/07/california-focus-florida-or-california-which-handles-covid-better/amp/}}&lt;/ref&gt;

==== Goljufije in dolgovi zaradi brezposelnosti med pandemijo ====
Januarja 2021 je ''Los Angeles Times'' poročal, da je Newsomova administracija slabo upravljala z 11,4 milijarde dolarjev z izplačilom nadomestil za brezposelnost neupravičenim prosilcem, zlasti tistim, ki so bila izplačana prek zvezno financiranega programa pomoči za brezposelnost med pandemijo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/|title=Who will pay for all of California's unemployment fraud?|work=CalMatters|first=Lauren|last=Hepler|first2=Stephen|last2=Council|date=December 22, 2020|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210916014735/https://calmatters.org/economy/2020/12/who-will-pay-for-all-of-californias-unemployment-fraud/}}&lt;/ref&gt; Nadaljnjih 19 milijard dolarjev zahtevkov je bilo še vedno v preiskavi zaradi goljufije. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations|title=California officials say unemployment fraud now totals more than $11 billion|website=Los Angeles Times|first=Patrick|last=McGreevy|date=January 25, 2021|accessdate=September 18, 2021|archivedate=September 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210918114702/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-25/california-unemployment-fraud-11-billion-investigations}}&lt;/ref&gt; Hkrati so se upravičeni prosilci soočali z dolgimi zamudami pri prejemanju nadomestil. &lt;ref name=&quot;su&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown|title=Editorial: California's unemployment system collapsed on Julie Su's watch|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 11, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 11, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210211173739/https://www.latimes.com/opinion/story/2021-02-11/editorial-julie-su-and-californias-unemployment-insurance-meltdown?_amp=true}}&lt;/ref&gt; Državni sistem za brezposelnost je nadzorovala kalifornijska ministrica za delo [[Julie Su]], ki jo je imenoval Newsom, predsednik [[Joe Biden]] pa jo je kasneje februarja 2021 imenoval za namestnico ministra za delo. &lt;ref name=&quot;su&quot; /&gt;

Politični nasprotniki so krizo pripisali neuspehu Newsomove administracije, da bi upoštevala številna opozorila zveznih uradnikov o morebitnih goljufijah, medtem ko je Newsomova administracija dejala, da je k goljufijam prispevala tudi Trumpova administracija, ki ni zagotovila ustreznih smernic za nov program, ki ga financira zvezna vlada. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims|title=House Republicans from California demand Gov. Newsom answer for unemployment failings|website=[[Los Angeles Times]]|date=February 5, 2021|accessdate=February 12, 2021|archivedate=February 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210212005737/https://www.latimes.com/politics/story/2021-02-05/california-house-republicans-hit-newsom-over-fraudulent-unemployment-claims?_amp=true}}&lt;/ref&gt; Strokovnjaki so povedali, da velik del goljufij očitno izvira iz mednarodnih kriminalnih združb v 20 državah. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|last2=Chabria|first2=Anita|last3=Winton|first3=Richard|date=December 4, 2020|title=California may have sent $1 billion in jobless benefits to people outside the state, D.A.s warn|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney|accessdate=December 4, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201205202107/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-04/california-unemployment-benefits-out-of-state-district-attorney}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=McGreevy|first=Patrick|date=December 7, 2020|title=California unemployment fraud amid COVID-19 pandemic may total $2 billion, Bank of America says|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud|accessdate=December 16, 2020|work=Los Angeles Times|archivedate=December 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201216013532/https://www.latimes.com/california/story/2020-12-07/bank-of-america-estimate-2-billion-california-unemployment-fraud}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd|first=Patrick|last=McGreevy|title=California unemployment fraud could top $9 billion, double previous estimate, expert warns|website=[[Los Angeles Times]]|date=January 15, 2021|accessdate=January 16, 2021|archivedate=January 16, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210116004031/https://www.latimes.com/california/story/2021-01-15/unemployment-benefit-fraud-california-billions-edd?_amp=true}}&lt;/ref&gt; Poročilo [[California State Auditor|kalifornijske državne revizorke]] Elaine Howle navaja, da je bilo 810 milijonov dolarjev izplačanih prosilcem, ki so goljufivo vložili prošnje v imenu zapornikov v državnem zapornem sistemu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/|first=Kathleen|last=Ronayne|website=NBC 7 San Diego|title=Unemployment Fraud Audit Creates Fresh Questions for Newsom|date=January 29, 2021|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203215637/https://www.nbcsandiego.com/news/california/unemployment-fraud-audit-creates-fresh-questions-for-newsom/2506164/?amp}}&lt;/ref&gt;

==== Gozdni požari ====
Zaradi množičnega odmiranja dreves po vsej Kaliforniji, ki bi lahko povečalo tveganje za požare v naravi, je Newsom 22. marca 2020 razglasil [[Izredno stanje|izredne razmere]] v pripravah na [[2020 California wildfires|sezono požarov v naravi 2020.]] &lt;ref name=&quot;CNBC State of Emergency&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Daniels|first=Jeff|title=California Gov. Gavin Newsom declares state of emergency due to increased wildfire risk|url=https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html|website=[[CNBC]]|date=March 22, 2019|accessdate=March 22, 2020|archivedate=August 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200802231206/https://www.cnbc.com/2019/03/22/california-governor-to-declare-state-of-emergency-due-to-wildfire-risk.html}}&lt;/ref&gt; Po razglasitvi izrednih razmer 18. avgusta je poročal, da se država bori s [[August 2020 California lightning wildfires|367 znanimi požari]], od katerih so mnoge sprožile močne nevihte 16. in 17. avgusta. &lt;ref name=&quot;guardian-19aug2020&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Singh|first=Maanvi|title=California wildfires: thousands evacuate as 'siege' of flames overwhelms state|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations|accessdate=August 19, 2020|work=[[The Guardian]]|date=August 19, 2020|archivedate=August 19, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200819201909/https://www.theguardian.com/us-news/2020/aug/19/california-fires-lake-dome-evacuations}}&lt;/ref&gt; Njegovo prošnjo za pomoč z izdajo zvezne razglasitve naravne nesreče po šestih večjih požarih v naravi je Trumpova administracija najprej zavrnila, a jo je sprejela, potem ko se je Trump pogovoril z Newsomom. &lt;ref name=&quot;NYT 2020-10-16&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Fuller|first=Thomas|last2=Taylor|first2=Derrick Bryson|date=October 16, 2020|title=In Rare Move, Trump Administration Rejects California's Request for Wildfire Relief|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html|accessdate=October 16, 2020|issn=0362-4331|archivedate=October 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201016113031/https://www.nytimes.com/2020/10/16/us/trump-california-wildfire-relief.html}}&lt;/ref&gt;

23. junija 2021 je postaja [[NPR]] [[CapRadio]] poročala, da sta Newsom in [[Cal Fire]] januarja 2020 lažno trdila, da je {{Convert|90,000|acres}} zemljišč, ki so bila ogrožena zaradi požarov v naravi, je bilo obdelanih z odmori za gorivo in predpisanimi požigi; dejansko obdelana površina je znašala {{Convert|11,399|acres}}, kar je precenitev za 690 %. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/|title=Newsom Misled the Public About Wildfire Prevention Efforts Ahead of Worst Fire Season on Record|accessdate=July 12, 2021|archivedate=July 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210712233147/https://www.capradio.org/articles/2021/06/23/newsom-misled-the-public-about-wildfire-prevention-efforts-ahead-of-worst-fire-season-on-record/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Fires&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/|title=Gov. Newsom's Wildfire 'Priority Project' Didn't Contain the Lava Fire, Leaving Evacuees Stuck in Traffic|accessdate=August 9, 2021|archivedate=August 9, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210809071710/https://www.capradio.org/articles/2021/08/04/gov-newsoms-wildfire-priority-project-didnt-contain-the-lava-fire-leaving-evacuees-stuck-in-traffic/}}&lt;/ref&gt; Po poročanju CapRadia so se odmori za gorivo pri 35 &quot;prednostnih projektih&quot;, ki jih je Newsom oglaševal in ki naj bi zagotovili hitro evakuacijo prebivalcev, hkrati pa preprečili prometne zastoje in ponovitev dogodkov v [[Camp Fire (2018)|požaru leta 2018]], ki je uničil [[Paradise, California|mesto Paradise]], kjer je v svojih vozilih zgorelo vsaj osem evakuirancev, v skoraj vsakem primeru trudili ublažiti širjenje ognja, hkrati pa niso uspeli preprečiti prometnih zastojev med evakuacijo. &lt;ref name=&quot;Fires&quot; /&gt; Istega dne, ko je CapRadio razkril to napako, so uhajajoča elektronska sporočila pokazala, da je Newsomov izbrani vodja gasilske enote v Kaliforniji odredil, da se prvotna izjava odstrani. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|title=As Lawmakers Indefinitely Postpone Wildfire Oversight Hearing, Internal Emails Reveal Cal Fire Chief Ordered Key Document Pulled from the Internet|url=https://www.capradio.org/169002|accessdate=August 28, 2021|website=www.capradio.org|archivedate=August 28, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210828064817/https://www.capradio.org/169002}}&lt;/ref&gt; V drugem poročilu iz aprila 2022 je CapRadio ugotovil, da program, ki ga je leta 2020 Newsomova administracija sprejela, da pospeši implementacijo visoko prednostnih projektov za preprečevanje požarov, ni dosegel napredka. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Rodd|first=Scott|date=April 12, 2022|title=Newsom hailed this 'critical' wildfire-prevention program. Two years on, it hasn't completed a single project|url=https://www.capradio.org/175826|accessdate=April 13, 2022|website=CAP Radio}}&lt;/ref&gt;

[[KXTV]] je objavil vrsto poročil, ki so kronološko opisovala odgovornost družbe [[Pacific Gas and Electric Company|PG&amp;E]] po 91 kaznivih dejanjih, ki jih je zagrešila v požarih v [[Tubbs Fire|Santa Rosi]] in [[Camp Fire (2018)|Paradiseu]]. Newsoma so obtožili, da je od družbe PG&amp;E sprejemal donacije za kampanjo, da bi spremenil odločitev komisije [[California Public Utilities Commission|CPUC]] o varnostni licenci družbe PG&amp;E. Sprememba bonitetne ocene je družbi PG&amp;E omogočila, da se je izognila milijardam dolarjev dodatnih stroškov. Newsoma so obtožili tudi, da je prek zakona AB 1054 ustanovila [https://www.cawildfirefund.com/ Sklad za zavarovanje pred požari v naravi] z uporabo pristojbin davčnih zavezancev, da bi se družba PG&amp;E lahko izognila finančnim izgubam &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Rittiman|first=Brandon|date=August 10, 2021|title=Newsom's office crafted law protecting PG&amp;E after company's crimes killed 84 people {{!}} FIRE – POWER – MONEY Investigation|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378|website=abc10.com|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 3, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220203064058/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/newsom-pge-protection/103-65ca1d41-8efe-45b4-87bc-0cdecc714378}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054|title=AB-1054 Public utilities: wildfires and employee protection|accessdate=February 11, 2022|archivedate=December 21, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211221161733/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billTextClient.xhtml?bill_id=201920200AB1054}}&lt;/ref&gt; in stroške odgovornosti prenesla na davčne zavezance in davkoplačevalce. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b|title=Fire-Power-Money|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 10, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=February 9, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220209022125/https://www.abc10.com/article/news/local/abc10-originals/fire-power-money-california-wildfires-investigation-pge/103-c273fb35-1c43-4d9a-9bdc-3d7971e5540b}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=California government defends PG&amp;E bailout law in court|url=https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35|first=Brandon|last=Rittiman|date=August 12, 2021|accessdate=February 11, 2022|archivedate=August 19, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210819185233/https://www.abc10.com/article/news/local/california/california-defends-pge-bailout-law/103-88759c26-1f62-4c6f-8f17-8f8b823e5f35}}&lt;/ref&gt;

==== Protesti v Los Angelesu junija 2025 ====
Junija 2025 so v Los Angelesu po seriji zveznih racij na priseljence izbruhnili protesti. Medtem ko so demonstracije neprekinjeno tekle dalje, je predsednik Trump ukazal, da se do 4000 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde priključi zveznim silam in odločil, da marinci ameriških oboroženih sil pomagajo pri ukrepih proti demonstrantom. Newsom se s tem ni strinjal, ker gre po njegovem za neustavno prekoračitev zveznih pooblastil. 9. junija je zvezna država Kalifornija pod vodstvom Newsoma vložila zvezno tožbo ''[[Newsom v. Trump|Newsom proti Trumpu]]'', v kateri je izpodbijala zakonitost  sodelovanja oboroženih sil. V tožbi je bilo navedeno, da je ukaz presegel predsednikova zakonska pooblastila v skladu z [[10 U.S.C. § 252|10 USC § 252]] in kršil [[10. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|deseti amandma]] ter [[Posse Comitatus Act|zakon Posse Comitatus]].

=== Energija in okolje ===
[[Slika:Gavin_Newsom_talks_about_climate_change_at_North_Complex_Fire_-_2020-09-11.ogv|desno|sličica|Newsom govori o spemembah podnebja, ob priliki požara na severnem kompleksu , September 2020.]]
Po nastopu funkcije leta 2019 je Newsom nasledil Browna kot sopredsednik [[United States Climate Alliance|Združenja za podnebje Združenih držav]]. Septembra 2019 je Newsom zavrnil zakon SB 1, ki bi ohranil varstvo okolja na državni ravni, ki naj bi bilo na nacionalni ravni ukinjeno v skladu z [[Environmental policy of the Donald Trump administration|okoljsko politiko Trumpove administracije]]. &lt;ref name=&quot;LAT 2019-09-27&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks|title=Defying environmentalists, Newsom vetoes bill to block Trump's Endangered Species Act rollback|last=Willon|first=Phil|date=September 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 2, 2019|archivedate=October 2, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191002083609/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-27/gavin-newsom-vetoes-california-bill-trump-environment-rollbacks}}&lt;/ref&gt; Februarja 2020 je Newsomova administracija tožila zvezne agencije zaradi ukinitve ukrepov za zaščito ogroženih rib v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delti reke Sacramento–San Joaquin]] leta 2019. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections|title=Newsom administration sends mixed signals on delta endangered species protections|last=Boxall|first=Bettina|date=November 22, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=November 23, 2019|archivedate=November 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191122141203/https://www.latimes.com/environment/story/2019-11-22/newsom-administration-sends-mixed-signals-on-delta-endangered-species-protections}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=February 20, 2020|title=Attorney General Becerra Files Lawsuit Against Trump Administration for Failing to Protect Endangered Species in the Sacramento and San Joaquin Rivers|url=https://oag.ca.gov/news/press-releases/attorney-general-becerra-files-lawsuit-against-trump-administration-failing|accessdate=July 4, 2022|website=State of California - Department of Justice - Office of the Attorney General}}&lt;/ref&gt;

Newsom se je udeležil [[vrh OZN o podnebnih ukrepih leta 2019|vrha ZN o podnebnih ukrepih leta 2019]], kjer je govoril o Kaliforniji kot o voditeljici pri podnebju zaradi dejanj guvernerjev pred njim. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown|title=Newsom will announce new plans for a satellite to track climate change|last=Luna|first=Taryn|date=September 25, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 7, 2019|archivedate=October 6, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191006211441/https://www.latimes.com/california/story/2019-09-24/gavin-newsom-california-climate-change-satellite-jerry-brown}}&lt;/ref&gt; {{R|LAT 2019-09-27}} Avgusta 2020 je nagovoril [[2020 Democratic National Convention|Demokratsko nacionalno konvencijo 2020.]] V svojem govoru je omenil [[podnebne spremembe]] in gozdne požare, ki so takrat divjali v Kaliforniji. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/|title=Newsom's address to the Democratic National Convention, emphasizing climate change and praising Joe Biden and Kamala Harris|date=August 21, 2020|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|accessdate=August 23, 2020|archivedate=August 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200823164352/https://abc7news.com/gavin-newsom-dnc-california-wildfires-climate-change-governor/6381026/}}&lt;/ref&gt; 23. septembra 2020 je Newsom podpisal izvršni ukaz o postopni opustitvi prodaje vozil na bencin in zahtevi, da bodo vsa nova osebna vozila, prodana v državi, do leta 2035 brez emisij. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Grandoni|first=Dino|title=California to phase out sales of new gas-powered cars by 2035|url=https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/|work=[[The Washington Post]]|date=September 23, 2020|accessdate=November 12, 2020|archivedate=November 12, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201112194644/https://www.washingtonpost.com/climate-environment/2020/09/23/california-electric-cars/}}&lt;/ref&gt; Zakoni, ki jih je podpisal septembra s poudarkom na okolju, so vključevali komisijo za preučevanje [[Lithium Valley|pridobivanja litija]] v okolici [[Saltonovo morje|Saltonskega morja]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Olalde|first=Mark|date=September 30, 2020|title=Gov. Gavin Newsom signs off on new commission to study Salton Sea lithium extraction|url=https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/|accessdate=September 30, 2020|work=The Desert Sun|archivedate=October 1, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201001142425/https://www.desertsun.com/story/news/environment/2020/09/29/gavin-newsom-greenlights-commission-salton-sea-lithium-extraction/3584170001/}}&lt;/ref&gt;

Med svojo kampanjo leta 2018 je Newsom obljubil, da bo poostril državni nadzor nad [[Hidravlično drobljenje|hidravličnim drobljenjem]] in pridobivanjem nafte. &lt;ref name=&quot;LAT 2019-07-12&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=July 12, 2019|title=Gov. Gavin Newsom fires top official over fracking permits — but won't ban the oil wells|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|accessdate=July 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190713183025/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-oil-fracking-20190712-story.html|archivedate=July 13, 2019}}&lt;/ref&gt; Na začetku svojega guvernerskega mandata je njegova administracija odobrila nove zakupne pogodbe za nafto in plin na javnih zemljiščih s približno dvakrat večjo hitrostjo kot v prejšnjem letu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=September 3, 2020|title=Approvals for new oil and gas wells up in California|url=https://apnews.com/article/d04910d29539d39e24eaa725bcf4545f|accessdate=May 30, 2022|website=AP NEWS|first=Daisy|last=Nguyen}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cantu|first=Aaron|date=February 1, 2021|title=California Governor Gavin Newsom, despite pledge, signed 1,709 oil and gas production permits|url=https://www.newsweek.com/california-governor-gavin-newsom-despite-pledge-signed-1709-oil-gas-production-permits-1565926|accessdate=May 30, 2022|website=Newsweek}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=November 18, 2019|title=Why Is California Approving So Many New Oil Wells?|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/under-newsom-oil-well-approvals-are-going-up|accessdate=May 30, 2022}}&lt;/ref&gt; Ko so Newsoma vprašali o tem razvoju dogodkov, je dejal, da ni seznanjen s stopnjo odobritev, in kasneje odpustil vodjo Oddelka za nafto, plin in geotermalne vire. &lt;ref name=&quot;LAT 2019-07-12&quot; /&gt; Novembra 2019 je uvedel [[Moratorium (law)|moratorij]] na nove odobritve v državi, dokler dovoljenj za te projekte ne bo pregledala neodvisna skupina znanstvenikov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Willon|first=Phil|date=November 19, 2019|title=Newsom blocks new California fracking pending scientific review|work=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|accessdate=November 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191120175436/https://www.latimes.com/california/story/2019-11-19/california-fracking-permits-scientific-review-gavin-newsom|archivedate=November 20, 2019}}&lt;/ref&gt; Državne agencije so aprila 2020 nadaljevale z izdajanjem novih dovoljenj za hidravlično drobljenje. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=April 4, 2020|title=California Issues First New Fracking Permits Since July|url=https://www.kpbs.org/news/2020/04/04/california-issues-first-new-fracking-permits-july|accessdate=May 30, 2022|website=KPBS Public Media}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je [[Center for Biological Diversity|Center za biotsko raznovrstnost]] tožil Newsomovo administracijo zaradi nadaljnje prodaje zakupnih pogodb za nafto in plin, [[Consumer Watchdog|organizacija Consumer Watchdog]] pa je pozvala, da jih neha prodajati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Willon|first=Phil|date=September 21, 2020|title=Environmentalists plan lawsuit challenging Newsom over oil and gas drilling permits|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-09-21/environmentalists-lawsuit-gavin-newsom-over-oil-and-gas-drilling-permits|accessdate=May 30, 2022|website=Los Angeles Times}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=February 25, 2021|title=Gavin Newsom Sued for 'Completely Unacceptable' Approval of Oil and Gas Projects in California|url=http://www.ecowatch.com/newsom-california-lawsuit-oil-gas-2650797501.html|accessdate=May 30, 2022|website=EcoWatch}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sheeler|first=Andrew|date=October 5, 2021|title=End oil drilling permits? + Equality California union breakthrough + Group seeks Newsom vetoes|work=[[The Sacramento Bee]]|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article254752757.html|accessdate=May 30, 2022}}&lt;/ref&gt; Aprila 2021 se je Newsom zavezal, da bo do leta 2024 končal s prodajo zakupnih pogodb za plin in do leta 2045 končal črpanje nafte. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hubler|first=Shawn|date=April 23, 2021|title=California's governor seeks to ban new fracking and halt oil production, but not immediately.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/04/23/us/politics/gavin-newsom-california-fracking.html|accessdate=May 30, 2022|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2021 je predlagal {{Convert|3,200|ft|adj=on}} širok varovalni pas med novimi lokacijami za črpanje fosilnih goriv in gosto poseljenimi območji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Newburger|first=Emma|date=October 21, 2021|title=California moves to ban oil wells within 3,200 feet of homes and schools|url=https://www.cnbc.com/2021/10/21/california-moves-to-ban-oil-wells-within-3200-feet-of-homes-schools.html|accessdate=May 12, 2022|website=CNBC}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 so cene bencina v Kaliforniji presegle 6 dolarjev na galono. Newsom je to pripisal pohlepu podjetij in pretiranemu zviševanju cen s strani naftnih družb. Septembra 2022 je predlagal davek na nepričakovani dobiček in kazen za naftne družbe. 28. marca 2023 je Newsom podpisal zakon, ki Kalifornijski energetski komisiji dovoljuje, da določi &quot;prag dobička, nad katerim bi se podjetjem naložila finančna kazen&quot;, od naftnih družb zahteva, da državnim regulatorjem poročajo o dodatnih podatkih o dobičku, in ustvarja nov nadzorni oddelek Kalifornijske energetske komisije za preiskavo pretiranih zniževanj cen v bencinski industriji. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Koseff|first=Alexei|date=March 29, 2023|title=Newsom signs watered-down oil profit penalty into law|language=en-US|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/2023/03/california-gas-prices-newsom-oil/|accessdate=March 29, 2023}}&lt;/ref&gt;

=== Etični zadržki ===

==== Donacije neprofitni organizaciji soproge ====
''[[The Sacramento Bee|Časopis Sacramento Bee]]'' je poročal, da je neprofitna organizacija [[Jennifer Siebel|Jennifer Siebel Newsom]] ''The Representation Project'' od korporacij, ki so v zadnjih letih lobirale pri državni vladi, vključno s [[Pacific Gas &amp; Electric|PG&amp;E]], [[AT&amp;T]], [[Comcast]] in [[Kaiser Permanente]], prejela več kot 800.000 dolarjev donacij. Siebel Newsom je od ustanovitve neprofitne organizacije leta 2011 prejela 2,3 milijona dolarjev plače. Leta 2021 je guverner Newsom dejal, da ne vidi nobenega konflikta interesov, če  neprofitna organizacija njegove žene sprejema donacije od podjetij, ki lobirajo pri njegovi administraciji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=June 4, 2021|title=Newsom: No conflict in corporate giving to wife's non-profit|url=https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431|accessdate=August 2, 2021|website=AP NEWS|first=Kathleen|last=Ronayne|archivedate=August 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210802233940/https://apnews.com/article/philanthropy-business-government-and-politics-31a641939b215c6e7062dfa9b9956431}}&lt;/ref&gt;

==== Donacije za kampanjo ====
Februarja 2024 je [[Bloomberg News]] poročal, da si je Newsom prizadeval za izjemo za podjetja, ki pečejo in prodajajo kruh v AB 1228, &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AB-1228 Fast food restaurant industry: Fast Food Council: health, safety, employment, and minimum wage.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB1228|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 27, 2024}}&lt;/ref&gt; zakon, ki zvišuje [[minimalna plača v Združenih državah Amerike|minimalno plačo]] v državi za delavce v restavracijah s hitro prehrano na 20 dolarjev na uro. Izjema je vključevala 24 pekarn/kavarn [[Panera Bread]] v lasti Grega Flynna, poslovneža, ki je Newsomovim kampanjam v preteklih letih doniral 100.000 in 64.800 dolarjev. Republikanski zakonodajalci so pozvali k preiskavi nenavadne izjeme. Ko so ga novinarji vprašali o izjemi, je Newsom dejal: »To je del izdelave klobas. Pogovarjali smo se in to je bil del pogajanj. Takšna je narava pogajanj.«{{Presledki}}... Vse to je bilo del dajanja in prejemanja ter kolektivna modrost zakonodajalca, kar je na koncu privedlo do mojega podpisa.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sirtori|first=Daniela|title=How Panera Bread Ducked California's New $20 Minimum Wage Law|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2024-02-28/panera-bread-exempt-from-california-s-minimum-wage-increase-for-fast-food-worker|accessdate=November 27, 2024|work=Bloomberg|date=February 28, 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Zavala|first=Ashley|title=Report: California's fast food law exempts Panera because of Gov. Newsom's relationship with billionaire franchisee|url=https://www.kcra.com/article/report-california-fast-food-law-panera-newsoms-relationship-with-billionaire-franchisee/60014966|accessdate=November 27, 2024|work=KCRA 3|date=February 29, 2024}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2024 je ''[[Los Angeles Times]]'' poročal, da je Newsom podpisal zakon AB 3206 &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=AB-3206 Alcoholic beverages: hours of sale: arenas in the City of Inglewood|url=https://leginfo.legislature.ca.gov:443/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202320240AB3206|website=California Legislative Information|publisher=State of California|accessdate=November 18, 2024}}&lt;/ref&gt;, s katerim je za določen lokal, [[Intuit Dome]], v lasti nekdanjega izvršnega direktorja Microsofta [[Steve Ballmer|Steva Ballmerja]], uvedel izjemo od državnega [[obvestilo o zapiranju|zakona o alkoholu na zadnji poziv]]. Ballmerjeva žena Connie Ballmer je leta 2021 Newsomovi kampanji darovala milijon dolarjev. Strokovnjaki za etiko so zakon kritizirali, ker je izključno koristil velikemu donatorju Newsoma. »Zagotovo bo postalo problem za njegove nasprotnike in kritike, ko bodo opozarjali na dejstvo, da se zdi, da je nudil posebno uslugo bogatemu lastniku športne franšize, njenemu objektu in njegovim bogatim navijačem. Preprosto ne izgleda dobro,« je dejal [[John Peter Pelissero|John Pelissero]], direktor vladne etike na Univerzi Santa Clara. Newsomov tiskovni predstavnik je dejal: »Guvernerjeve odločitve o zakonodaji se sprejemajo izključno na podlagi vsebine vsakega zakona.« &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Nguyễn|first=Trân|title=Last call at 4 a.m. in California? Governor says yes for one private club in LA Clippers' new arena|url=https://apnews.com/article/newsom-alcohol-exception-los-angeles-clippers-club-39e62c268490e199ad037b78671133f3|accessdate=November 18, 2024|work=Associated Press|date=October 3, 2024}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Mays|first=Mackenzie|title=Newsom signs bill to push last call until 4 a.m. — but only for VIPs at new Clippers arena|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-09-30/newsom-signs-bill-to-push-last-call-until-4-a-m-but-only-for-vips-at-new-clippers-arena|accessdate=November 18, 2024|work=Los Angeles Times|date=September 30, 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Izvršna oblast in odredbe ===
Na splošno je Newsom zavrnil zakonodajo s stopnjo veta, primerljivo s stopnjo njegovih predhodnikov. Med letoma 2019 in 2021 je v povprečju zavrnil 12,7 % zakonov, ki jih je zakonodajni organ sprejel. Stopnja se je v treh zakonodajnih sejah zmanjšala. Newsomovi veti so vključevali zakone, ki dovoljujejo glasovanje po vrstnem redu, zahtevajo predmet etnične študije kot pogoj za maturo, urejajo umetno inteligenco in zmanjšujejo kazni za prekrške pešcev.

Newsom je med zakonodajnim zasedanjem leta 2020 uporabil večje število izvršilnih odredb kot je to običajno. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Christopher|first=Ben|date=October 5, 2020|title=How the pandemic reshaped California politics in 2020|work=CalMatters|url=http://calmatters.org/politics/post-it/2020/10/pandemic-reshaped-california-politics-data/|accessdate=May 30, 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kahn|first=Debra|title=Newsom executive orders test constitutional bounds — and legislative goodwill|url=https://www.politico.com/states/california/story/2020/04/22/newsom-executive-orders-test-constitutional-bounds-and-legislative-goodwill-1279094|accessdate=May 30, 2022|website=Politico|date=April 22, 2020}}&lt;/ref&gt;

=== Nadzor nad orožjem ===
Kot namestnik guvernerja leta 2016 je bil Newsom uradni zagovornik [[2016 California Proposition 63|Predloga 63.]] Glasovalni ukrep je med drugim zahteval preverjanje preteklosti in dovoljenje kalifornijskega ministrstva za pravosodje za nakup [[Gun laws in California|streliva]]. V odgovor na množično streljanje v Virginia Beachu leta 2019 je Newsom pozval k nacionalnim preverjanjem preteklosti ljudi, ki kupujejo strelivo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html|title=California Gov. Gavin Newsom calls for nationwide background checks on ammo purchases|last=Willon|first=Phil|date=June 1, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 2, 2019|archivedate=June 1, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190601232845/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-ammunition-purchases-gun-rights-20190601-story.html}}&lt;/ref&gt; Kasneje istega leta se je odzval na [[Gilroy Garlic Festival shooting|streljanje na festivalu česna v Gilroyu,]] tako da je izrazil podporo [[2. amandma k Ustavi Združenih držav Amerike|drugemu amandmaju]] in dejal, da bi si želel nacionalnega sodelovanja pri nadzoru &quot;orožja za prekleto množično uničevanje&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says|title=Gilroy festival shooter obtained 'weapons of goddamned mass destruction,' Newsom says|last=Winton|first=Richard|last2=Luna|first2=Taryn|date=July 30, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=July 30, 2019|last3=McGreevy|first3=Patrick|last4=Nelson|first4=Laura|archivedate=November 25, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191125185323/https://www.latimes.com/california/story/2019-07-30/gilroy-festival-shooter-obtained-weapons-of-goddamned-mass-destruction-newsom-says}}&lt;/ref&gt; Dejal je tudi: &quot;V ta streljanja so pretežno, skoraj izključno, vpleteni moški, fantje, 'moški' – to sem postavil v ohlapne narekovaje. Mislim, da to v pogovorin na zveznem nivoju manjka.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity|title=When masculinity turns 'toxic': A gender profile of mass shootings|last=REESE|first=PHILLIP|date=October 7, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=October 15, 2019|archivedate=October 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191014212752/https://www.latimes.com/science/story/2019-10-07/mass-shootings-toxic-masculinity}}&lt;/ref&gt;

10. junija 2021 je Newsom zveznega sodnika [[Roger T. Benitez|Rogerja Beniteza]] označil za &quot;hladnokrvnega ideologa&quot; in &quot;podružnico v stoodstotni lasti lobija [[National Rifle Association of America|Nacionalnega združenja za strelsko orožje]]&quot;, potem ko je Benitez razveljavil kalifornijsko prepoved [[Assault weapons|jurišnega orožja]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/|title=California Appeals Court Ruling Upending Assault Weapons Ban|date=June 10, 2021|accessdate=June 10, 2021|archivedate=June 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210610225116/https://www.nbcbayarea.com/news/california/newsom-to-take-action-after-judge-overturns-californias-assault-weapons-ban/2566645/}}&lt;/ref&gt; Medtem ko je prepoved ostala v veljavi, ko se je država pritožila na sodbo, je Newsom predlagal zakonodajo, ki bi posameznikom omogočila uveljavljanje prepovedi, potem ko je [[Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike|vrhovno sodišče Združenih držav]] zavrnilo razveljavitev [[Texas Heartbeat Act|zakona o srčnem utripu v Teksasu]], ki posameznikom omogoča prijavo nepooblaščenih splavov. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|agency=The Associated Press|date=December 12, 2021|title=California's governor pledges to model an assault weapons ban on Texas abortion law|work=NPR|url=https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law|accessdate=December 12, 2021|archivedate=December 12, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211212162421/https://www.npr.org/2021/12/12/1063489922/california-governor-gavin-newsom-assault-weapons-ban-texas-abortion-law}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je Newsom podpisal zakone o nadzoru orožja, ki jih je sprejela [[zakonodajno telo Kalifornije|kalifornijska zakonodaja]]. 1. julija je podpisal zakon št. 1621, ki omejuje [[Privately made firearm|zasebno izdelano strelno orožje]], za katero je bilo ugotovljeno, da je povezano z več kot 100 nasilnimi kaznivimi dejanji v Los Angelesu, in zakon št. 2571, ki prepoveduje trženje strelnega orožja, kot je JR-15, otrokom. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 1, 2022|title=Governor Newsom Takes Action to Further Restrict Ghost Guns and Protect California Kids from Gun Violence|url=https://www.gov.ca.gov/2022/07/01/governor-newsom-takes-action-to-further-restrict-ghost-guns-and-protect-california-kids-from-gun-violence/|accessdate=July 4, 2022|website=California Governor}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ahumada|first=Rosalio|date=July 1, 2022|title=Gavin Newsom signs new gun safety laws targeting illegal weapons, marketing to kids|url=https://www.sacbee.com/news/local/crime/article263108183.html|accessdate=July 4, 2022|website=The Sacramento Bee}}&lt;/ref&gt; 22. julija je Newsom podpisal zakon št. 1327, ki posameznikom omogoča, da tožijo vsakogar, ki uvaža, distribuira, proizvaja ali prodaja nezakonito strelno orožje v Kaliforniji. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Veronica Stracqualursi|title=Newsom signs California gun bill modeled after Texas abortion law|url=https://www.cnn.com/2022/07/22/politics/california-newsom-gun-bill-texas-abortion-law/index.html|accessdate=July 23, 2022|website=CNN|date=July 22, 2022}}&lt;/ref&gt; Zakon od sodišč zahteva, da dosodijo zakonsko določeno odškodnino v višini najmanj 10.000 dolarjev in odvetniške stroške. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=July 22, 2022|title=Newsom signs gun law modeled after Texas abortion ban, setting up Supreme Court fight|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-07-22/newsom-signs-gun-bill-modeled-after-texas-abortion-ban-setting-up|accessdate=July 23, 2022|website=Los Angeles Times}}&lt;/ref&gt;

8. junija 2023 je Newsom predlagal 28. amandma k ameriški ustavi, s katerim bi se starost za nakup strelnega orožja zvišala na 21 let, uvedlo univerzalno preverjanje preteklosti za nakup orožja, predpisale čakalne dobe in prepovedalo jurišno orožje za civiliste. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ellison|first=Stephen|date=June 8, 2023|title=California governor launches campaign for gun control amendment to US Constitution|url=https://www.nbcbayarea.com/news/politics/california-governor-gun-control-amendment/3247410/|accessdate=June 8, 2023|website=NBC Bay Area|language=en-US}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=June 8, 2023|title=Governor Newsom proposing a 28th Amendment to the Constitution to end the gun violence crisis|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-newsom-proposing-28th-amendment-constitution-end-gun-violence-crisis/|accessdate=June 8, 2023|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

=== Splav ===
Decembra 2021 je Newsom napovedal svojo namero, da bo Kalifornijo spremenil v &quot;zatočišče&quot; za splav, kar je vključevalo morebitno plačilo postopkov, potovanja in nastanitve za tiste, ki želijo splav izven države, če bo postopek prepovedan v državah, ki jih vodijo republikanci. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/abortion-california-sanctuary-625a118108bcda253196697c83548d5b|title=California plans to be abortion sanctuary if Roe overturned|website=[[Associated Press]]|date=December 8, 2021}}&lt;/ref&gt; Marca 2022 je podpisal zakon, ki od zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v državi zahteva, da v celoti krijejo postopke splava z odpravo povezanih doplačil in odbitnih franšiz ter zvišanjem zavarovalnih premij. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/amp/Health/wireStory/california-governor-signs-law-makes-abortions-cheaper-83620915|title=California governor signs law that makes abortions cheaper|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}&lt;/ref&gt; Februarja 2023 je Newsom organiziral [[Reproductive Freedom Alliance|Zavezništvo za reproduktivno svobodo,]] ki ga sestavljajo guvernerji držav, ki podpirajo splav in reproduktivne pravice. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=February 21, 2023|title=Twenty-One States Announce Historic Governor-Led Reproductive Freedom Alliance|url=https://www.gov.ca.gov/2023/02/21/twenty-states-announce-historic-governor-led-reproductive-freedom-alliance/|accessdate=March 4, 2023|website=California Governor|language=en}}&lt;/ref&gt;

Potem ko je [[Walgreens]] marca 2023 napovedal, da bo zavrnil izdajanje tablet za splav v 21 državah, kjer je to nezakonito, je Newsom tvitnil: »Kalifornija ne bo poslovala z @walgreens – ali katerim koli drugim podjetjem, ki se prikrade pred skrajneži in ogroža življenja žensk.« Dejal je tudi, da se Walgreens predaja »desničarskim nasilnežem« in da bo določil, kako lahko Kalifornija prekine stike z Walgreens. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Gregory Krieg|last2=Nathaniel Meyersohn|date=March 7, 2023|title=Newsom to shut Walgreens out of California state business following abortion pill decision {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2023/03/07/politics/gavin-newsom-walgreens-california-abortion-drug/index.html|accessdate=March 10, 2023|website=CNN|language=en}}&lt;/ref&gt; Nakazal je, da želi preklicati 54 milijonov dolarjev vredno pogodbo Walgreens s kalifornijskim državnim zapornim sistemom. {{R|SFC_2023-04-06}} Walgreens prejme tudi 1,5 milijarde dolarjev za izdajanje receptov za 15 milijonov ljudi, vpisanih v državni program [[Medi-Cal]] (kalifornijska različica [[Medicaid|Medicaida]]). {{R|SFC_2023-04-06}} Pravni strokovnjaki so povedali, da zvezni zakoni o Medicaidu ne dovoljujejo, da bi zdravstveni načrti diskvalificirali ponudnike iz razlogov, ki niso goljufija ali kršitve pogodb, določbe, ki so konservativnim državam preprečile, da bi blokirale porabo Medicaida za klinike [[Planned Parenthood]]. &lt;ref name=&quot;SFC_2023-04-06&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/health/article/newsom-plan-drop-walgreens-stymied-federal-17882850.php|title=Gov. Newsom wanted California to cut ties with Walgreens. Then federal law got in the way|last=Young|first=Samantha|work=[[San Francisco Chronicle]]|date=April 6, 2023|quote=The federal regulations that protect Walgreens are the same that have allowed Planned Parenthood to offer health care services to Medicaid enrollees in conservative states, where leaders have sought unsuccessfully to exclude the network of clinics from receiving taxpayer funding. An approved pharmacy company can be excluded from state networks only if it has committed fraud or other contract violations, added Edwin Park, a research professor at Georgetown University with expertise in Medicaid law. &quot;Certainly, that wouldn't be the case for Walgreens,&quot; Park said.}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravstvo ===
Newsom se je zavzemal za znižanje stroškov zdravstvenega varstva in povečanje dostopnosti. Izrazil je tudi podporo vzpostavitvi univerzalnega državnega zdravstvenega sistema. &lt;ref name=&quot;SFC 2019-06-14&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php|title=Where Gov. Gavin Newsom wins and loses in newly passed California budget|last=Koseff|first=Alexei|date=June 14, 2019|work=San Francisco Chronicle|accessdate=June 14, 2019|archivedate=June 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190614001029/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Where-Gov-Gavin-Newsom-wins-and-loses-in-newly-13989142.php}}&lt;/ref&gt; Proračun, sprejet junija 2019, je razširil upravičenost do [[Medi-Cal|programa Medi-Cal]] z izključno nedokumentiranih mladoletnih otrok na nedokumentirane mlade odrasle, stare od 19 do 25 let. {{R|SFC 2019-06-14}} Leta 2021 je Newsom podpisal zakonodajo, ki je razširila upravičenost do programa Medi-Cal na nedokumentirane prebivalce, starejše od 50 let. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Gutierrez|first=Melody|date=July 27, 2021|title=California expands Medi-Cal to older undocumented immigrants|url=https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=December 3, 2021|archivedate=December 3, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211203222846/https://www.latimes.com/california/story/2021-07-27/medi-cal-expansion-immigrants-budget-california-newsom-legislature?_amp=true}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|title=California budget deal would boost health care for undocumented immigrants over 50|date=June 26, 2021|accessdate=2025-07-28|archive-date=2025-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20250609110047/https://ktla.com/news/california/california-budget-deal-would-boost-health-care-for-undocumented-immigrants-over-50/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 30. junija 2022 je podpisal državni proračun v višini 307,9 milijarde dolarjev, ki &quot;obvezuje, da bodo vsi odrasli z nizkimi dohodki do leta 2024 upravičeni do državnega programa Medicaid, ne glede na njihov priseljenski status.&quot; S tem proračunom bi Kalifornija postala prva ameriška zvezna država, ki bi zagotovila zdravstveno varstvo vsem nedokumentiranim priseljencem z nizkimi dohodki, za stroške 2,7 milijarde dolarjev na leto. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|last2=Thompson|first2=Don|date=July 1, 2022|title=California becomes first state to guarantee free health care for all low-income immigrants|url=https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/|accessdate=July 4, 2022|work=ABC7 Los Angeles|archivedate=July 5, 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220705191703/https://abc7.com/california-immigration-health-care-immigrants/12009713/}}&lt;/ref&gt;

Newsoma so v začetku leta 2022 kritizirali, ker je odstopil od podpore univerzalnemu zdravstvenemu varstvu in ni podprl [[CalCare]], zakonskega predloga skupščine 1400, ki bi v Kaliforniji uvedel enotnega plačnika zdravstvenega varstva ; kritiki so namignili, da je na njegovo mnenje vplivalo nasprotovanje poslovnih interesov, ki so Newsomu in njegovi stranki donirali velike vsote. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Abdul El-Sayed|date=February 22, 2022|title=Why California's Cowardly Democrats Scurried Away From Single-Payer|url=https://newrepublic.com/article/165338/california-democrats-calcare-single-payer-health-care|magazine=[[The New Republic]]|access-date=March 22, 2022}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.levernews.com/newsoms-big-choice-single-payer-or-his-insurance-donors/|title=Newsom's Big Choice: Single Payer Or His Insurance Donors?|date=January 28, 2022|accessdate=March 22, 2022|last=Walker Bragman}}&lt;/ref&gt;

6. julija 2022 je Newsom podpisal senatski zakon 184, s katerim je bil ustanovljen Urad za cenovno dostopnost zdravstvenega varstva, z navedenim ciljem &quot;razvoja politik, ki temeljijo na podatkih, in izvršljivih stroškovnih ciljev, s končnim ciljem omejevanja stroškov zdravstvenega varstva&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Marashi|first=Soraya|date=July 6, 2022|title=Newsom signs bill establishing Office of Health Care Affordability after negotiations|url=https://stateofreform.com/featured/2022/07/newsom-signs-office-health-care-affordability-negotiations/|accessdate=March 16, 2023|website=State of Reform|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o omejitvi [[doplačilo|doplačil]] za [[inzulinska terapija|inzulin]] na 35 dolarjev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/sanfrancisco/news/newsom-signs-bill-advancing-universal-health-care-vetoes-insulin-price-cap/|title=Newsom signs bill advancing universal health care, vetoes insulin price cap - CBS San Francisco|website=[[CBS News]]|date=October 7, 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Oxford|first=Andrew|date=October 8, 2023|title=California Governor Vetoes Bill Capping Monthly Insulin Costs|url=https://news.bloomberglaw.com/in-house-counsel/california-governor-vetoes-law-capping-monthly-insulin-costs|accessdate=2024-09-16|work=[[Bloomberg Law]]}}&lt;/ref&gt;

=== Brezdomstvo in pomanjkanje stanovanj ===
Anketa je pokazala, da so kalifornijski volivci menili, da je najpomembnejše vprašanje, s katerim se bosta Newsom in državni zakonodajalec ukvarjala v letu 2020, brezdomstvo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters|title=Newsom can't afford to ignore homelessness. It's the top issue with voters|last=Skelton|first=George|date=January 16, 2020|website=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116125808/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/skelton-gavin-newsom-homelessness-policy-california-voters}}&lt;/ref&gt; V prvem tednu svojega mandata je Newsom zagrozil, da bo odvzel državno financiranje infrastrukture skupnostim, ki ne bodo sprejele ukrepov za ublažitev pomanjkanja stanovanj v Kaliforniji. &lt;ref name=&quot;USA 100 days2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/|title=As Trump battles California, Gov. Newsom makes big changes in first 100 days|last=della Cava|first=Marco|date=April 14, 2019|work=USA Today|accessdate=April 15, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414182914/https://www.usatoday.com/story/news/nation/2019/04/14/trump-newsom-california-battles-changes-first-100-days/3353383002/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html|title=Gov. Gavin Newsom threatens to cut state funding from cities that don't approve enough housing|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 10, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040904/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-housing-money-budget-20190110-story.html}}&lt;/ref&gt; Konec januarja 2019 je napovedal, da bo tožil Huntington Beach zaradi preprečevanja gradnje cenovno dostopnih stanovanj. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html|title=At Gov. Newsom's urging, California will sue Huntington Beach over blocked homebuilding|last=Dillon|first=Liam|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190129040851/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-huntington-beach-housing-lawsuit-20190125-story.html}}&lt;/ref&gt; Leto pozneje je mesto ukrepalo, da bi poravnalo tožbo države. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council|title=Planning Commission vote moves Huntington Beach a step closer to resolving state housing lawsuit|last=Sclafani|first=Julia|date=January 15, 2020|website=Daily Pilot|accessdate=January 16, 2020|archivedate=January 16, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200116053606/https://www.latimes.com/socal/daily-pilot/news/story/2020-01-15/h-b-planning-commision-recommends-housing-element-and-becsp-amendment-to-council}}&lt;/ref&gt; Newsom nasprotuje načelu [[Ne na mojem dvorišču|NIMBY]] (ne na mojem dvorišču) in je leta 2022 izjavil, da &quot;NIMBYizem uničuje državo&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html|title=Gavin Newsom just declared war on NIMBYs|last=Cavanaugh|first=Kerry|work=[[Los Angeles Times]]|date=January 25, 2019|accessdate=January 29, 2019|archivedate=January 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190128224733/https://www.latimes.com/opinion/enterthefray/la-ol-newsom-huntington-beach-lawsuit-20190125-story.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html|title=Southern California cities cite 'chaos' in rejecting state push for more housing|last=Dillon|first=Liam|date=June 18, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=June 18, 2019|archivedate=June 18, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190618185225/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-housing-southern-california-rejects-state-20190618-story.html}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers|title=Gov. Gavin Newsom promotes using state-owned trailers to house homeless people|last=Luna|first=Taryn|date=January 17, 2020|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=January 17, 2020|archivedate=January 17, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200117034936/https://www.latimes.com/california/story/2020-01-16/california-homelessness-tour-gavin-newsom-trailers}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;NIMBYismDestroyingState2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Bollag|first=Sophia|date=May 22, 2022|title='NIMBYism is destroying the state.' Gavin Newsom ups pressure on cities to build more housing|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/newsom-housing-17188515.php|work=San Francisco Chronicle|publication-place=San Francisco|location=Sacramento|accessdate=June 6, 2022|quote=&quot;NIMBYism is destroying the state,&quot; [Newsome] told the editorial board in an interview seeking the paper's endorsement in his upcoming re-election bid. &quot;We're gonna demand more from our cities and counties.&quot;}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 je podpisal dva zakona, ki sta zmanjšala omejevalne predpise o prostorskem načrtovanju stanovanj in omogočila gradnjo dvojčkov in štiristanovanjskih hiš na parcelah, ki so bile prej namenjene izključno enodružinskim hišam. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Koseff|first=Alexei|date=September 16, 2021|title=Newsom signs long-awaited bills to increase housing density in California|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php|accessdate=September 17, 2021|website=San Francisco Chronicle|archivedate=September 17, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210917001433/https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-long-awaited-bills-to-increase-16465752.php}}&lt;/ref&gt; Newsom je podpisal tudi zakon, ki pospešuje postopek okoljske presoje

Leta 2022 je Newsom podpisal 39 zakonov, namenjenih reševanju stanovanjske krize v Kaliforniji, od katerih so trije vključevali obsežno reformo rabe zemljišč. &lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Gardiner|first=Dustin|title=Newsom signs major bills to increase housing density in urban centers|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-signs-major-bills-to-increase-housing-17473266.php|accessdate=September 29, 2022|work=San Francisco Chronicle|date=September 28, 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; En zakon je odpravil minimalne parkirne zahteve za stanovanja v bližini postaj javnega prevoza po vsej državi. &lt;ref name=&quot;khouri&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Khouri|first=Andrew|title=California bans mandated parking near transit to fight high housing prices, climate change|url=https://www.latimes.com/california/story/2022-09-23/newsom-bill-banning-parking-requirement-transit-housing-climate-change|accessdate=September 29, 2022|work=Los Angeles Times|date=September 23, 2022}}&lt;/ref&gt; Michael Manville, profesor urbanističnega načrtovanja na šoli za javne zadeve Luskin na UCLA, ga je označil za »eno največjih reform rabe zemljišč v državi«. Drug zakon je razvijalcem omogočil gradnjo stanovanj na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi, brez dovoljenja lokalnih oblasti, če je bil določen odstotek stanovanj cenovno dostopen. &lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Beam|first=Adam|title=California Gov. Newsom signs laws to boost housing production|url=https://www.pbs.org/newshour/economy/california-gov-newsom-signs-laws-to-boost-housing-production|accessdate=September 29, 2022|work=PBS NewsHour|agency=Associated Press|date=September 28, 2022|language=en-us}}&lt;/ref&gt; Tretji zakon je omogočil gradnjo stanovanj po tržnih cenah na nekaterih parcelah, ki so bile prej izključno namenjene komercialni uporabi. &lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Na slovesnosti ob podpisu zadnjih dveh zakonov je Newsom lokalne oblasti, ki imajo zgodovino blokiranja in odlašanja gradnje stanovanj, opozoril, da bodo odgovorne za bodoče obstrukcionizem stanovanjske gradnje. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Drugi zakoni, ki jih je Newsom podpisal, so od lokalnih oblasti zahtevali, da &quot;v strogem časovnem okviru odobrijo ali zavrnejo različna gradbena dovoljenja&quot;, in poenostavili projekte stanovanj za študente in fakultete, tako da so kalifornijskim fakultetam omogočili, da se izognejo zapletenim postopkom pregleda za nove projekte. &lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje brezdomstva v Kaliforniji še niso rešili problema. &lt;ref name=&quot;watt&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Watt|first=Nick|title=California has spent billions to fight homelessness. The problem has gotten worse|url=https://www.cnn.com/2023/07/11/us/california-homeless-spending/index.html|accessdate=January 1, 2024|work=CNN|date=July 11, 2023|language=en}}&lt;/ref&gt; Število brezdomcev je januarja 2023 doseglo rekordnih več kot 181.000. &lt;ref name=&quot;levin&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Levin|first=Sam|date=December 19, 2023|title=California's homelessness crisis is the worst in the US. But who is struggling the most?|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/dec/19/california-us-street-homelessness-youth-unsheltered-annual-report|accessdate=2024-01-01|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Po mnenju nekaterih mora Kalifornija za reševanje tega problema zgraditi več kot 2,5 milijona stanovanjskih enot. &lt;ref name=&quot;watt&quot; /&gt; za nove večstanovanjske gradnje v vrednosti najmanj 15.000.000 dolarjev. Za sodelovanje se morajo razvijalci prijaviti neposredno prek guvernerjevega urada. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bill Text – SB-7 Environmental quality: Jobs and Economic Improvement Through Environmental Leadership Act of 2021.|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7|accessdate=September 2, 2021|website=leginfo.legislature.ca.gov|archivedate=September 2, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210902211409/https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/billNavClient.xhtml?bill_id=202120220SB7}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2023 je Newsom zavrnil več zakonov, katerih cilj je bil razširiti dostop do stanovanjske pomoči. Eden od njih je bil uporabiti neizkoriščena državna zemljišč za cenovno dostopna stanovanja, za kar je Newsom dejal, da krši državno suverenost. Drug bi razširil število ljudi, ki so upravičeni do državne stanovanjske pomoči. Tretji bi določil, da mora [[Medi-Cal]] kriti stroške stanovanjske pomoči. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/SB-773-Veto.pdf|title=To the Members of California State Senate|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-309-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=La|first=Lynn|date=October 9, 2023|title=Which big California bills did Newsom veto?|url=http://calmatters.org/newsletters/whatmatters/2023/10/gavin-newsom-veto-bills/|accessdate=2024-07-18|work=CalMatters|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2024 je Newsom okrožja, ki ne bodo odstranila svojih taborišč za brezdomce, opozoril, da jim bo v nasprotnem primeru državno financiranje naslednje leto prekinjeno. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=August 9, 2024|title=California governor vows to take away funding from cities and counties for not clearing encampments|url=https://apnews.com/article/california-gavin-newsom-homeless-sweeps-funding-bdaf5719847e11daf8cca06c62737994|accessdate=2024-11-09|website=AP News|language=en}}&lt;/ref&gt; To opozorilo je izdal po tem, ko je osebno obiskal in očistil taborišče za brezdomce v Los Angelesu, ne da bi o tem predhodno obvestil mesto. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=August 8, 2024|title=Newsom Clears Homeless Camps in L.A. County, Where He Wants More 'Urgency'|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2024/08/08/us/newsom-homeless-los-angeles.html|last=Hubler|first=Shawn}}&lt;/ref&gt;

=== Upravljanje z vodnimi viri ===
Newsom podpira vrsto okvirnih sporazumov o delitvi vode, ki bi končali spor med kmeti, mesti, ribiči in okoljevarstveniki o tem, koliko vode naj ostane v dveh najpomembnejših rekah države, [[Sacramento|Sacramentu]] in [[San Joaquin|San Joaquinu]], ki se izlivata v [[Sacramento–San Joaquin River Delta|delto]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html|title=Gov. Newsom's threat to sue Trump upends peace talks on California water wars|last=Sabalow|first=Ryan|date=December 19, 2019|work=[[Sacramento Bee]]|accessdate=December 20, 2019|last2=Kasler|first2=Dale|archivedate=January 6, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200106145420/https://www.sacbee.com/news/california/water-and-drought/article238511218.html}}&lt;/ref&gt;

=== Odnosi z ameriškimi staroselci ===
V govoru pred [[staroselska ljudstva Kalifornije|predstavniki ameriških staroselcev]] junija 2019 se je Newsom opravičil za [[genocid]] nad ameriškimi staroselci, ki ga je odobrila in spodbujala kalifornijska zvezna država ob [[zgodovina Kalifornije|razglasitvi statusa zvezne države]] v 19. stoletju. Po eni oceni je bilo med letoma 1849 in 1870 ubitih najmanj 4500 kalifornijskih staroselcev &lt;ref name=&quot;nisev&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|title=Minorities During the Gold Rush|publisher=[[California Secretary of State]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201074206/http://www2.learncalifornia.org/doc.asp?id=1933|archivedate=February 1, 2014}}&lt;/ref&gt; Newsom je dejal: »To je bil genocid. Ni ga mogoče drugače opisati. In tako ga je treba opisati v zgodovinskih knjigah.« &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Cowan|first=Jill|title='It's Called Genocide': Newsom Apologizes to the State's Native Americans|work=[[The New York Times]]|date=June 19, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html|accessdate=June 20, 2019|archivedate=May 6, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210506120106/https://www.nytimes.com/2019/06/19/us/newsom-native-american-apology.html}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2024 je Newsom podpisal zakon AB 3074, »kalifornijski zakon o rasnih maskotah«, ki šolam od vrtca do 12. razreda, ki jih ne vodijo priznana plemena ameriških staroselcev, prepoveduje uporabo »zaničevalnih« imen ali maskot. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Walker|first=Jackson|title=California bans 'derogatory' Native American mascots, team names at public schools|work=[[KRCR-TV]]|date=October 4, 2024|url=https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams|accessdate=October 4, 2024|archivedate=October 4, 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241004132700/https://krcrtv.com/news/local/california-bans-derogatory-native-american-mascots-team-names-at-public-schools-gavin-newsom-california-racial-mascots-act-education-k-12-sports-teams}}&lt;/ref&gt;

=== Pravice LGBTQ+ ===
Septembra 2022 je Newsom podpisal [[California Senate Bill 107|senatski zakon 107]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Riedel|first=Samantha|date=September 30, 2022|title=California Is Officially the First Sanctuary State for Trans Youth|url=https://www.them.us/story/california-sanctuary-state-trans-youth-gavin-newsom/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}&lt;/ref&gt; s katerim je Kalifornija postala prva država, ki nudi zaščito transspolnim mladim. Junija 2023 je izdal uradni državni razglas za [[mesec ponosa LGBT|mesec ponosa]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=June 1, 2023|title=Governor Newsom Proclaims LGBTQ+ Pride Month 2023|url=https://www.gov.ca.gov/2023/06/01/governor-newsom-proclaims-lgbtq-pride-month-2023/|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}&lt;/ref&gt; [[Temecula Valley Unified School District|šolskemu okrožju]], katerega odbor je zavrnil učni načrt, ki je vključeval biografijo voditelja gibanja za pravice gejev [[Harvey Milk|Harveyja Milka]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Lozano|first=Alicia|date=July 23, 2023|title=California to fine school district $1.5 million for rejecting materials mentioning Harvey Milk.|website=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/california-fine-school-district-15-million-rejecting-materials-mention-rcna95229|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}&lt;/ref&gt; naložil globo v višini 1,5 milijona dolarjev, in podpisal zakon, ki šolam prepoveduje, da izločajo šolske knjige zaradi omenjanja ljudi iz manjšinskih skupin ali skupnosti LGBT. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=X|date=September 26, 2023|title=Newsom bars school book bans: LGBTQ+ textbook bill signed into law amid growing culture wars|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-25/amid-school-board-turmoil-newsom-signs-law-to-ban-textbook-bans-in-california|accessdate=2025-06-25|website=Los Angeles Times|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Julija 2024 je podpisal »Zakon o varnosti«, ki šolam prepoveduje [[neželeno razkritje|razkrivanje]] [[Spolna identiteta|spolne identitete]] učencev staršem brez njihovega soglasja. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mays|first=Mackenzie|date=July 15, 2024|title=Newsom signs bill banning schools from notifying parents about student gender identity|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-07-15/newsom-bans-schools-from-requiring-that-parents-are-notified-about-student-gender-identity|accessdate=2024-08-27|website=Los Angeles Times|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Newsom je zavrnil več zakonov, ki jih je skupščina sprejela z veliko večino, eden od njih bi sodnike, ki vodijo spore o skrbništvu, obvezal, da upoštevajo potrditev staršev o spolni identiteti otroka. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gov.ca.gov/wp-content/uploads/2023/10/AB-1432-Veto.pdf|title=To the Members of the California State Assembly: I am returning Assembly Bill 1432 without my signature|publisher=Office of the Governor|date=October 7, 2023|accessdate=January 14, 2025}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Childs|first=Jeremy|date=July 23, 2023|title=Newsom vetoes bill requiring custody hearings consider affirmation of child's gender identity|website=[[Los Angeles Times]]|url=https://www.latimes.com/california/story/2023-09-23/newsom-vetoes-bill-requiring-custody-hearings-consider-affirmation-of-childs-gender-identity|accessdate=September 23, 2023|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Kastna diskriminacija ===
Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o prepovedi diskriminacije na podlagi kast, ga označil za &quot;nepotrebnega&quot; in dodal, da Kalifornija &quot;diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, vere, porekla, narodnega porekla, invalidnosti, spolne identitete, spolne usmerjenosti in drugih značilnosti že prepoveduje, zvezna zakonodaja pa določa, da je treba te zaščite državljanskih pravic razlagati liberalno.&quot; Številne hindujske organizacije za pravice so veto pozdravile in menile, da bi zakon &quot;ciljal na sto tisoče Kalifornijcev zgolj zaradi njihove etnične pripadnosti ali verske identitete&quot;. Zagovorniki pravic [[dalit|dalitov]] in drugih marginaliziranih kast so veto ostro kritizirali. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/california-caste-discrimination-ban-newsom-veto-eef696fa2e28476d566aa2f9ef3f1997|title=California governor vetoes bill that would have banned caste discrimination|website=[[Associated Press News]]|date=October 7, 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=California governor vetoes bill to ban caste discrimination|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-ban-caste-discrimination-2023-10-07/|accessdate=2024-11-14}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/10/07/us/california-caste-discrimination.html|title=Newsom Vetoes Bill Banning Caste Discrimination|work=The New York Times|date=October 7, 2023|last=Qin|first=Amy}}&lt;/ref&gt;

=== Delavske pravice ===
Oktobra 2023 je Newsom zavrnil zakon o zagotovljenem zavarovanju stavkajočih delavcev  za primer brezposelnosti, pri čemer je kot razlog navedel preveliko obremenitev državnega sistema za brezposelnost. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=California governor vetoes bill offering unemployment pay to strikers|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/us/california-governor-vetoes-bill-offering-unemployment-pay-strikers-2023-10-01/|accessdate=2024-11-14}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2023/09/30/us/newsom-veto-unemployment-pay-strikes.html|title=Newsom Vetoes Bill Allowing Workers to Collect Unemployment Pay While Striking|work=The New York Times|date=October 2023|last=Hubler|first=Shawn}}&lt;/ref&gt; Prav tako je zavrnil zakon o podaljšanju obveznega opozorila za zaposlene, ki bodo kmalu odpuščeni, s 60 dni na 75 dni, razširitvi enake zaščite na dolgoročne pogodbene delavce in prepovedi delodajalcem, da odpuščene zaposlene prisilijo k podpisu sporazumov o tajnosti podatkov, da bi prejeli odpravnino. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=DiFeliciantonio|first=Chase|date=October 9, 2023|title=Newsom vetoes layoff notice bill that would have protected contract workers|url=https://www.sfchronicle.com/california/article/newsom-vetoes-layoff-notice-bill-protected-gig-18392525.php|accessdate=2024-11-14|website=San Francisco Chronicle|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Mednarodna potovanja ===
[[Slika:Governor_Newsom_met_with_Xi_Jinping_in_Beijing_20231025_(1).jpg|sličica|Newsom na obisku pri kitajskem predsedniku [[Ši Džinping]]u, oktober 2023]]
Newsomovo prvo mednarodno potovanje kot guverner je bilo v [[Salvador]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html|title=Newsom will travel to El Salvador next month in first international trip as California governor|last=Luna|first=Taryn|date=March 28, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=March 28, 2019|archivedate=March 29, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329002611/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-20190328-story.html}}&lt;/ref&gt; Ker v Kaliforniji živi skoraj 680.000 [[salvadorski Američani|salvadorskih priseljencev]], je dejal, da je »odnos države s Srednjo Ameriko ključnega pomena za prihodnost Kalifornije«. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html|title=Is Gavin Newsom campaigning in El Salvador? Trip prompts praise, speculation|last=Bollag|first=Sophia|date=April 8, 2019|work=[[The Sacramento Bee]]|accessdate=April 8, 2019|issn=0890-5738|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408095837/https://www.sacbee.com/news/politics-government/capitol-alert/article228950179.html}}&lt;/ref&gt; Zaskrbljen je bil tudi zaradi desettisočev [[Central American migrant caravans|Salvadorcev, ki vsako leto bežijo iz]] najmanjše države v Srednji Ameriki v ZDA. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html|title=Newsom seeks to counter Trump as he makes world stage debut in El Salvador|last=Luna|first=Taryn|date=April 8, 2019|work=[[Los Angeles Times]]|accessdate=April 8, 2019|archivedate=April 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190408054100/https://www.latimes.com/politics/la-pol-ca-gavin-newsom-el-salvador-trip-20190407-story.html}}&lt;/ref&gt; Kot guverner države, na katero je vplivala razprava o [[nedovoljeno priseljevanje v Združene države Amerike|nezakonitem priseljevanju]], se je odpravil na obisk, da bi si iz prve roke ogledal dejavnike, ki to spodbujajo, in zgradil poslovna in turistična partnerstva med Kalifornijo in Srednjo Ameriko. Dejal je, da želi »spodbuditi bolj razsvetljeno sodelovanje in dialog«. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.capradio.org/133069|title=Mission Accomplished? Scoring Newsom's Trip To El Salvador|last=Aguilera|first=Elizabeth|last2=Christopher|first2=Ben|date=April 13, 2019|work=Capital Public Radio|accessdate=April 14, 2019|archivedate=April 14, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190414221934/http://www.capradio.org/133069}}&lt;/ref&gt;

20. oktobra 2023 je Newsom obiskal [[Izrael]], da bi izrazil solidarnost z državo med [[Vojna v Gazi|vojno v Ga]]&lt;nowiki/&gt;zi &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Newsom: Israel-Hamas war 'not intellectual any longer'|url=https://www.politico.com/news/2023/10/23/newsom-israel-hamas-war-not-intellectual-any-longer-00122967|work=Politico|date=October 23, 2023}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=California Gov. Newsom's Israel visit draws support and criticism, supporters of Palestinians gather at Capitol|url=https://www.cbsnews.com/sacramento/news/governor-visit-to-israel-draws-support-criticism/|work=CBS News|date=October 20, 2023}}&lt;/ref&gt; Srečal se je z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]], izraelskim predsednikom [[Izak Herzog|Isaacom Herzogom]], drugimi visokimi izraelskimi uradniki in preživelimi [[operacija Poplava v Al Aksi|napada Hamasa]].

Oktobra 2023 se je Newsom odpravil na tedenski obisk [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Gardiner|first=Dustin|last2=Korte|first2=Lara|date=October 31, 2023|title=Newsom's only stumble in China|url=https://www.politico.com/newsletters/california-playbook/2023/10/31/newsoms-only-stumble-in-china-00124408|accessdate=2023-12-31|website=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; Začel se je v [[Hongkong|Hongkongu]], kjer se je na [[Univerza v Hongkongu|Univerzi v Hongkongu]] udeležil razprave o podnebnih spremembah. Nato je odpotoval v Peking, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom [[Ši Džinping]]om, s katerim sta razpravljala o vprašanjih, kot so podnebne spremembe, trgovinski odnosi in odziv na proizvodnjo [[Fentanil|fentanila]]. &lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi novice|date=October 30, 2023|title=California's Newsom Wraps Up China Trip With Tesla Factory Visit|language=en|work=[[Bloomberg News]]|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-10-30/california-s-newsom-wraps-up-china-trip-with-tesla-factory-visit|accessdate=2023-11-09}}&lt;/ref&gt; Obisk je vključeval tudi postanke v [[Guangdong|Guangdongu]], [[Džjangsu|Jiangsuju]] in [[Šanghaj|Šanghaju]]. &lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Med potovanjem je pozval k boljšim odnosom med ZDA in Kitajsko ter dejal, da &quot;ločitev za obe državi ni možnost&quot;. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Toh|first=Michelle|last2=Lilieholm|first2=Lucas|date=October 26, 2023|title='Divorce is not an option' for US and China, Newsom says after Xi meeting|work=[[CNN]]|url=https://edition.cnn.com/newsom-xi-meeting-us-china-intl-hnk/index.html|accessdate=November 9, 2023}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:California_Republic_Inauguration_2023_at_the_Plaza_de_California_3.jpg|sličica|Newsom med prisego kot guverner po ponovni izvolitvi na Plaza de California, 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.joincalifornia.com/candidate/13697|title=JoinCalifornia - Gavin Newsom|website=www.joincalifornia.com}}&lt;/ref&gt;]]

=== Nacionalni profil in politična prihodnost ===
Mnogi novinarji in politični analitiki so Newsoma omenjali kot predsedniškega kandidata. Glede na anketo [[NewsNation]] iz junija 2023 si je 22 % kalifornijskih volivcev želelo, da bi Newsom sodeloval [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|na predsedniških volitvah leta 2024.]] &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=June 9, 2023|title=Newsom making headlines, but analysts skeptical of 2024 run|url=https://www.newsnationnow.com/politics/newsom-making-headlines-but-analysts-skeptical-of-2024-run/|accessdate=July 13, 2023|work=NewsNation|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Maja 2023 je Schwarzenegger dejal, da je &quot;jasno kot beli dan&quot;, da bo Newsom nekega dne kandidiral za predsednika. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Pengelly|first=Martin|date=May 16, 2023|title=Gavin Newsom presidential run is 'no-brainer', Arnold Schwarzenegger says|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/may/16/gavin-newsom-presidential-run-2024-arnold-schwarzenegger|accessdate=July 13, 2023|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Članek novinarke Sharon Udasin, objavljen aprila 2023 v ''[[The Hill (newspaper)|The Hillu,]]'' je prav tako razpravljal o neizogibnosti Newsomove predsedniške kandidature. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Udasin|first=Sharon|date=April 10, 2023|title=Will Gavin Newsom run for president? Experts say it's not if, but when.|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/3939743-will-gavin-newsom-run-for-president-experts-say-its-not-if-but-when/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Septembra 2022 je Newsom dejal, da leta 2024 ne bo kandidiral za predsednika, pri čemer je kot razlog navedel svoj &quot;ranljiv&quot; odpoklic leta 2021. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Gavin Newsom says he is definitely not running for president in 2024 after his 'vulnerable' 2021 recall|url=https://www.businessinsider.com/gavin-newsom-definitely-not-running-for-president-in-2024-2022-9|accessdate=July 13, 2023|website=Business Insider|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Po ponovni izvolitvi leta 2022 je osebje Bele hiše obvestil, da ne bo izzval predsednika Bidna na [[predsedniške primarne volitve Demokratske stranke leta 2024|demokratskih primarnih volitvah]] ; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=November 26, 2022|title=Newsom Told the White House He Won't Challenge Biden|url=https://www.politico.com/news/2022/11/26/gavin-newsom-wont-challenge-joe-biden-00070829|accessdate=July 13, 2023|website=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; 25. aprila 2023 je podprl Bidenovo kampanjo za ponovno izvolitev. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Daunt|first=Tina|date=April 25, 2023|title=Gavin Newsom Shelves Own Presidential Ambitions, Endorses Joe Biden Reelection Run {{!}} Exclusive|url=https://www.thewrap.com/gavin-newsom-presidential-run-endorses-joe-biden-reelection/|accessdate=July 13, 2023|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Newsom je postal odkrit kritik politik floridskega guvernerja [[Ron DeSantis|Rona DeSantisa]] in obsodil DeSantisov transport migrantov z letalo na Martha's Vineyard. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Mueller|first=Julia|date=June 5, 2023|title=Newsom calls DeSantis a 'small, pathetic man' amid questions over migrant flight|url=https://thehill.com/homenews/state-watch/4035142-newsom-calls-desantis-a-small-pathetic-man-amid-questions-over-migrant-flight/|accessdate=July 13, 2023|website=The Hill|language=en-US}}&lt;/ref&gt; DeSantis se je odzval rekoč, da ima Kalifornija &quot;ogromne težave&quot;, in Newsoma izzval, naj kandidira proti Bidnu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Galt|first=Claire|date=June 20, 2023|title=Political scientist speculates on DeSantis-Newsom feud|url=https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|accessdate=July 13, 2023|website=WINK News|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20230622033240/https://winknews.com/2023/06/20/political-scientist-speculates-on-desantis-newsom-feud/|archive-date=2023-06-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Julija 2024 je Newsom začel podkast ''Politickin''', ki ga skupaj vodita [[Marshawn Lynch]] in Doug Hendrickson. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Robertson|first=Nick|date=July 3, 2024|title=Newsom launching podcast with former NFL star Marshawn Lynch|url=https://thehill.com/homenews/media/4753790-newsom-marshawn-lynch-podcast/|accessdate=2024-07-28|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Po Bidenovem nenadnem [[umik Joeja Bidna iz predsedniških volitev v Združenih državah Amerike leta 2024|umiku iz predsedniške tekme]] tistega meseca je Newsom dejal, da ne bo kandidiral za demokratsko nominacijo, in podprl podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]] kot kandidatko. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Gamio|first=Lazaro|last2=Keefe|first2=John|last3=Kim|first3=June|last4=McFadden|first4=Alyce|last5=Park|first5=Andrew|last6=Yourish|first6=Karen|date=July 22, 2024|title=Many Elected Democrats Quickly Endorsed Kamala Harris. See Who Did.|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/07/22/us/politics/kamala-harris-democrats-endorsement-list.html|accessdate=2024-07-22|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

Potem ko je [[Donald Trump]] zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je Newsom pozval kalifornijske zakonodajalce, naj se pozneje leta 2024 sestanejo, da bi zaščitili kalifornijsko politiko pred drugo Trumpovo administracijo. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Nguyen|first=Tran|date=November 7, 2024|title=California governor calls special session to protect liberal policies from Trump presidency|url=https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241107195328/https://apnews.com/article/california-donald-trump-gavin-newsom-special-session-32511d5887409d68d692e094ed50a272|archivedate=2024-11-07|accessdate=2024-11-07|work=[[Associated Press]]}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2024 je Newsom kritiziral Bidna, ker je pomilostil svojega sina [[Hunter Biden|Hunterja Bidna]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Cadelago|first=Christopher|date=December 3, 2024|title=Newsom becomes the most prominent Dem to break with Biden over son's pardon|url=https://www.politico.com/news/2024/12/03/newsom-hunter-biden-pardon-00192447|accessdate=2024-12-05|website=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=|last2=|last3=|last4=|date=December 4, 2024|title=Newsom and Schiff sharply criticize president for pardoning Hunter Biden|url=https://www.latimes.com/california/story/2024-12-03/newsom-and-schiff-sharply-criticize-hunter-biden-pardon|accessdate=2024-12-05|website=Los Angeles Times|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Dejal je: »Razočaran sem in odločitve ne morem podpreti.« &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=December 4, 2024|title=Gov. Newsom says he's 'disappointed' in President Biden's decision to pardon his son Hunter|url=https://www.ksby.com/politics/gov-newsom-says-hes-disappointed-in-president-bidens-decision-to-pardon-his-son-hunter|accessdate=2024-12-05|website=KSBY News|language=en}}&lt;/ref&gt;

Da bi pritegnil širše volilno telo, je v pričakovanju morebitne predsedniške kampanje [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028]] Newsom prilagodil svoj politični pristop. Ključni premik v njegovi strategiji je bilo sodelovanje s konservativnimi glasovi, med drugim z gostovanjem osebnosti [[trumpizem|MAGA]], kot sta [[Charlie Kirk]] in [[Stephen Bannon|Steve Bannon]], v njegovem podkastu ''[[This is Gavin Newsom|To je Gavin Newsom]]''. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 13, 2025|title=Andy Beshear hits Newsom for hosting Bannon on his new podcast|url=https://www.politico.com/news/2025/03/13/beshear-newsom-bannon-podcast-00230516|accessdate=2025-03-14|website=POLITICO|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=John|first=Arit|date=March 9, 2025|title=Newsom becomes most prominent Democrat to buck the party and echo majority public opinion on trans athletes {{!}} CNN Politics|url=https://www.cnn.com/2025/03/09/politics/gavin-newsom-democrats-trans-athletes/index.html|accessdate=2025-03-14|website=CNN|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Drugi politični aktivizem ===
Leta 2023 je Newsom začel Kampanjo za demokracijo, [[politični akcijski odbor|politični odbor (PAC)]], ki se je boril proti &quot;avtoritarnim voditeljem&quot; v ZDA. Menijo, da je to izhodišče za morebitno predsedniško kandidaturo [[volitve predsednika Združenih držav Amerike leta 2028|leta 2028.]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=March 30, 2023|title=California's Newsom starts tour to boost red-state Democrats|url=https://apnews.com/article/california-governor-newsom-president-democrats-2024-843877ca6aca701a5a68b8cb022203a2|accessdate=2023-10-19|website=AP News|language=en}}&lt;/ref&gt;

Do julija 2024 je Kampanja za demokracijo zbrala 24 milijonov dolarjev za neposredne prispevke kandidatom in druge izdatke. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Yu|first=Alexei Koseff, Yue Stella|date=July 10, 2024|title=Gavin Newsom for president? Tallying up his assets and liabilities|url=https://calmatters.org/politics/elections/2024/07/gavin-newsom-for-president-assets-liabilities/|accessdate=2024-09-20|work=CalMatters|language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

=== Osebno življenje ===
[[Slika:Gavin_Newsom_and_Jennifer_Siebel_at_the_2008_Gay_Parade.jpg|sličica|Newsom z njegovo tedanjo zaročenko [[Jennifer Siebel Newsom|Jennifer Siebel]] na [[San Francisco Pride]] paradi 2008]]
Newsom je bil [[Krst|krščen]] in vzgojen v očetovi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] veri. Leta 2008 se je opisal kot &quot; [[Irish Catholic|irski katoliški]] upornik {{Presledki}}... v nekaterih pogledih, a še vedno goji izjemno občudovanje Cerkve in zelo močno vero&quot;; ko so Newsoma vprašali o stanju Katoliške cerkve, je dejal, da je v krizi. &lt;ref name=&quot;Santa2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|title=San Francisco's Gavin Newsom sits down with The Santa Clara Newsom discusses how Santa Clara guides his career|last=Boffi|first=Kristen|date=April 12, 2008|work=The Santa Clara|accessdate=April 13, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090426073753/http://media.www.thesantaclara.com/media/storage/paper946/news/2008/02/14/News/San-Franciscos.Gavin.Newsom.Sits.Down.With.The.Santa.Clara-3210314.shtml|archivedate=April 26, 2009}}&lt;/ref&gt; Dejal je, da ostaja s Cerkvijo zaradi svoje &quot;močne povezave z višjim namenom in z nekakšnim višjim bitjem&quot;. &lt;ref name=&quot;Santa2&quot; /&gt; Newsom se identificira kot prakticirajoči katoličan, &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/SAN-FRANCISCO-Mayor-deflects-chatter-on-social-2540469.php|title=Down by the Bay/A blues story with all the requisite elements: love, booze and death|first=Rachel|last=Gordon|work=The San Francisco Chronicle|date=March 3, 2006|accessdate=May 13, 2025|archivedate=June 18, 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060618200120/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/03/BAGFQHHR221.DTL}}&lt;/ref&gt; leta 2008 pa je dejal, da ima &quot;močan občutek vere, ki je trajen, iz dneva v dan&quot;. &lt;ref name=&quot;Santa2&quot; /&gt;

Decembra 2001 se je Newsom v [[Saint Ignatius Church (San Francisco)|katoliški cerkvi svetega Ignacija]] poročil s pravno komentatorko [[Kimberly Guilfoyle]]. &lt;ref name=&quot;Reflects3&quot;&gt;{{Navedi novice|first=Cecilia|last=Vega|url=https://www.sfchronicle.com/politics/article/Newsom-reflects-on-4-years-of-ups-and-downs-as-2533911.php|title=Newsom reflects on 4 years of ups and downs as election approaches|work=The San Francisco Chronicle|date=October 27, 2007|accessdate=March 7, 2008|archivedate=December 6, 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071206022045/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/10/21/MNIGSN4FM.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title='New Kennedys' or not, focus is on city's first couple|first=Leah|last=Garchik|date=August 5, 2004|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL|accessdate=March 10, 2008|archivedate=August 23, 2004|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040823103347/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2004/08/05/DDGIG826VT1.DTL}}&lt;/ref&gt; Ločila sta se leta 2004 in januarja 2005 skupaj vložila zahtevo za ločitev, pri čemer sta kot razlog navedla &quot;težave zaradi njune kariere na nasprotnih obalah&quot;. &lt;ref name=&quot;Coasts&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sfchronicle.com/bayarea/matier-ross/article/Newsom-wife-decide-to-end-3-year-marriage-3324582.php|title=Newsom, wife decide to end 3-year marriage|last=Phillip Matier|last2=Andrew Ross|work=San Francisco Chronicle|date=January 6, 2005|accessdate=May 14, 2025|archivedate=January 24, 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050124024415/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2005/01/06/MNGJ1ALTGV1.DTL}}&lt;/ref&gt; Njuna ločitev je bila dokončno potrjena 28. februarja 2006.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&amp;hw=guilfoyle&amp;sn=004&amp;sc=462|work=The San Francisco Chronicle|first=Rachel|last=Gordon|title=Gavin and Kimberly are officially divorced|date=June 24, 2011|accessdate=February 11, 2022|archivedate=July 15, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110715190952/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2006/03/10/MNGBAHM73D5.DTL&amp;hw=guilfoyle&amp;sn=004&amp;sc=462}}&lt;/ref&gt; Guilfoylova je leta 2011 postala znana z nastopi na [[Fox News]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://thehill.com/homenews/media/340090-kimberly-guilfoyle-rumored-spicer-replacement-signs-long-term-fox-news-deal/|title=Kimberly Guilfoyle, rumored Spicer replacement, signs long-term Fox News deal|website=The Hill|date=June 29, 2017|accessdate=July 5, 2022}}&lt;/ref&gt; Kasneje je bila imenovana za višjo svetovalko republikanskega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je Newsom močno kritiziral. Pozneje zaročila z [[Donald Trump Jr.|Donaldom Trumpom mlajšim.]] &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Marr|first=Madeline|date=July 16, 2016|title='When's the wedding?' Donald Trump Jr. posts about anniversary, and folks had questions|url=https://www.miamiherald.com/miami-com/miami-com-news/article288006130.html|work=[[Miami Herald]]}}&lt;/ref&gt;

Newsom je začel hoditi z režiserko [[Jennifer Siebel]] oktobra 2006. Februarja 2007 je napovedal, da bo poiskal zdravljenje zaradi [[Alkoholizem|zlorabe alkohola]] &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Newsom seeks treatment for alcohol abuse|date=February 5, 2007|work=San Francisco Chronicle|url=http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php|first=Heather|last=Knight|accessdate=November 26, 2012|archivedate=October 24, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121024050600/http://www.sfgate.com/politics/article/Newsom-seeks-treatment-for-alcohol-abuse-2619195.php}}{{Navedi novice|url=http://sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL|title=Girlfriend, uninterrupted/Actress Jennifer Siebel is standing by her man, who happens to be Mayor Gavin Newsom, and says there's no trouble in their romance|last=Heather Maddan|work=The San Francisco Chronicle|date=March 11, 2007|accessdate=March 10, 2008|archivedate=March 4, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080304054220/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/03/11/LVGL7OGFJ31.DTL}}&lt;/ref&gt; Par je javil zaroko decembra 2007. &lt;ref name=&quot;NewsomEngaged&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL|title=S.F. Mayor Newsom engaged to be married|last=Carolyne Zinko|work=The San Francisco Chronicle|date=January 1, 2008|accessdate=March 10, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234730/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2007/12/31/BANDU7IAK.DTL}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;NewsomWedding&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&amp;hw=siebel+newsom&amp;sn=001&amp;sc=1000|title=Newsom, Siebel plan Montana wedding in July|last=Matier and Ross|work=San Francisco Chronicle|date=May 25, 2008|accessdate=June 22, 2008|archivedate=December 8, 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081208234828/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2008/05/25/BAJI10SFOI.DTL&amp;hw=siebel+newsom&amp;sn=001&amp;sc=1000}}&lt;/ref&gt; Poročila sta se  v [[Stevensville, Montana|Stevensvillu v Montani]] julija 2008. &lt;ref name=&quot;Park&quot;&gt;{{Navedi splet|first=Michael Y.|last=Park|url=http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html|title=San Francisco Mayor Gavin Newsom Weds|website=People|date=July 26, 2008|accessdate=November 18, 2010|archivedate=January 8, 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110108205634/http://www.people.com/people/article/0,,20215158,00.html}}&lt;/ref&gt; Imata štiri otroke. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&amp;tsp=1|title=And baby makes three for the Newsoms|last=The City Insider|work=The San Francisco Chronicle|date=February 18, 2009|accessdate=February 19, 2009|archivedate=February 22, 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090222025843/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/02/18/BAEC15VO5O.DTL&amp;tsp=1}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|title=Newsom Clan Adds Third Offspring|last=Andrew Dalton|work=SFist.com|date=July 5, 2013|accessdate=July 15, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710015435/http://sfist.com/2013/07/05/third_newsom_offspring_birthed_on_w.php|archivedate=July 10, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat|title=Gavin Newsom's New Baby Named After Town of Dutch Flat|work=The Mercury News|date=February 28, 2016|accessdate=September 12, 2016|archivedate=September 21, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160921061144/http://www.mercurynews.com/2016/02/28/gavin-newsoms-new-baby-named-after-town-of-dutch-flat/}}&lt;/ref&gt;

Po končanem županovanju San Francisca leta 2011 se je Newsom z družino preselil v hišo, ki so jo leta 2012 kupili v [[Kentfield, California|Kentfieldu]] v [[Marin County|okrožju Marin]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html|work=Huffington Post|first=Robin|last=Wilkey|title=Gavin Newsom Buys House In Marin County|date=November 29, 2011|accessdate=March 6, 2012|archivedate=February 28, 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228192122/http://www.huffingtonpost.com/2011/11/29/gavin-newsom-buys-house-in-marin_n_1119560.html}}&lt;/ref&gt; Po izvolitvi za guvernerja se je Newsom z družino preselil v [[Governor's Mansion State Historic Park|kalifornijsko guvernerjevo rezidenco]] v [[Downtown Sacramento|središču Sacramenta]] in se nato naselil v [[Fair Oaks, California|Fair Oaksu]]. &lt;ref name=&quot;Fair Oaks&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html|work=The Sacramento Bee|first=Andrew|last=Sheeler|title=More Bay Area transplants: Gavin Newsom bought Sacramento's most expensive home in 2019|date=May 31, 2019|accessdate=April 5, 2020|archivedate=May 5, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200505083625/https://www.sacbee.com/news/business/article231053328.html}}&lt;/ref&gt; Maja 2019 je ''[[The Sacramento Bee]]'' poročal, da je bil Newsomov nakup 12.000 kvadratnih metrov velike hiše v Fair Oaksu za 3,7 milijona dolarjev najdražja zasebna rezidenca, prodana v regiji Sacramento od začetka leta. &lt;ref name=&quot;Fair Oaks&quot; /&gt;

Newsom je boter oblikovalca, modela in aktivista za pravice LGBTQ [[Nats Getty|Natsa Gettyja]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Varian|first=Ethan|date=July 20, 2019|title=At the Wedding of Gigi Gorgeous and Nats Getty|url=https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210713045508/https://www.nytimes.com/2019/07/20/fashion/weddings/gigi-gorgeous-nats-getty-wedding.html|archivedate=July 13, 2021|accessdate=September 24, 2020|work=The New York Times|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Reginato|first=James|date=July 8, 2022|title=Book Excerpt: How A Branch of the Getty Family Became LGBTQ Icons|url=https://lamag.com/lahistory/book-excerpt-how-a-branch-of-the-getty-family-became-lgbtq-icons|accessdate=2024-07-18|website=LAmag - Culture, Food, Fashion, News &amp; Los Angeles|language=en}}&lt;/ref&gt; Kot poroča James Reginat ''v oddaji Growing Up Getty'' so Newsomovi, [[družina Kamale Harris|Harrisovi]], [[Nancy Pelosi|Pelosijevi]] in Gettyjevi botri otrokom drug drugega in se pojavljajo na pomembnih družinskih dogodkih. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Member|first=James Reginato Newsweek Is A. Trust Project|date=2022-06-23|title=The Surprising Newsom, Pelosi and Harris Ties With the Getty Oil Dynasty|url=https://www.newsweek.com/surprising-newsom-pelosi-harris-ties-getty-oil-dynasty-1717810|accessdate=2025-07-22|website=Newsweek|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===

* Gavin Newsom (2013; soavtor z [[Lisa Dickey|Liso Dickey]] ). ''[[Citizenville|Citizenville: Kako digitalizirati mestni trg in preoblikovati vlado]]''. London: [[Penguin Group]].. [[OCLC (identifier)|OCLC]]&amp;nbsp;[[oclc:995575939|995575939]] .

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Guvernerji Kalifornije}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Newsom, Gavin}}
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški poslovneži]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]]
[[Kategorija:Guvernerji Kalifornije]]</text>
      <sha1>ncutlo6eheewa4k2v6l9ucget1mwjr0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Estremadurski nacionalizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588052</id>
    <revision>
      <id>6762663</id>
      <parentid>6677500</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:09:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4087" sha1="3mhl4m48gmudwxlyfw4jbvrxbjunjfl" xml:space="preserve">[[Slika:Bandera Nacionalista Extremadura.svg|thumb|desno|280px|Zastava estremadurskega nacionalizma]]
'''Estremadurski nacionalizem''' ali '''estremadurizem''' ({{lang-es|Nacionalismo extremeño, extremeñismo}}, [[estremadurščina|estremadursko]] ''Nacionalismu estremeñu'' ali ''estremeñismu'') je sorazmerno mlada in zelo slaba politična ideologija, ki poskusi izoblikovati nacionalistično, regionalno gibanje v [[estremadura|estremaduri]], ki je [[španska avtonomna skupnost|avtonomna skupnost]] [[Španija|Španije]]. Danes so estremadurske nacionalistične stranke in gibanja večinoma prenehali.

V Španiji je več nacionalističnih gibanj, ki koreninijo v 19. stoletju. Najmočnejša gibanja so [[katalonski nacionalizem|katalonski]], [[Kastilijski nacionalizem|kastilijski]], [[baskovski nacionalizem|baskovski]] in [[galicijski nacionalizem]]. Pomembna so tudi [[valencijski nacionalizem|valencijska]], [[aragonski nacionalizem|aragonska]], [[kanarski nacionalizem|kanarska]], [[majorski nacionalizem|majorska]], [[asturijski nacionalizem|asturijska]] in [[leonski nacionalizem|leonska nacionalistična gibanja]]. Malo so podprti, vendar so stari [[andaluški nacionalizem|andaluzijski]], [[kantabrijski nacionalizem|kantabrijski]] in [[murcijski nacionalizem]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.geohistoarteducativa.net/index.php/1-eso/h-de-espana/242-1-9-regionalismos-y-nacionalismos |title=Regionalismos y Nacionalismos |work=Geohistoarteducativa |date= |accessdate=7.8.2025 |language=es}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 1999 je bila ustanovljena prva nacionalistična stranka v Estremaduri ''Bloque Nacionalista Extremeño'' (Estremadurski Nacionalistični Blok).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.mir.es/DGPI/Partidos_Politicos_y_Financiacion/Registro_Partidos_Politicos/registro_partidos_politicos.html |title=PARTIDOS POLÍTICOS |work=Gobernio de España, Ministerio del Interior |date=18.1.2018 |accessdate=7.8.2025 |language=es |archive-date=2008-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080213090608/http://www.mir.es/DGPI/Partidos_Politicos_y_Financiacion/Registro_Partidos_Politicos/registro_partidos_politicos.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Že v 80. 20. stoletja je bilo nasilnih skrajno levičarskih dejanj v Estremaduri, vendar niso se premaknila na nacionalistično smer.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://villalar.izca.net/historia.html |title=RECUPERANDO LA MEMORIA DE LUCHA POLÍTICA EN CASTILLA DURANTE LA TRANSICIÓN |work=Villalar 2009. Justicia Social, Libertad y Solidaridad entre Pueblos |date= |accessdate=7.8.2025 |language=es |archive-date=2025-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251009174914/http://villalar.izca.net/historia.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://elpais.com/diario/1986/05/13/espana/516319222_850215.html |title=Colectivos sociales y políticos piden la paralización de la central de Almaraz |work=El País |date=13.5.1986 |accessdate=7.8.2025 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Estremadurski nacionalisti so zahtevali, podobno kot druga gibanja v drugih dežalah, da priznajo Estremaduro kot poseben narod. Toda preiskave so dokazale, da so Estremadurci močno povezani s Španijo, čeprav so ponosni na svojo pokrajinsko pripadnost. Tudi v [[Aragonija|Aragoniji]] je močnejši občutek aragonske pripadnosti od pripadnosti Španiji in sorazmerno več Aragoncev bi podpiralo morebitno osamosvojitev, medtem ko v Estremaduri nihče ne misli na samostojnost od Španije. Leta 2005 so rekli samo 4% Estremadurcev, da se imajo za pripadnika estremadurskega »naroda.«

Estremadurski nacionalisti se sklicujejo tudi na poseben [[estremadurščina|estremadurski jezik]], kot narodni jezik dežele, vendar to govori samo malo ljudi (ki je pravzaprav različica [[asturleonščina|asturleonščine]]), medtem ko večina prebivalstva govori kastiljsko narečje.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politika Španije]]
[[Kategorija:Nacionalizem]]
[[Kategorija:Estremadura]]
[[Kategorija:Avtonomija]]</text>
      <sha1>3mhl4m48gmudwxlyfw4jbvrxbjunjfl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590815</id>
    <revision>
      <id>6762547</id>
      <parentid>6762320</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:53:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6762547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="299175" sha1="blbiui4yn9cehmeherwbt02psyz768n" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>blbiui4yn9cehmeherwbt02psyz768n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762548</id>
      <parentid>6762547</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T13:59:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lit</comment>
      <origin>6762548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="299491" sha1="94kmwz4qyiavkzhgunhyqmfzd6zi088" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>94kmwz4qyiavkzhgunhyqmfzd6zi088</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762568</id>
      <parentid>6762548</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma */</comment>
      <origin>6762568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="306700" sha1="d2rprs7r2ml6kc289s07w2jny7hz2qt" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2013|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2013|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2013|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2013|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>d2rprs7r2ml6kc289s07w2jny7hz2qt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762570</id>
      <parentid>6762568</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:28:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma */ pp ref</comment>
      <origin>6762570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="306700" sha1="f6c9xggrsk3itdiw4t2jfwz9ypf41j4" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>f6c9xggrsk3itdiw4t2jfwz9ypf41j4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762575</id>
      <parentid>6762570</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:37:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="306705" sha1="ssfi9tmyq89f0cdsf9pwzjehdlnynn9" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>ssfi9tmyq89f0cdsf9pwzjehdlnynn9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762628</id>
      <parentid>6762575</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:23:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>op. za Christalnick &amp; Megiser</comment>
      <origin>6762628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="306896" sha1="b09bwncc94aodrhltvb0ecg1ka1ltsm" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''Celovški obrazec slovenske vazalske prisege'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>b09bwncc94aodrhltvb0ecg1ka1ltsm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762637</id>
      <parentid>6762628</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:46:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena */</comment>
      <origin>6762637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="308353" sha1="2ir6jh7mo5a823xkxgpztp5plqsveo5" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'', v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''Celovški obrazec slovenske vazalske prisege'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>2ir6jh7mo5a823xkxgpztp5plqsveo5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762643</id>
      <parentid>6762637</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:04:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6762643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="308150" sha1="7vlc2a8102a4t815ukp2861hyiuxse4" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Oblike slovanskega etnonima ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'', v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''Celovški obrazec slovenske vazalske prisege'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919 |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=Schlözer |first=August Ludwig |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>7vlc2a8102a4t815ukp2861hyiuxse4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica</title>
    <ns>2</ns>
    <id>591420</id>
    <revision>
      <id>6762661</id>
      <parentid>6762321</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:01:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priimki in povezano */</comment>
      <origin>6762661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68116" sha1="l3m2p8zmh4eqbj35el8pejio1fbqe97" xml:space="preserve">=== Geografija slovenske dežele oz. slovenskih dežel ===

* {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233}}
* {{navedi knjigo|author=Černe|year=1997|title=Priročni krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS d.d.|isbn=|cobiss=72111104|pages=|first=Andrej}}
* {{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}}
* {{Cite book|author=Savnik|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1968–1980|first=Roman|last2=Planina|first2=France|last3=Šifrer|first3=Živko|cobiss=18172417}}
* {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}}
* {{Cite book|title=Krajevni repertorij za Slovenijo|publisher=Naslovni oddelek Anončnega in informačnega zavoda, D. Beseljak &amp; Drug|location=Ljubljana|year=1922|cobiss=94341632|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/24001-25000/24792/krajevni_repertorij_za_Slovenijo.pdf}}
* {{cite book |last1=Kopitar |first1=Jernej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO |title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner |last2=Woltersdorf |first2=Ernst Gabriel |publisher=Camesinaschen Buchhandlung |year=1812 |location=Dunaj |language=de |cobiss=85974016}}
* {{Navedi knjigo |last=Kindermann |first=Joseph Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51 |title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie |publisher=Franz Xav. Miller |year=1798 |location=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Mayer |first=Karl Wilhelm |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLQ2HFIY |title=Statistik und Topographie des Herzogthums Kärnten |publisher=Kleinmayerscher Schriften |year=1796 |place=Celovec |language=de}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=I |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=II |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1823 |volume=IV |place=Gradec |language=de}}
* [[:Slika:Ortsverzeichnis Kärnten 1860, zweisprachig, Digitalisat (c) Bojan Schnabl.pdf|Alphabetisches Verzeichniß sämmtlicher Orte im Herzogthume Kärnten mit Bezeichnung ihrer Eigenschaft, Angabe der Häuser- und Seelen-Zahl, dann mit der Darstellung ihrer Einreihung in katastral- und Ortsgemeinden, Pfarr-Sprengel, Bezirks-Aemter und Untersuchungs-Gerichte]], Celovec 1860.
* {{cite book |url=https://onb.digital/result/10B84142 |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Graz, Leoben |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei. |year=1903 |volume=IV |place=Dunaj |language=de}}
* {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMKWMPWA |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Klagenfurt, Laibach |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei |year=1903 |volume=V |place=Dunaj |language=de}}
* {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMKWMPWA |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Görz, Rovigno, Triest, Ragusa, Spalato, Zara |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei |year=1903 |volume=VI |place=Dunaj |language=de}}
* {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESDTBG4Q |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirk Laibach |publisher=Gebrüder Stiepel |year=1908 |volume=VII |location=Dunaj |language=de}}
* {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85JLEFJT |title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder : bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 4, Steiermark |year=1905 |language=de}}
* {{Cite book|title=Specialni krajevni repertorij za Štajersko|publisher=C. kr. dvorna in državna tiskarna|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666305|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf}}
* {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Kärnten|publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666049|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34885/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Korotan.pdf}}
* {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Krain|publisher=Deutschösterreichische Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1919|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34884/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Carniola.pdf}}
* {{Cite book|title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 6, Krain|publisher=K.k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=491125|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34847/TN-218291_v07abby.pdf}}
*{{Cite book|title=Orts-Repertorium des Herzogthums Krain. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission|publisher=I. v. Kleinmayr &amp; F. Bamberg|location=Ljubljana|year=1874|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf}}
*{{Cite book|author=Andrejka|title=Splošni pregled Dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma|publisher=Kraljevska banska uprava Dravske banovine|location=Ljubljana|year=1939|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/4001-5000/4768/Splosni_pregled_Dravske_banovine_1939.pdf|first=Rudolf|cobiss=17593857}}
*{{Cite book|title=Gemeindelexikon von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900|publisher=K. K. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=655949|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/26001-27000/26801/GEMEINDELEXIKON_VON_KRAIN_1900.pdf}}
* https://sistory5.sistory.si/search?su=popis%20prebivalstva&amp;me=Krajevni%20leksikoni

* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1768 |volume=I |location=Gradec |language=la}}
* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1773 |volume=II |location=Gradec |language=la}}
* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1777 |volume=III |location=Gradec |language=la}}

* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWEJAPRU |title=Beschreibung des Herzogthums Steyermark |publisher=Alois Tusch |year=1802 |volume=I |place=Gradec |language=de}}

* {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWEJAPRU |title=Beschreibung des Herzogthums Steyermark |publisher=Alois Tusch |year=1802 |volume=II |place=Gradec |language=de}}
* {{cite book |last=Mayr |first=Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDPHVEHG |title=Geschichte der Kärntner |publisher=F. J. Jenkoischen Buchhandlung |year=1785 |place=Celje |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Linhart |first=Anton Tomaž |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ |title=Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs |year=1788 |volume=I |location=Ljubljana |page=}}
* {{Navedi knjigo |last=Linhart |first=Anton Tomaž |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ |title=Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreiches |year=1791 |volume=II |location=Ljubljana |page=}}

=== Drugo ===

* {{Cite book|author=Ivanič|title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|first=Martin, ur.|cobiss=257461504}}

=== Zgodovina, etnologija, domoznanstvo, kronologija ===

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2007 |location=Ljubljana |cobiss=234826496}}
* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT |title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758) |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=262477056}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=39058944}}
* {{cite book |last1=Cvirn |first1=Janez |title=Ilustrirana zgodovina Slovencev |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Ivanič |first3=Martin |last4=Longyka |first4=Igor |last5=Prunk |first5=Janko |last6=Simoniti |first6=Vasko |last7=Štih |first7=Peter |publisher=Mladinska knjiga |year=2003 |location=Ljubljana |language= |cobiss=124887808}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |publisher=Cembridge University |year=2001 |isbn=978-1-139-42888-0 |authorlink=Florin Curta}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ |title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700) |publisher=Routledge |year=2020 |isbn=978-0-203-70125-6 |location=London |doi=10.4324/9780203701256}}
* {{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |location=Ljubljana |cobiss=11498497}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |last2=Snoj |first2=Marko |last3=Kotar |first3=Jernej |last4=Golec |first4=Boris idr. |publisher=ZRC SAZU |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=106174467}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR |title=Slovenija in Slovenci |publisher=Slovenska straža |year=1940 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}}
* {{cite book |title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini |last5=Granda |first5=Stane |last6=Grdina |first6=Igor |last7=Höfler |first7=Janez |publisher=Družina |year=2025 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |location=Ljubljana |cobiss=254372867}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda do začetka kmečkih uporov |publisher=DZS |year=1965 |edition=2. |volume=II |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29689089}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih uporov do viška protestantskega gibanja |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=III |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982721}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}}
* {{Cite book |author=Grivec |title=Slovenski knez Kocelj |publisher=Jugoslovanska knjigarna |location=Ljubljana |year=1938 |first=Franc |cobiss=103157248 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTYHVRUG}}
* Grdina, Igor (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf &quot;O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje«&quot;.] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 121-124.
* [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana: Študentska založba.
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |last3=Granda |first3=Stane |last4=Müller |first4=Jakob |last5=Snoj |first5=Marko |last6=Torkar |first6=Silvo |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}}
* {{Navedi knjigo |title=Proti nezgodovini |publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo |year=2014a |editor-last=Grdina |editor-first=Igor |location=Ljubljana |cobiss=272910336}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20748 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1914 |volume=3 |location=Celovec}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |date= |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |pages=135–140 |language=sl |volume=44 |issue=1/2 |cobiss=298468608}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://sistory.si/publication/38498 |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |year=2009 |location=Ljubljana |cobiss=245213440}}
* {{cite book |last=Jambrešič |first=Andrija |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lexicon_latinum_interpretatione_Illyrica,_germanica_et_hungarica_locuples_-_Andrija_Jambre%C5%A1i%C4%87,_Franjo_Su%C5%A1nik_(1742.).pdf |title=Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples |publisher=Typis academicis Societatis Jesu, per Adalbertum Wilh. Wesseli |year=1742 |place=Zagrabiae |cobiss=50096640}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/843/1238/12527 |title=Slovenski kraji spomina |publisher=FF UL |year=2025 |place=Ljubljana |pages=339–462 |language=sl |chapter=O slovenskem narodu : protokol stoletne razprave |cobiss=260903683}}
* {{cite journal |last=Juvan Kmetec |first=Andreja |year=2003 |title=Charles Nodier in Ilirija |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/ |journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino |language=sl |volume=51 |issue=2 |pages=179–196 |cobiss=512364671}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=1/2 |pages=88–116}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2020 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=74 |issue=1/2 |pages=38–95}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2021 |title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY |journal=Stati inu obstati |language=sl |volume=33 |issue=17 |pages=13–46 |cobiss=75210499}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2024 |title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=428–461 |cobiss=216015363}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2026 |title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja |url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja |journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja |language=sl |pages=45–89 |doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=227880960}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1906 |volume=II |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1911 |volume=III |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1915 |volume=IV |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1928 |editor-last=Kos |editor-first=Milko |volume=V |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |last2=Stergar |first2=Rok |publisher=Sophia |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{Navedi knjigo |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov. |last=Korun |first=Borut, ur. |publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=263262208}}
* {{Cite book |author=Korun |first=Borut |title=Slovenci: naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kurelac |first=Fran |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y |title=Recimo koju |publisher=Slova Prettnerova |year=1860 |location=Karlovac |language=hr}}
* {{Cite book |author=Krnel-Umek |first=Duša |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |author2=Vianello |first2=Tullio |author3=Valentinčič |first3=Maša |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1993 |location=Ljubljana |cobiss=35253504}}
* {{Cite book |author=Lapajne |title=Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev |publisher=I. Lapajne |location=Ljubljana |year=1884 |first=Ivan |cobiss=657153 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBTG3XW}}
* {{cite book |last=Miklošič |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV |title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen |publisher=W. Braumüller |year=1874 |location=Dunaj |language=de, cu |cobiss=70201856}}
* {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}}
* {{Cite book |author=Orožen |title=Celska kronika |publisher=J. Jeretin |location=Celje |year=1854 |first=Ignacij |cobiss=30380289 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0IR7V0ZY}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM85XTOZ |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=F. V. Lavant. Ordinariates |year=1875 |volume=1 |place=Maribor |language=de |cobiss=30011393}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52MQ0B9X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1877 |volume=2 |place=Maribor |language=de, la |cobiss=30012929}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UK4JXIUC |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1880 |volume=3 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30013441}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLXJ837X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1884 |volume=5 |place=Graz |language=de |cobiss=30015489}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8NPERIN |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1887 |volume=6 |place=Maribor |language=de |cobiss=30015745}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q4GNGSX9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1889 |volume=7 |place=Maribor |language=de |cobiss=30016257}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHNL7DT9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1893 |volume=8 |place=Maribor |language=de |cobiss=30017281}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |date= |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |pages=295-310 |language=sl |volume=36 |issue=4}}
* {{cite book |last=Pivec Stele |first=Melita |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712 |title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique |publisher=Bossard |year=1930 |location=Pariz |language=fr |cobiss=62960128}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |date= |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |pages=315–361 |language=sl |volume=42 |issue=3 |cobiss=14696448}}
* {{Cite journal |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1893 |location=Dunaj |cobiss=5088440}}
* {{cite book |last=Šešelj |first=Vojislav |url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf |title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације |publisher=Српска радикална странка |year=2010 |isbn=978-86-7886-025-6 |edition=4. izd. |location=Београд |language=sr |cobiss=176020236}}
* {{cite book |last=Šanda |first=Dragan |title=Slovencem |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2016 |location=Maribor |language=sl |cobiss=285199872}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM |title=Die Slovenen |publisher=K. Prochaska |year=1881 |location=Wien; Teschen |language=de |cobiss=1157}}
* {{Navedi knjigo |last=Šiško |first=Andrej |title=Anton Vramec in Slovenci |last2=Krnel-Umek |first2=Duša |last3=Premk |first3=Francka |publisher=Lipa |year=2014 |location=Maribor |cobiss=274332928}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2021 |place=Maribor |language=slovenščina |cobiss=72648195}}
* {{cite book |last1=Šterbenc Svetina |first1=Barbara |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG |title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc |last2=Godeša |first2=Matija |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=269259520}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |last3=Vodopivec |first3=Peter |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}}
* {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}}
* {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}}
* {{Cite book |last=Trdina |first=Janez |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Matica slovenska |year=1866 |location=Ljubljana |cobiss=31243777}}
* {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek) |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}}
* {{cite book |last=Vodopivec |first=Peter |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=226123264}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://sistory.si/publication/35191 |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |publisher=Cankarjeva založba |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536}}
* {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=hr|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&amp;id=18289}}
* {{Navedi knjigo |last=Vramec |first=Antol |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD |title=Kronika |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |year=1987 |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* Wolfram, Herwig (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2.
* {{Cite book |last=Zajc |first=Marko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=230250240}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |year=2014 |location=Ljubljana |cobiss=797815}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW |title=Prva koncepcija slovenske zgodovine |publisher=[s. n.] |year=1939 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=96849152}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO |title=O slovenskem narodnem vprašanju |publisher=Slovenska matica |year=1990 |location=Ljubljana |cobiss=21199360}}
* Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287.

* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2010 |editor-last1=Krajnc-Vrečko |editor-first1=Fanika |volume=6 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament 1582 |doi=10.32320/978-961-270-041-6 |editor-last2=Vinkler |editor-first2=Jonatan}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2014 |editor-last=Krajnc-Vrečko |editor-first=Fanika |volume=7 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament II 1582 |doi=10.32320/978-961-270-212-0}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2012 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=8 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557); En regišter, ena kratka postila (1558) |doi=10.32320/978-961-270-142-0}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vinkler |editor-first1=Jonatan |volume=9 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Hišna postila (1595) |doi=10.32320/978-961-270-233-5 |editor-last2=Šetinc |editor-first2=Maja |editor-last3=Javornik |editor-first3=Blaž}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vrečko |editor-first1=Edvard |volume=10 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Pisma |doi=10.32320/978-961-270-230-4 |editor-last2=Krajnc-Vrečko |editor-first2=Fanika}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2011 |editor-last=Vrečko |editor-first=Edvard |volume=11 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Nemški spisi 1550–1581 |doi=10.32320/978-961-270-098-0}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2017 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=12 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555); Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (1557) |doi=10.32320/978-961-270-269-4}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=13 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560; Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561; Svetiga Paula lystuvi 1567 |doi=10.32320/978-961-270-294-6}}
* {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=14 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Noviga testamenta pusledni deil 1577 |doi=10.32320/978-961-270-299-1}}

=== Rodoslovje ===

* {{cite book |last=Bizjak |first=Matjaž |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMXMAUG |title=Urbarji na Slovenskem skozi stoletja |last2=Žnidaršič Golec |first2=Lilijana |publisher=Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}}
* {{Cite journal|author=Hohkraut|first=Matej|year=2020|title=Rodoslovni eSlovar|journal=Drevesa: bilten slovenskih rodoslovcev|volume=25|issue=71|pages=53}}
* {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}}
* {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}}
* {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov: kako izdelati družinski rodovnik|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}}

=== Priimki in povezano ===

* {{cite journal|last=Andrejka|first=Rudolf|year=1939|title=Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini|journal=Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo|language=sl|volume=20|pages=310–332|cobiss=2151478}}
* {{cite book|last=Bezlaj|first=France|year=1956–1961|title=Slovenska vodna imena I–II|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=1763585}}
* {{cite book|year=1974|title=Začasni slovar slovenskih priimkov|location=Ljubljana|publisher=SAZU|language=sl|editor=Bezlaj, France|url=https://www.hawlina.com/Reference/ZSSP.pdf|cobiss=18772737}}
* {{cite journal |last=Blaznik |first=Pavle |year=2018 |title=Priimek Rant v območju Loškega gospostva v letih 1500–1714 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PC3PAQV |journal=Loški razgledi |language=sl |issue=65 |pages=79–82 |cobiss=13127583}}
* {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|year=2004|title=Cognomi triestini: origini, storia, etimologia|location=Trst|language=it|publisher=Lint|cobiss=9937713}}
* {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|title=I cognomi triestini e goriziani : origini, storia, etimologia dall'Istria al Basso Friuli|year=2013|publisher=Lint|location=Trst|language=it|cobiss=6891500}}
* {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1951|title=Pogled v slovensko onomastiko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVZC43N8|journal=SRL|language=sl|volume=4|issue=1–2|pages=77–86|cobiss=2151734}}
* {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1963|title=O nastanku, razvoju in pomenu priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QKMIAOTP|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=8|issue=6|pages=174–177|cobiss=14582061}}
* {{cite book|last=Burić|first=Antun|year=1983|title=Povijesna antroponimija Gorskog kotara|location=Rijeka|language=hr|cobiss=1374985|url=https://books.google.si/books/about/Povijesna_antroponimija_Gorskog_kotara_u.html?id=4EEZAAAAMAAJ&amp;redir_esc=y}}
* {{cite journal|last=Čop|first=Dušan|year=1975|title=Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in vzhodnem Tirolskem|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=5|pages=21–33}}
* {{cite book|last=Dapit|first=Roberto|year=2001|title=Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre|location=Lusevera|language=it|publisher=Comune}}
* {{cite journal|last=Debeljak|first=Anton|year=1946|title=Živalski priimki v Slovencih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAXKLGXL|journal=Lovec|language=sl|volume=29|issue=1|page=4–11}}
* {{cite book|last1=Feinig|first1=Anton|last2=Feinig|first2=Tatjana|title=Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen|year=2015|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|language=de, sl|cobiss=38290477}}
* {{cite book |last=Frančić |first=Anđela |title=Međimurska prezimena |publisher=Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje |place=Zagreb |year=2002 |cobiss=22776621 |language=hr}}
* {{cite book|last=Gašperšič|first=Jože|title=Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja|publisher=Občina|place=Radovljica|year=1998|cobiss=72215808|language=slovenščina}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2009 |title=Trubar ali Trobar? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVT9HCEH |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=15 |issue=1/2 |pages=43–62}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010a |title=Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IXE3FW73 |journal=Arhivi |language=sl |volume=33 |issue=2 |pages=217–250 |cobiss=1233013}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010b |title=Pokrščeni &quot;Turek&quot; Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWNMRVTN |journal=Kronika |language=sl |volume=58 |issue=3 |pages=713–728}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6U1BGW |journal=Kronika |language=sl |volume=70 |issue=3 |pages=757–764 |cobiss=129077763}}
* {{cite journal|last=Goričar|first=Maks|year=1939|title=Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci|url=https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_12_1939_goricar_doneski.pdf|journal=Etnolog|language=sl|volume=12|pages=82–122}}
* {{Navedi splet|url=https://earth.google.com/web/@46.09806403,15.1474333,203.31511553a,24784.00799154d,35y,0h,0t,0r/data=CgRCAggBMikKJwolCiExMjVwR19aZDFyUEUzZ294T2RJZi0zV1l6WE9yc2pxdlkgAToDCgEwQgIIAEoICKSCkLYDEAE|title=Interaktivni atlas domačij in ledinskih imen na področju Zidanega Mosta|date=2024|accessdate=2026-03-30|publisher=Google Earth|last=Hohkraut|first=Matej}}
* {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=1992|title=Starejši priimki v vitanjski okolici|url=https://www.sistory.si/publication/9074|journal=ČZN|language=sl|volume=28|issue=2|pages=255–268}}
* {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1937|title=Neke kajkavske (slovenačke i hrv.-kajkavske) jezičke pojave, naročito u prezimenima|url=https://dais.sanu.ac.rs/handle/123456789/5374|journal=Južnoslovenski filolog|language=sh|volume=16|pages=99–143}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1974|title=O priimku Čop|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOQ12L5E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=19|issue=4|pages=137|cobiss=8098349}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Od kod izvira priimek Broz?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TWS30P3G|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=31|issue=1|pages=24–25|cobiss=18136877}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Slovenski priimek Sovrè|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VDCDS73E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=21|issue=5|pages=172–173|cobiss=8051501}}
* {{Cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Tavčar v statistični luči|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V0MT60Z|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=20|issue=6|pages=167–168|cobiss=8051245}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Škerlj v sestavi današnjih slovenkih priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJ25S9V|journal=Linguistica|language=sl|volume=15|pages=73–78|cobiss=8052269}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Vprašanje naglaševanja priimkov v slovenščini|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=6|pages=217–240}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Od kod priimek Pezdirc?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HP9ASDHK|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=22|pages=119–120|cobiss=8100653}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CHO1N3S1|journal=Slavistična revija|language=sl|volume=25|pages=5–25}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Vprašanje priimkov na -man v slovenščini|journal=Papers in Slavic Philology|language=en|volume=1|pages=146–156}}
* {{cite journal |last=Jakopin |first=Franc |year=1977 |title=Od kod priimek Pezdirc? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HP9ASDHK |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=22 |issue=4 |pages=119–120}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1984|title=Osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stoletje|journal=Zbornik predavanj 20. SSJLK|language=sl|pages=275–284|cobiss=62003298}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|date=1995|title=Od kod priimek Žele?|journal=Nedeljski dnevnik|language=sl|volume=34|pages=7|cobiss=11921709}}
* {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=2001|title=Od kod je priimek Krpan?|journal=Bloški korak: glasilo občine Bloke|language=sl|volume=2|issue=4|pages=17|cobiss=16944482}}
* {{cite thesis|last=Jakopin|first=Primož|title=Entropija priimkov in imen v Sloveniji|type=magistrsko delo|year=1981|publisher=[P. Jakopin]|location=Zagreb|language=sl|cobiss=12168281|url=https://www.jakopin.net/primoz/magisterij/Magisterij_Primoz_Jakopin.pdf}}
* {{cite journal|last=Jurančič|first=Janko|year=1977|title=O priimkih pri južnih Slovanih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZ6EX8X3|journal=SRL|language=sl|volume=25|pages=27–39|cobiss=15315501}}
* {{Cite book|author=Keber|title=Leksikon priimkov|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2021|first=Janez|cobiss=86508035}}
* {{cite book|last=Kernel|first=Leon|year=2006|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si? Kako se pišeš? : raziskava krstnih knjig I.–VII. župnije Slavina 1631–1878|location=Slavina|language=sl|publisher=Kulturno društvo Kernel|cobiss=229232128}}
* {{cite book|last=Kernel|first=Leon|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si prišla? Kako si se pisala? : poročne knjige župnije Slavina|year=2025|publisher=Kulturno društvo Kernel|location=Slavina|language=sl|cobiss=241122563}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2024 |title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=428–461 |cobiss=216015363}}
* {{cite journal |last=Kos |first=Franc |year=1893 |title=Črtice o priímkih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXTN7DPD |journal=Ljubljanski zvon |language=sl |volume=13 |issue=3 |cobiss=30001665}}
* {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1904|title=Nekaj o naših imenih (Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGY1DQM|journal=Dom in svet|language=sl|volume=17|issue=9|cobiss=31722241}}
* {{cite article|last=Koštial|first=Ivan|title=Rodbinski priimki na Slovenskem (Napravljeni iz krajepisnih imen)|journal=Dom in svet (Ljubljana)|volume=18|issue=2|year=1905|language=sl|cobiss=31722241|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZN6XZ8Y}}
* {{Cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1906|title=Rodbinski priimki iz rastlinskih imen|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BG7JM07S|journal=Dom in svet|language=Slovene|location=Ljubljana|volume=19|issue=8}}
* {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1927|title=O naših priimkih|url=https://sl.wikisource.org/wiki/O_na%C5%A1ih_priimkih|journal=Mladika|language=sl|volume=8}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 1, Občina Bilčovs |publisher=Mohorjeva družba |place=Celovec |year=1992 |cobiss=206139 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 2, Občina Kotmara vas |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=1993 |cobiss=790332 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 3, Občina Bistrica v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1995 |cobiss=1306172 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 4, Občina Rožek |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1996 |cobiss=72069 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 5, Občina Št. Jakob v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=1997 |cobiss=5413197 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Opetnik |first2=Franc |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 6, Župnija Šmihel pri Pliberku |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1999 |cobiss=7422285 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Krištof |first2=Janko |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 7, Občina in župnija Šmarjeta v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2001 |cobiss=13583419 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Čertov |first2=Christina |last3=Kropivnik |first3=Franci |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 8, Občina Sele |publisher=Mohorjeva |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=2002 |cobiss=977364 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 9, Župniji Globasnica in Šteben |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2004 |cobiss=215653888 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Tolmajer |first2=Nužej |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 10, Župnije Radiše, Golšovo in Podgrad |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2006 |cobiss=7876660 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Korpitsch |first2=Peter |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 11, Župniji Žitara vas in Št. Lipš |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2007 |cobiss=230665728 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 12, Spodnja Zila |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=238938624 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 13, Župnija Pliberk in okolica |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=242433024 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Triessnig |first2=Simon |title=Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 14, Pražupnija Marija na Zilji |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2009 |cobiss=248179456 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 15, Tržna občina Železna Kapla |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2011 |cobiss=257061632 |language=sl, de}}
* {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Geschichte der Häuser der Marktgemeinde Rosegg/Rožek |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2022 |cobiss=132856067 |language=sl, de}}
* {{cite book|last=Kronsteiner|first=Otto|title=Die alpenslawischen Personennamen|year=1975|publisher=Österreichische Gesellschaft für Namenforschung|location=Dunaj|language=de|cobiss=66974209}}
* {{cite book|last=Lenarčič|first=Simon|title=Imam ime!: slovar imen, ki so v rabi med Slovenci: več kot 7000 gesel, 8000 opisov, 20000 imen|year=2015|publisher=S. Lenarčič|location=Ješovec pri Kozjem|language=sl|cobiss=281422592}}
* {{Navedi splet |last=Lenarčič |first=Simon |date=2022 |title=Odziv na pisanje Marko Snoja v reviji Slovenski jezik |url=https://www.popravopis.si/odziv_slovenski_priimki.html |website=www.popravopis.si}}
* {{cite journal|last=Maček|first=Janko|year=1936|title=Prebivalstvo mesta Ljubljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW5D8N2W|journal=Kronika slovenskih mest|language=sl|pages=160–163, 218–223|cobiss=4689155}}
* {{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
* {{cite book|last=Makovec|first=Juš|year=1987|title=Korenine. Priimki na Murskem polju (1669–1900)|location=Murska Sobota|language=sl|publisher=Pomurska založba|cobiss=722434|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORGQAAEL}}
* {{cite book|last=Malnar|first=Slavko|title=Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća : 1498.-1997|publisher=Matica hrvatska, Ogranak|place=Čabar|year=2010|cobiss=32019245|language=hrvaščina}}
* {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki: njih izvor in pomen. 1, Primorska|year=2020|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=10747372}}
* {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki : njih izvor in pomen. 2, Gorenjska|publisher=Družinska drevesa|place=Koper|year=2024|cobiss=208901123|language=slovenščina}}
* {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1982|title=Slovenski priimki na zahodni meji|location=Trst|language=sl|cobiss=19913985}}
* {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1994|title=Il “Libro di perticationi” del Notaro Giusto Ravizza (1525)|location=Trst|language=it, la|publisher=Devin|cobiss=44584960}}
* {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=1300 primorskih priimkov|publisher=Mladika|place=Trst|year=2004|cobiss=2073068|language=sl}}
* {{cite journal |last=Merku |first=Pavle |year=2008 |title=Priimek Vram |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR4NOG2U |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=14 |issue=1 |pages=167–168}}
* {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste|publisher=Deputazione della storia patria per la Venezia Giulia|place=Trieste|year=2013|cobiss=5829100|language=it, la}}
* {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|year=1927|title=Die Bildung der slavischen Personen- und Ortsnamen|location=Heidelberg|language=de|cobiss=62425954|publisher=C. Winters Univesitätsbuchhandlung}}
* {{cite journal |last= |first= |year=1959 |title=Moritz Zmuegg |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YUCRIGCQ |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=5 |issue=1 |page=28}}
* {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|year=1988|title=Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in širši okolici|location=Ravne na Koroškem|language=sl|publisher=Kulturna skupnost Ravne na Koroškem|cobiss=6724864}}
* {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|title=Krajevna in domača imena v Mežiški dolini|year=2001|publisher=ČZP Voranc|location=Ravne na Koroškem|language=sl|cobiss=46457089}}
* {{cite book|last=Ocvirk|first=Matej|title=Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah|year=2015|publisher=M. Ocvirk|location=Teharje|language=sl|cobiss=278509824}}
* {{cite thesis|last=Petek|first=Nina|title=Črnjanski rokopis - jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve|type=diplomsko delo|year=2012|publisher=[N. Petek]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=48278882|url=https://www.slov.si/dipl/petek_nina.pdf|pages=43-504}}
* {{cite web|title=Slovenska hišna imena|website=SHI|url=https://www.hisnaimena.si/|access-date=28. marec 2026|language=sl|first=Veronika|last=Perko}}
* {{cite book|last=Peršolja|first=Jasna Majda|year=2009|title=Rodiški rodovi|location=Sežana|language=sl|publisher=Kulturno društvo Vilenica|cobiss=246316544}}
* {{cite book |last=Prezelj |first=Viktor |title=Od kdaj in od kod Kofolov rod? : h koreninam Coffou-Kaffou-Koful-Kafol-Kofol-ovega rodu iz Lazca, Pečin, Cerknega, Čepovana, Volč in Belgije |publisher=Bogataj |year=1994 |isbn=961-6035-02-9 |place=Idrija |language=sl}}
* {{cite journal |last=Ramovš |first=Fran |year=1975 |title=Od kod rodbinsko ime slovenskih Kraigherjev? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUFSJK1P |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=21 |issue=1 |pages=17–19 |cobiss=18137133}}
* {{cite journal|last=Simonič|first=Ivan|year=1934|title=Migracije na Kočevskem v luči priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHKKX93F|journal=Etnolog|language=sl|volume=7|pages=107–138|cobiss=239440640}}
* {{cite journal |last=Smolej |first=Viktor |year=1980 |title=Kugy, dežej, Smolle ipd. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1BCJKVB |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=25 |issue=4/5 |pages=150–151 |cobiss=243814656}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2002 |title=Slovenski priimki na -goj |url=https://hrcak.srce.hr/file/266002 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=11 |pages=203–210 |cobiss=21919021}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2003–2004 |title=Slovenski priimki iz biblijskega imena Šimeon |url=https://hrcak.srce.hr/file/36653 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=12–13 |pages=449–454 |cobiss=26858285}}
* {{cite book|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2021 |title=O priimku Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8ZZI2IN |journal=Slavia Centralis |language=sl |volume=14 |issue=2 |page=9 |cobiss=82084867}}
* {{cite article|last=Snoj|first=Marko|title=O slovenskih priimkih enkrat za trikrat|journal=Slovenski jezik|volume=14|year=2022|pages=235–252|language=sl|cobiss=135803139|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KER801F1}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2022a |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=15–17 |language=sl |chapter=O priimku Bohorič |doi=10.3986/9789612680855_01 |cobiss=108648963}}
* {{cite book|last=Stres|first=Peter|title=Priimki v Brdih: izvor in razvoj do 1. svetovne vojne|year=2005|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=223731200}}
* {{cite journal|last=Šimonić|first=Mate|year=1973|title=Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena|url=https://www.sistory.si/publication/7384|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=hr|volume=5|pages=14–46|cobiss=80386817}}
* {{cite book|last=Šimunović|first=Petar|title=Hrvatska prezimena : podrijetlo, značenje, rasprostranjenost|publisher=Golden marketing|place=Zagreb|year=1995|cobiss=38027777|language=hrvaščina}}
* {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1981|title=Slovenski priimki na -en|journal=Četrta jugoslovanska onomastična konferenca|language=sl|pages=507–518|cobiss=33525346}}
* {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1982|title=Južnoslovanski priimki s pripono -(j)ava|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=10|pages=239–246|cobiss=33526370}}
* {{cite journal |last=Šivic-Dular |first=Alenka |year=1984 |title=Od kod priimek Tulščak? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TWE80RS |journal=Slavistična revija |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=288–291 |cobiss=33486178}}
* {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1985|title=Slovenski priimki na -et in -ent|journal=Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomastičke konferencije|language=hr|pages=167–177|cobiss=33527394}}
* {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Kalski priimki do začetka 20. stoletja: (Kal nad Hrastnikom)|year=2023|publisher=[B. Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=147555331}}
* {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Šmohorski priimki do začetka 20. stoletja: raziskava|year=2024|publisher=[Bojan Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=189700611}}
* {{cite web|title=Rodoslovje.com|website=Rodoslovje.com|url=https://www.rodoslovje.com/|access-date=28. marec 2026|language=sl|editor=Toplišek, Janez}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini|journal=Razprave|language=sl|volume=15|pages=125–136|cobiss=62953728}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |year=1996a |title=To in ono o priimku Švarckobler |journal=Delo |language=slovenščina |volume=38 |issue=117 |pages=16 |cobiss=5347890}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=1998|title=Odmevi: o priimku Čufer/Čufar|url=https://sistory.si/publication/9032|journal=Drevesa|language=sl|volume=5|issue=1–2|pages=41|cobiss=7066157}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2000|title=K slovenskim priimkom na -ar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR5OO2NP|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|issue=6|pages=209–211|cobiss=17172013}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2002|title=Priimki na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWOLL7B3|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=8|issue=2|pages=71–79|cobiss=20517933}}
* {{cite thesis|last=Torkar|first=Silvo|title=Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske|type=magistrsko delo|year=2003|place=Ljubljana|cobiss=25733474|language=slovenščina}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2004|title=Dediščina predkrščanskih slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen v priimkih in zemljepisnih imenih s posebnim ozirom na slovenski zahod|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2004-02-4.pdf|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=11|issue=2/4|pages=4–12|cobiss=238760448}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2003|title=Bizjaki|journal=Brecljev zbornik|language=slovenščina|pages=133–140|cobiss=21067565}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2006|title=Košanski (proto)priimki leta 1498 in priimek Kette|journal=Dolnja Košana in okolica|language=slovenščina|pages=147–152|cobiss=25245229}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2008|title=Priimek Kumperščak|url=https://sistory.si/publication/9036|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=15|issue=2|pages=33|cobiss=27999277}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |year=2008a |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=2009|title=Značilni pograjski in na Pograjskem razširjeni priimki|url=https://sistory.si/publication/9037|journal=Drevesa|language=sl|volume=16|issue=2|pages=4–8|cobiss=31073069}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2011|title=Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTZIAQ6R|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=17|issue=2|pages=69–75|cobiss=33604909}}
* {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2012|title=Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNHAFQJA|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=18|issue=1|pages=89–97|cobiss=34562093}}
* {{cite book |last=Torkar |first=Silvo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634 |title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske |year=2020 |publisher=Založba ZRC |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=23420931}}
* {{Navedi časopis |last=Torkar |first=Silvo |title=Ocena knjige Leksikon priimkov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0CIVH3SX |journal=Slavistična revija |volume=70 |issue=3 |pages=411–420 |date=2022}}
* {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|year=1981–1996|title=Hišna imena in priimki v Sovodenjski občini|location=Čedad|language=sl|publisher=Dom}}
* {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|title=Slovenski priimki v občini Garmak|year=1981–1984|publisher=Dom|location=Čedad|language=sl}}
* {{cite web|title=FamilySearch Surnames|website=FamilySearch|url=https://www.familysearch.org/en/surname|access-date=28. marec 2026|language=en}}
* {{cite web|title=Forebears Surnames Database|website=Forebears.io|url=https://forebears.io/surnames|access-date=28. marec 2026}}

=== Slovenska književnost, literatura, slovstvo ===

* {{Cite book|author=Ahačič|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2024|first=Kozma|cobiss=191856643}}
* {{cite book|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}}
* {{Cite book|author=Dalmatin|title=Biblia|publisher=Hans Kraffts Erben|location=Wittenberg|year=1584|first=Jurij|cobiss=34268160|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NAJPUXS}}
* {{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}}

=== Jezikoslovje &amp; slovaropisje ===

* {{Cite book|author=Bohorič|title=Arcticae horulae succisivae|publisher=Haeredes Iohannis Cratonis|location=Witebergae|year=1584|first=Adam|cobiss=71886080|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6OI77TYR}}
* {{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}
* {{Cite book|author=Habdelič|title=Dictionar ili réchi szlovenszke z vexega ukup zebrane i red postaulyene...na pomoch napredka u diachkom navuku skolneh mladenczeu horvatszkoga i szlovenszkoga naroda|year=1670|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dictionar_ili_re%C4%8Di_slovenske_-_Juraj_Habdeli%C4%87_(1670.).pdf|first=Jurij|publisher=Widmanstadiuſſa|location=Gradec}}
* {{Cite book|author=Kopitar|title=Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|year=1808|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHA8ZZD1|first=Jernej|publisher=Wilhelm Heinrich Korn|location=Ljubljana|cobiss=36724992}}
* {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLZFZIH4 |title=Slovenski pravopis |publisher=C. kr. založba šolskih knjig |year=1899 |language=sl |cobiss=37828609}}
* Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU.
* {{Cite book|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf}}
* Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}}
* {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}}</text>
      <sha1>l3m2p8zmh4eqbj35el8pejio1fbqe97</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bercianizem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593087</id>
    <revision>
      <id>6762870</id>
      <parentid>6727061</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:04:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6762870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6080" sha1="soluzj324sfbynhc1bmfm0qz0oph84c" xml:space="preserve">[[Slika:Nueva bandera bercianista.jpg|thumb|desno|280px|Zastava bercianistov, ki so jo predlagali 2010]]
'''Bercianizem''' ([[galicijščina|galicijsko]] in {{lang-es|bercianismo}}, [[leonščina|leonsko]] ''bercianismu'') je regionalno politično gibanje v [[Španija|Španiji]] v [[provinca Leon|provinci Leon]] poleg [[leonski nacionalizem|leonskega nacionalizma]]. Gibanje je aktivno v regiji [[El Bierzo]] (leonsko ''El Bierzu''), ki je danes okraj ({{lang-es|comarca}}) Leona, njegovo prebivalstvo pa govori [[galicijščina|galicijski jezik]]. Biercizem se zavzema za ponovno vzpostavitev provinco El Bierzo, ki je obstajala 1822.

== Izvor gibanja ==
Provinca El Bierzo (kar pomeni ''gorski svet'') je bila ustanovljena leta 1822 v [[Liberalno triletje|liberalnem triletju]], ker je bila pokrajina bolj oddaljena od mesta [[León, Španija|Leóna]], ki je središče dežele. Po zadušitvi revolucije je španska [[absolutizem|absolutistična]] vlada ukinila provinco El Bierzo,&lt;ref name=bierzo&gt;{{navedi novice|title=La provincia del Bierzo, 200 años de una historia efímera |url=https://www.elbierzodigital.com/provincia-bierzo-200-anos-historia-efimera/ |work=El Bierzo Digital |date=27.1.2022 |accessdate=8.11.2025 |author=Álex Estébanez |language=es}}&lt;/ref&gt; neuspešna pa je bila zahteva po obnovitvi deželnega statusa regije.&lt;ref name=bierzo /&gt; General [[Francisco Franco]], ki je bil pozneje diktator Španije, je možnost neodvisnosti El Bierze nakazal že v času [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]].&lt;ref&gt;{{cite journal |last = Garcia Gonzalez |first = Miguel J. |year = 2003 |title = El franquismo en El Bierzo |journal = Historia de El Bierzo |volume =  |pages = 169-180 |url = https://www.ieb.org.es/images/elBierzo/HistoriaDelBierzo/FranquismoEnElBierzo.pdf |language=es}}&lt;/ref&gt; Vprašanje El Bierza je bilo vsakodnevna tema na sporedu v 60. in 70. letih 20. stoletja.

Po demokratizaciji so lokalni politiki, izobraženci in druge pomembne osebe v okraju podpisali t. i. ''bercianski manifest'', v katerem so se zavzemali za obnovitev deželnega statusa.&lt;ref&gt;[https://2.bp.blogspot.com/_MQWg7BilvSA/SsXBfk8Et3I/AAAAAAAABpk/XT9zo4DDTgw/s1600-h/escanear0004.jpg Revista Aquiana septiembre 1978]&lt;/ref&gt; Avtonomna skupnost [[Kastilija in Leon]] je leta 1991 ustanovila poseben okraj (comarca) v El Bierzu, čeprav je v zakonu priznala posebnost El Berzia.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ley 1/1991, de 14 de marzo, por la que se crea y regula la Comarca de El Bierzo |url=https://www.boe.es/buscar/doc.php?id=BOE-A-1991-9704 |work=Agencia Estatal Boletín Oficial del Estado |date=22.4.1991 |accessdate=8.11.2025 |author= |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Bercianizem danes ==
[[Slika:Bandera EL Bierzo.svg|thumb|desno|250px|Bercianska zastava, ki so predlagali med letoma 1979 in 2000]]
Že v 70. letih 20. stoletja so bile ustanovljene prve bercianistične stranke. Danes je aktivna samo ''Stranka El Bierza'' ({{lang-es|Partido de El Bierzo}}), ki so jo ustanovili 1979.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Partido del Bierzo (PB) |url=https://www.elbierzodigital.com/tag/pb/ |work=El Berzio Digital |date=3.4.2025 |accessdate=8.11.2025 |author= |language=es}}&lt;/ref&gt;

Bercianske stranke so dosegale slabe rezultate na lokalnih volitvah. Poleg tega malenkostni spori ali osebni interesi razkosavajo notranjo enotnost teh strank kot na primer vprašanje morebitne zastave province El Bierzo.

Veliko leonskih nacionalistov nasprotuje bercianizmu,&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=La gran mentira del bercianismo |url=https://www.laregionleonesa.com/la-mentira-del-berciamisno |work=La Región Leonesa |date=1.10.2025 |accessdate=8.11.2025 |author=Rubén Silva |language=es }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Bercianismo político, a la deriva. El Consejo Comarcal, de florero |url=https://www.leonoticias.com/bierzo/bercianimso-politico-deriva-20210213125400-nt.html |work=Leonoticias |date=13.2.2021 |accessdate=8.11.2025 |author=Ismael González Millán |language=es}}&lt;/ref&gt; medtem ko nekateri bercianisti menijo, da je morebitna pripadnost El Berzia avtonomni skupnosti Leon, ki jo hočejo doseči leonisti, nesmiselna.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=¿Leonesismo o bercianismo? ¿Qué sentir regionalista ganó las elecciones en cada municipio del Bierzo? |url=https://www.elbierzodigital.com/leonesismo-bierzo-elecciones-2022/ |date=16.2.2022 |accessdate=8.11.2025 |author=Fran Fernández Salgado |language=es}}&lt;/ref&gt; Kljub temu so ta mnenja manjšinska, ker v Leonu večina (81% prebivalstva) podpira zamisel avtonomije in odcepitev od skupnosti Kastilija in Leon.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=¿Qué es leonesismo? |url=https://www.diariodeleon.es/opinion/tribunas/180501/981381/leonesismo.html |publisher=Dario de León |accessdate=1.5.2018 |date=8.11.2025 |language=es |author=David Díez Llamas}}&lt;/ref&gt;

Bercianisti poleg ponovne vzpostavitve province El Berzio zahtevajo še ponovno združitev nekaterih naselij z El Berziom, ki so bila priključena provincama Lugo in Orense v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], kar lahko bi povzročilo spor z [[galicijski nacionalizem|galicijskimi nacionalisti]] in galicijsko avtonomno vlado. Poleg tega nekateri Galicijčani želijo priključitev El Bierze Galiciji.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El anhelo nacionalista de incorporar el Bierzo a Galicia |url=https://www.elconfidencial.com/espana/galicia/2021-04-15/anhelo-nacionalista-de-incorporar-el-bierzo-a-galicia_3035131/ |work=El Confidencial |date=15.4.2021 |accessdate=8.11.2025 |author=Pablo López Vigo |language=gl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povevaze ==
{{kategorija v Zbirki|Bercian regionalism|Bercianizem}}
* {{navedi novice|title=Bercianismo: la hora de la encrucijada |url=https://www.laregionleonesa.com/bercianismo-la-hora-de-la-encrucijada |work=Le Región Leonesa |date=15.9.2024 |accessdate=8.11.2025 |author=José Vincente |language=es}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Politika Španije]]
[[Kategorija:Kastilija in Leon]]
[[Kategorija:Avtonomija]]</text>
      <sha1>soluzj324sfbynhc1bmfm0qz0oph84c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gozd Panovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595805</id>
    <redirect title="Panovec" />
    <revision>
      <id>6762766</id>
      <parentid>6569757</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:49:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Xqbot</username>
        <id>32282</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Panovec]]</comment>
      <origin>6762766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="rt526hkynyx9pljtnqnyn50e4w7nq1m" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Panovec]]</text>
      <sha1>rt526hkynyx9pljtnqnyn50e4w7nq1m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grčna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>596386</id>
    <revision>
      <id>6762712</id>
      <parentid>6727220</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:42:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6762712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3833" sha1="6bivt52gsiz0fq1uxlcirmal63p02y8" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|slika=
|napis=
|povrsina=
|prebivalstvo=
|prebivalstvo_od=
|prebivalstvo_ref=
|nadmorska=
|postna=5000
|posta=Nova Gorica
|obcina=Nova Gorica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Grčna''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''Grazigna'''&lt;ref name=&quot;racconta&quot;&gt;{{navedi splet|language=it|url=https://racconta.gelocal.it/la-grande-guerra/index.php?page=estratto&amp;id=253|title=Combattere, morire, fuggire nella nebbia - La Grande Guerra|website=l'Espresso|accessdate=2025-12-17}}&lt;/ref&gt; ali '''Grassigna'''&lt;ref name = &quot;pcn&quot;&gt;Cfr. &quot;Grassigna&quot; nella [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ Mappa IGM sul Geoportale Nazionale del Ministero dell'Ambiente] (visualizzabile dal menù &quot;Strumenti&quot;: Servizi: &quot;WMS&quot; → Ente: &quot;wms.pcn.minambiente.it&quot; → Servizio: &quot;Cartografia di base - IGM 25.000&quot;).&lt;/ref&gt;) je zaselek, integriran v urbano območje [[Nova Gorica|Nove Gorice]]&lt;ref name = &quot;fondazionecarigo&quot;&gt;{{Navedi splet|language=it|url=https://www.fondazionecarigo.it/it/21156/001439|title=Trieste per Gorizia-Gradisca. Accesso al cimitero di Gorizia.|publisher=Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia}}&lt;/ref&gt; v [[Slovenija|Sloveniji]]. Na jugu ga omejuje gozd [[Panovec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|language=|url=https://www.vipavskadolina.si/si/aktivno/pohodnistvo/poti/panovec-kostanjevica|title=Pohodniška pot Panovec – Kostanjevica|publisher=Vipavska dolina}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V preteklosti je bila Grčna predmestje [[Gorica|Gorice]], leta 1877 pa je bila izbrana za lokacijo [[Goriško pokopališče na Grčni|novega mestnega pokopališča]]. Dela so bila dokončana leta 1880, ko so se začeli prvi pokopi.&lt;ref name=&quot;racconta&quot; /&gt; Leta 1916 je bilo pokopališče zaradi svoje lege na prvi bojni črti [[Italijansko bojišče (prva svetovna vojna)|soške fronte]]&lt;ref name = &quot;pcn&quot; /&gt; bombardirano in uničeno.&lt;ref name =&quot;Covaz&quot;&gt;Cfr. &quot;Grassigna&quot; in Roberto Covaz, [http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2012/01/22/news/gorizia-la-citta-dei-morti-con-la-valigia-1.3095705 ''Gorizia, la città dei morti con la valigia''], in ''Il Piccolo'', 22 gennaio 2012.&lt;/ref&gt;
[[Slika:La_Sera_de_La_Patria_del_Friuli_18-05-1917_(IA_LaSeradeLaPatriadelFriuli18-05-1917).pdf|desno|sličica|Uradno sporočilo, Vrhovno poveljstvo 18. maj 1917 N. 724, [[Luigi Cadorna]]]]
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila to ena najvzhodnejših točk napredovanja [[Italijanska kraljeva kopenska vojska|italijanske kraljeve vojske]] po [[Soška fronta|zavzetju Gorice]] avgusta 1916. Leta 1917, med 10. soška bitko&lt;ref name =&quot;racconta&quot; /&gt;, so Italijani ohranili vse svoje položaje kljub nenehnim napadom.&lt;ref name = &quot;pcn&quot; /&gt; Na bojišču v Grčni so padli številni vojaki in častniki, med njimi polkovnik [[Aurelio Robino]] in poročnik [[Agatino Malerba]] (oba odlikovana z zlato medaljo za vojaški pogum), druge pa so odlikovali, kot npr. majorja [[Giovanni Messe|Giovannija Messe]]&lt;ref name =&quot;Covaz&quot; /&gt; in poročnika [[Giuseppe Pagano|Giuseppa Pagano]]&lt;ref name = &quot;fondazionecarigo&quot; /&gt; v akcijah pri koti 126.&lt;ref name =&quot;touring&quot;&gt;{{Navedi knjigo|publisher=Touring club italiano|title=Gorizia e provincia : Grado, la laguna, il Collio, Redipuglia, l'Isonzo|year=2003|language= it|ISBN=88-365-2858-9|p=57}}&lt;/ref&gt;

Po prvi svetovni vojni (1918) je območje s priključitvijo regije h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] ostalo del goriškega ozemlja.

Po drugi svetovni vojni je s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariško pogodbo]] (1947) in določitvijo italijansko-jugoslovanske meje vzhodni del  Gorice, vključno z območjem Grčne, pripadel [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].&lt;ref name=&quot;racconta&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[Goriško pokopališče na Grčni]]

{{Mestna občina Nova Gorica}}

[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]
{{škrbina-naselje-sl}}</text>
      <sha1>6bivt52gsiz0fq1uxlcirmal63p02y8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Valentine Karinger</title>
    <ns>118</ns>
    <id>596915</id>
    <revision>
      <id>6762668</id>
      <parentid>6674879</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:15:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6762668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11453" sha1="4zwvsexj3h2piwledoe3arqe9x5eu2w" xml:space="preserve">{{V delu}}{{Infopolje Oseba}}

'''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. 


&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/90946dfa-3736-4380-b8a8-20fa9e511d3d/enota/2/122b7243-0dee-48e7-b659-380ccc9fb04c?p=1|title=Popisi / Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 2. del / Mestni trg, 8 / Valentina Karinger|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}&lt;/ref&gt;

== Otroštvo in izobraževanje ==
Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}&lt;/ref&gt; Imela je deset bratov in sester.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati poleg službe pela v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru ter denarno podpirala Filharmonočno družbo.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}&lt;/ref&gt; Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Pri študiju jo je podpirala materina sestra, kontraaltistka in učiteljica petja Cölestine Püchler, s katero je tudi potovala.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn. Ausgegeben am 14. Juli 1887.|date=14. julij 1887|trans-title=Seznam zdraviliških gostov in obiskovalcev državnega zdravilišča Rohitsch-Sauerbrunn. Izdan 14. julija 1887.|newspaper=Cur und Fremden-Liste der Landes-Curanstalt Rohitsch-Sauerbrunn|url=https://www.google.si/books/edition/Cur_und_Fremden_Liste_der_steierm%C3%83_rkis/_NKstDlRfpAC?hl=en|page=1|language=De|publisher=Leykam-Josefsthal}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley &amp; Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
  Že trinajstletna je začela nastopati.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}}

Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hudovernik, Josipina (1863–1945)|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi242026/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-05-12|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|language=Sl}}&lt;/ref&gt;

Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}&lt;/ref&gt;  &lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}&lt;/ref&gt; Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]],  &lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;


== Poznejše življenje in smrt ==
Umrla je po dolgi in hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Pokopana je bila Pokopališči pri svetem Križu (sedaj znano kot [[Centralno pokopališče Žale]]) v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1865]]
[[Kategorija:Umrli leta 1922]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]]</text>
      <sha1>4zwvsexj3h2piwledoe3arqe9x5eu2w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lestvica IPF 2025</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600464</id>
    <revision>
      <id>6762844</id>
      <parentid>6742478</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:04:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6762844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8006" sha1="17y2vw7iag9n744yopvux56x5oeux0c" xml:space="preserve">'''Lestvica IPF 2025''' predstavlja uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v letu 2025, ki jih beleži in objavlja [[zavod IPF]].

==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj==
* največkrat predvajana slovenska skladba: [[Žan Serčič]] – Plamen in kri
* proizvajalec fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe: Nika d.o.o. (Plamen in kri)
* novost leta 2025: Žan Serčič – Plamen in kri
* največkrat predvajana slovenska izvajalka: [[Nina Pušlar]] (7. leto zapored)
* največkrat predvajan videospot: [[MRFY]] – Tonemo
* producent največkrat predvajanega videospota (nova kategorija): Prjatučki d.o.o. (Tonemo)
* radijski programi z največjo raznolikostjo slovenske glasbe:
# Radio Sraka 
# [[Radio Prvi|Prvi program Radia Slovenija]]
# Radio Prlek&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/kolektivnaorganizacijaIPF/posts/pfbid0QTjm1rpEa4tZu7Z1KTWipfBsZ9DqS767CwxoMNy2jmDwMYoQpajbLs166UwkzNJfl |title=Objava IPF, k.o. |accessdate=4. 4. 2026 |date=3. 4. 2026 |format= |work=Facebook }}&lt;/ref&gt;

==Podatki po kategorijah==
V nadaljevanju navedeni podatki so bili podani ob predstavitvi lestvice in objavljeni v brošuri. Ti se nekoliko razlikujejo od podatkov, navedenih na IPF-ovi spletni strani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ste-ustvarjalec/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/?y=2025 |title=Statistika predvajanj v letu 2025 |accessdate=25. 8. 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025&lt;ref name=&quot;mrfy&quot;&gt;https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mmc&quot;&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&amp;gid=1&amp;pid=7&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
|-
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Messy || Lola Young
|-
| 2. || APT. || ROSÉ &amp; [[Bruno Mars]]
|-
| 3. || Ordinary || Alex Warren
|-
| 4. || Nice to Meet You || Myles Smith 
|-
| 5. || Forever Young || [[David Guetta]], Alphaville &amp; [[Ava Max]] 
|-
| 6. || Azizam || Ed Sheeran
|-
| 7. || End of the World || [[Miley Cyrus]]
|-
| 8. || Bad Dreams || Teddy Swims
|-
| 9. || That's So True || Gracie Abrams
|-
| 10. || Abracadabra || [[Lady Gaga]]
|-
| 11. || Die with a Smile || Lady Gaga &amp; Bruno Mars
|-
| 12. || We Pray || [[Coldplay]]
|-
| 13. || Why Why Why || [[Shawn Mendes]]
|-
| 14. || Chasing Paradise || Kygo
|-
| 15. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]]
|-
| 16. || Belong Together || Mark Ambor
|-
| 17. || Austin || Dasha
|-
| 18. || Mystical Magical || Benson Boone
|-
| 19. || By Your Side || Leony
|-
| 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey
|-
| 21. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]]
|-
| 22. || Beautiful People || David Guetta &amp; [[Sia (pevka)|Sia]]
|-
| 23. || Birds of a Feather || [[Billie Eilish]]
|-
| 24. || A me mi piace || Alfa
|-
| 25. || Too Sweet || Hozier
|}
{{col-break}}
;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025&lt;ref name=&quot;mmc&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
|-
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]]
|-
| 2. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]]
|-
| 3. || Skrito v raju || [[Luka Basi]]
|-
| 4. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]]
|-
| 5. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 6. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || [[Joker Out]]
|-
| 7. || Tu || Luka Basi &amp; [[Maraaya]]
|-
| 8. || Tvoja || [[Alya]]
|-
| 9. || Ironija || Nina Pušlar
|-
| 10. || V postelji || [[Nika Zorjan]]
|-
| 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič
|-
| 12. || Silvia || [[Magnifico]]
|-
| 13. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]]
|-
| 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar
|-
| 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]]
|-
| 16. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]]
|-
| 17. || Nika || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]]
|-
| 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar
|-
| 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar
|-
| 20. || Malo malo || Nina Pušlar
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025&lt;ref name=&quot;mmc&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
|-
! # !! Izvajalec
|-
| 1. || [[Nina Pušlar]]
|-
| 2. || [[Žan Serčič]]
|-
| 3. || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 4. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]]
|-
| 5. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]
|-
| 6. || [[Alya]]
|-
| 7. || [[Čuki]]
|-
| 8. || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]]
|-
| 9. || [[Magnifico]]
|-
| 10. || [[Vlado Kreslin]]
|-
| 11. || [[Siddharta]]
|-
| 12. || [[Maraaya]]
|-
| 13. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]]
|-
| 14. || [[Nika Zorjan]]
|-
| 15. || [[Neisha]]
|-
| 16. || [[Pop Design]]
|-
| 17. || [[Flirrt]]
|-
| 18. || [[Victory]]
|-
| 19. || [[Ansambel bratov Avsenik]]
|-
| 20. || [[Tanja Žagar]]
|}
{{col-break}}
;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)&lt;ref name=&quot;mrfy&quot;/&gt;&lt;ref&gt;https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&amp;gid=1&amp;pid=10&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
|-
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]]
|-
| 2. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]]
|-
| 3. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 4. || Tvoja || [[Alya]]
|-
| 5. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]]
|-
| 6. || Nemirna kri || [[Nina Pušlar]]
|-
| 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak
|-
| 8. || Kliše || [[Nika Zorjan]] feat. Masayah
|-
| 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan
|-
| 10. || Obljubim ti || [[Kvatropirci]] in [[Marko Škugor]]
|-
| 11. || Sekunde || [[Ines Erbus]]
|-
| 12. || Vse je v redu || [[Flirrt]]
|-
| 13. || Mora se || [[Saša Lendero]] &amp; Tilen Lotrič
|-
| 14. || Če || Alya
|-
| 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič
|-
| 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak &amp; [[Monika Avsenik]]
|-
| 17. || Ostani || [[Eva Boto]]
|-
| 18. || [[How Much Time Do We Have Left]] || [[Klemen Slakonja]]
|-
| 19. || Tišlarski pozdrav || [[Čuki]] in Eva Potrebuješ
|-
| 20. || Vse zaradi nje 2025 || [[Miran Rudan]]
|}
{{col-end}}
;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025&lt;ref name=&quot;mrfy&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
|-
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Tonemo || [[Mrfy]]
|-
| 2. || Adijo metulji || [[Big Foot Mama]]
|-
| 3. || Mir || [[Siddharta]]
|-
| 4. || Gola || [[Joker Out]]
|-
| 5. || Ej GPT dej mi povej || [[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]
|-
| 6. || Za naju || [[Flirrt]]
|-
| 7. || 4 od 10 || [[Jet Black Diamonds]]
|-
| 8. || Duhovi || Delta Riff
|-
| 9. || Predzadnja laž || [[Tinkara Kovač]]
|-
| 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || [[Tina Marinšek]]
|-
| 11. || V krogu || Eva Pavli
|-
| 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff
|-
| 13. || Si || [[Maraaya]]
|-
| 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger
|-
| 15. || Melodrama || Eva Hočevar
|-
| 16. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 17. || Bela roža || Polkaholiki
|-
| 18. || Preproste stvari || Maraaya
|-
| 19. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || Joker Out
|-
| 20. || Hedonista || [[Raiven]]
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2026/zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy-na-vrhu-lestvice-ipf-najveckrat-predvajanih-skladb-in-videospotov-v-letu-2025/ |title=Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY na vrhu lestvice IPF največkrat predvajanih skladb in videospotov v letu 2025 |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263 |title=Zmagovalci lestvice IPF za leto 2025: Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }}
{{SloTop50}}
[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]
[[Kategorija:2025 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2025 v glasbi]]</text>
      <sha1>17y2vw7iag9n744yopvux56x5oeux0c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600510</id>
    <revision>
      <id>6762681</id>
      <parentid>6714789</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:43:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16497" sha1="g49ymu45ilrsgltwl2h2cqxck0tr9h8" xml:space="preserve">{{Infopolje Projekt
| name = GO! 2025
| image = 
| mission_statement = Evropska prestolnica kulture 2025
| location = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]]
| established = 8. februar 2025
| founder = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica
| website = https://www.go2025.eu
}}
[[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]]
[[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]]
[[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]]
[[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]]
'''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''GO! 2025''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.&lt;ref name=&quot;gov&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt; Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').&lt;ref name=&quot;ng&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.&lt;ref name=&quot;gov&quot; /&gt; Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt; Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil&lt;ref&gt;{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt;. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom &quot;GO! Borderless&quot; odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. 

== Rezultati ==
Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili  izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}&lt;/ref&gt;

'''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.&lt;ref name=&quot;gov&quot; /&gt;  

Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}&lt;/ref&gt; meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;.  

Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;.

Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}&lt;/ref&gt; kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Organizacija in vodenje projekta ==
Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt;, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt; in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija Julijska krajina]] idr. 

'''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}&lt;/ref&gt; programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]&lt;nowiki/&gt;predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe.

Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec  strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: &quot;Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}&lt;/ref&gt;

'''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral  z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk|date=14. maj 2025|title=GO! 2025 soustvarja prihodnost programa EPK|publisher=SI21|access-date=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt; 

== Mednarodni odziv ==
Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi&lt;ref name=&quot;ng&quot; /&gt;

Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}&lt;/ref&gt;.

== Politični pritiski ==
Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 &quot;svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}&lt;/ref&gt; zaradi zaradi črnitve projekta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}&lt;/ref&gt; s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale  na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po  pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}&lt;/ref&gt;, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}&lt;/ref&gt; in da gre za namerno politično črnitev projekta.

== Glej tudi ==
* [[Evropska prestolnica kulture]]
* [[Nova Gorica]]
* [[Gorica]]
* [[Chemnitz]]

== Zunanje povezave ==
* [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025]

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evropska unija]]
[[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]]
[[Kategorija:Nova Gorica]]
[[Kategorija:Gorica]]
[[Kategorija:2025 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>g49ymu45ilrsgltwl2h2cqxck0tr9h8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Abaodzi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604805</id>
    <revision>
      <id>6762778</id>
      <parentid>6727962</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:16:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Odnosi s Poznim Tangom */ → Kasnejši Tang</comment>
      <origin>6762778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14228" sha1="9o1fej2zuk42qayd2ho4b7xsnnx26a9" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Tajdzu iz dinastije Ljao&lt;br/&gt;{{nobold|遼太祖}}
| title           = Cesar [[Dinastija Ljao|Kitanskega cesarstva]]
| image           = 
| birth_date      = [[872]]
| birth_place     = Šjalaijišilje, pleme Djela
| death_date      = [[6. september]] [[926]] (star 53–54 let)
| death_place     = Fuju, [[Dinastija Ljao|Kitansko cesarstvo]]
| burial_place    = Mavzolej Zuling, [[Notranja Mongolija]]
| father          = Jelu Saladi
| mother          = Šjao Janmudžin
&lt;!-- | era_dates       = Šence (神冊): 916–922&lt;br&gt;Tjanzan (天贊): 922–926&lt;br&gt;Tjanšjan (天顯): 926
| full_name       = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Abaodzi (阿保機)&lt;br&gt;Sinizirano družinsko ime: Liu (劉)
&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Ji (億) --&gt;
| caption         = &lt;!-- Modern artistic depiction of Abaoji --&gt;
| succession      = Cesar dinastije Ljao
| reign           = 916–926
| predecessor     = ''Ustanovitev dinastije''
| successor       = [[Tajdzong]]
&lt;!-- | birth_name      = Abaodzi (阿保機)
| regnal_name     = Cesar Dašeng Daming Tjan (大聖大明天皇帝)
| posthumous_name = Cesar Dašeng Daming Šenlje Tjan (大聖大明神烈天皇帝), &lt;br&gt;krajše Cesar Tjan (天皇帝 ''ali'' 天帝)
| temple_name     = Tàizŭ (太祖) --&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = Cesarica Šulu
}}
{{Chinese
| t = 阿保機
| s = 阿保机
| p = Ābǎojī
| w = A-pao-chi
| altname = Cesar Tajdzu iz Ljaa
| t2 = 遼太祖
| s2 = 辽太祖
| p2 = Liáo Tàizŭ
| w2 = Liao T'ai-tsu
| altname3 = Jelu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t3 = 耶律億
| s3 = 耶律亿
| p3 = Yēlǜ Yì
| altname4 = Liu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t4 = 劉億
| s4 = 刘亿
| p4 = Liú Yì
}}
'''Abaodzi''', po smrti znan pod svojim tempeljskim imenom '''Cesar Tajdzu dinastije Ljao'''{{sfn|Hoiberg|2010|p=1}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chinese Monarchs - The Emperor Taizu of Liao (Chinese: 辽太祖; pinjin: Liáo Tàizŭ) |url=https://www.nouahsark.com/en/infocenter/culture/history/monarchs/emperor_taizu_of_liao.php |access-date=2025-09-13 |website=www.nouahsark.com}}&lt;/ref&gt; je bil [[Kitani|kitanski]] voditelj in ustanovni cesar dinastije Ljao, ki je vladal od leta 916 do 926,{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} * [[872]], †  [[6. september]] [[926]].

Njegovo sinizirano ime je bilo Jelu Ji, v katerem je ohranjeno njegovo družinsko ime, ali Liu Ji. Nekateri viri kažejo, da je priimek Jelu sprejel že on sam, ko je bil še živ.{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Mnenja o tem niso enotna. 

Rojen je bil leta 872 v južni [[Mongolija|Mongoliji]] in imel burno otroštvo. Njegov stari oče je bil ubit v spopadu plemen, oče in strici pa so pobegnili. Njega je skrila njegova stara mati. 27. februarja 907 je postal kitanski [[kagan]]{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} in bil leta 916 ustoličen za cesarja. Vladarsko obdobje je imenoval po samem sebi.{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=60, 62}}  Umrl je 6. septembra 926.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} Med njegovo vladavino so Kitani osvojili in združili [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]], severno [[Kitajska|Kitajsko]] in južno [[Mandžurija|Mandžurijo]].{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Ko je Kitansko cesarstvo leta 942 uradno postalo [[Dinastija Ljao]], so Abaodzija posmrtno obravnavli kot cesarja Ljaa.

==Legende o Abaodzijevem rojstvu==
Kasnejše generacije kitajskih zgodovinarjev so zapisale več legend o Abaodzijevem rojstvu. Po legendah je njegova mati Šjao Janmudžin sanjala, da je sonce padlo z neba v njene prsi, čemur je sledila njena nosečnost. Ko je rodila, naj bi se porodna soba napolnila s skrivnostno svetlobo in izjemnim vonjem. Abaodzi naj bi imel ob rojstvu telo tri leta starega otroka in pri treh mesecih shodil. Kot otrok je lahko videl dogodke, še preden so se zgodili.{{sfn|Mote|2003|p=31}}

==Vzpon na oblast==
[[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|levo|200px|Spomenik v okrožju Huairen, [[Šanši]], [[Kitajska]], postavljen v spomin na Abaodzijevo srečanje z Li Kejongom leta 907]]

Kitani so imeli v primerjavi s sosednjimi plemeni pomemben strateški položaj. Živeli so na vzhodnih pobočjih [[Veliki Higan|Velikega Higana]]. Zahodno od gora so skupaj s turškimi [[Ujguri]] živela druga nomadska pastirska plemena, med njimi Šiveji in Siji. Še bolj zahodno so na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] živeli bojeviti [[Tatari]]. Vzhodno in severovzhodno so vse do reke [[Amur]] živeli miroljubni [[Džurčeni]], ki so živeli v majhnih vaseh in se preživljalo z lovom in ribolovom. Čez reko Ljao proti vzhodu in jugovzhodu do reke Jalu so živeli Bohaji, ki so bili večinoma stalno naseljeni kmetje.
Od 750. let je v vodstvu kitanskih plemen prevladoval klan Jaonov,{{sfn|Mote|2003|p=31}} ki je vzdrževal dobre odnose z dinastijo Tang na jugu. Proti koncu 9. stoletja so postali voditelji močnega plemena Jila nezadovoljni z jaonskimi kani. Za poglavarja plemena Jila je bil izvoljen Abaodzijev oče Jelu Saladi. 

Leta 901 je poglavar plemena Jila postal Abaodzi. Leta 903 je bil imenovan za ''jujueja'', poveljnika vseh kitanskih vojaških sil. S tem je v hierarhiji kitanske države postal drugi mož takoj za velikim kanom. Ime si je začel ustvarjati leta 905, ko je povedel 70.000 konjenikov v [[Šanši]], da bi sklenil bratstvo z Li Kejongom. Bratstvu je kmalu zatem sledila obljuba podpore proti Džu Venu.{{sfn|Roberts|2011|p=80–81}} Izkazalo se je, da je Abaodzi veliko bolj agresiven od velikega kana. Leta 907 se je pojavil na posvetu, ki se je sklical vsaka tri leta, in zahteval, da ga imenujejo za kagana - kana kanov. Njegovi uspehi proti Hanom na severu, ki jih je ropal od leta 901, so mu prinesli podporo sedmih plemenskih poglavarjev in celo privolitev zadnjega jaonskega velikega kana.{{sfn|Mote|2003|p=37–39}}

Od leta 907 do 916 so Abaodzija nenehno pestili upori in vstaje, ki so jih večinoma sprožili člani njegove lastne družine. Sčasoma jih je pridobil na svojo stran s prepričevanjem, da bi lahko postali uspešnejši kot dinastija. S spretnim manipuliranjem s sovražniki je še povečal svojo moč in moč svojega plemena.{{sfn|Mote|2003|p=40–41}}

==Zapuščina==
{{Glavni|Dinastija Ljao}}
Abaodzijeva uspešnost je bila posledica njegove sposobnosti uvajanja inovacij v kitansko družbo. Verjetno najpomembnejša je bila uvedba dvojnega upravnega sistema, v katerem so nomadska stepska ljudstva obdržala svoje običaje, medtem ko so stalno naseljeno prebivalstvo v osvojeni Balhiji in severni Kitajski upravljali civilni birokrati. Slednji so delovali predvsem po protokolih [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Takšna ureditev ni dobila splošne podpore plemenskih voditeljev zaradi zmanjšanja  njihove lastne moči, a je postala model, ki so ga kasnejša stepska ljudstva uporabljala za upravljanje svojih raznolikih imperijev.{{sfn|Mote|2003|p=39–40}}

[[File:太阳湖公园 - 耶律阿保机像 - 2024-05-30 03.jpg|thumb|250px|Abaodzijev kip v parku ob jezeru Taijang, Čifeng, [[Notranja Mongolija]], [[Kitajska]]]]

Leta 916 sta bili uvedeni še dve pomembni novosti. Sprejet je bil dvorni protokol dinastije Han, v katerem se je Abaodzi razglasil za nebeškega cesarja v slogu dinastije Han in sprejel ime vladarskega obdobja, prav tako v slogu dinastije Han. Druga novost je bila, da je svojega sina Jelu Beija imenoval za svojega naslednika. Imenovanje je bilo prvo takšno v kitanski družbi in nekaj, kar je bilo v neposrednem nasprotju s kitanskimi predstavami o vladavini po zaslugah. Ta druga novost se ni zlahka prijela in le nekaj njegovih naslednikov je prišlo na prestol z dedovanjem.{{sfn|Mote|2003|p=41}}{{sfn|Ebrey|1996|p=166}}

Svoje privržence je organiziral v vojaške enote, znane kot [[horda|horde]], in  z združitvijo 12 hord oblikoval upravno okrožje.{{sfn| Hoiberg|2010|p=1}}

Leta 918 je ukazal zgraditi novo obzidano mesto. Ob njem je bilo zgrajeno kitajsko mesto z obrtniškimi delavnicami, trgovinami in skladišči. Kasneje je bilo zgrajenih pet glavnih mest, vključno z glavno prestolnico (上京), ki je služila kot sedež kitanske uprave.{{sfn|Mote|2003|p=41}}

Abaodzi je leta 920 naročil razvoj velike [[kitanska pisava|kitanske pisave]], na videz podobni kitajski pisavi. V resnici je bila podobnost zelo majhna, saj sta bili pisavi medsebojno nerazumljivi. Pet let pozneje ga je prihod ujgurske delegacije spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj razvije novo pisavo, ki bi temeljila na bolj zlogovnih načelih. Za razliko od Japoncev in Korejcev so se Kitani z uvedvo svoje pisave znebili prtljage hanske kulture in slovnice, ki je prišla s množičnim sprejetjem kitajske pisave.{{sfn|Mote|2003|p=42–43}}

Abaodzi je do svoje smrti zaradi tifusa pri 54 letih zavzel celotno državo Balhov,{{sfn|Tanner|2009|p=203}} vendar je ohranil njihovo vladajočo družino,  da je  vladala v njegovem novem fevdu. Vzhodni meji njegovega imperija sta postali reki Jalu in Usuri. Na zahodu je prodrl daleč na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], načrtov za prodor na jug pa mu ni uspelo uresničiti.{{sfn|Mote|2003|p=47}}

==Odnosi s Kasnejšim Tangom==
Li Cunšu, sin Li Kejonga, ki je leta 905 sklenil zavezništvo z Abaodzijem, je leta 923 na pogorišču dinastije Tang ustanovil dinastijo [[Kasnejši Tang]]. Po Li Cunšujevi smrti so se odnosi med državama poslabšali, vendar so se še upoštevali ustrezni protokoli in Kasnejši Tang je v prestolnico Kitanov poslal svojega odposlanca. Poslabšanja odnosov je bilo verjetno posledica Abaodzijeve agresivnosti, saj je leta 922 in 923 z  vojsko prodrl globoko v Hebej in na poti plenil in jemal ujetnike. Hebej je bil v bistvu ozemlje Kasnejšega Tanga.{{sfn|Mote|2003|p=44}}

===Jao Kun===
Dvor dinastije Kasnejši Tang leta 926 poslal na srečanje z Abaodzijem svojega odposlanca Jaoja Kuna. S kitanskim vladarjem se je srečal v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ko je bil na pohodu proti Balhom in je takrat taboril v Fujuju. Abaodzi je od odposlanca zahteval, da se Kasnejši Tang odpove šestnajstim prefekturam, s čimer bi prenehali razlogi za njegov napad  na Kitajsko. Jao Kun je izjavil, da zahteve presegajo njegova pooblastila, in zaradi tega odgovora pristal v zaporu. Ko je Abaodzi 6. septembra 926 umrl zaradi bolezni, je bil Jao Kun še vedno zaprt.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}}{{sfn|Mote|2003|p=44–47}}

==Nasledstvo==
Jelu Beija, ki je bil leta 916 imenovan za prestolonaslednika, cesarica vdova Šulu Ping ni imela za primernega in je uspela doseči, da je na prestol prišel njen drugi sin Deguang. Deguang je postal v zgodovini znan kot cesar [[Tajdzong]] in je vladal od leta 926 do 947.{{sfn|Mote|2003|p=49–51}}

==Družina==
Otroci s soprogo Šulu Ping (19. oktober 879 – 1. avgust 953) iz klana Šjao:
* Jelu Džigu (u. 911), prva hčerka, poročena s Šjao Šulujem, polnečakom cesarice Šulu Ping
* Jelu Bei, cesar Jizong (889 – 7. januar  937), prvi sin
* Jelu Deguang, cesar [[Tajdzong]] (25. november 902 – 18. maj 947), drugi sin
* Jelu Lihu, cesar Džangsu (911– 960), tretji sin 

Otrok z dvorno gospo iz klana Šjao:
* Jelu Jaliguo, četrti sin

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{navedi knjigo | last1 = Dupuy | first1 = R. Ernest | last2 = Dupuy | first2 = Trevor N. | title = The Encyclopedia of Military History from 3500 B.C. to the Present | edition = 2nd Revised | year = 1986 | publisher = Harper &amp; Row, Publishers | location = New York, NY | isbn = 0-06-011139-9 }}
* {{navedi knjigo | last = Ebrey | first = Patricia Buckley | editor-last = Thompson | editor-first = Damian | title = The Cambridge Illustrated History of China | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge, UK | isbn = 0-521-66991-X | year = 1996 | url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }}
* {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = A-pao-chi | edition = 15th | year = 2010 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | volume = I: A-Ak – Bayes | location = Chicago, Illinois | isbn = 978-1-59339-837-8 | url = https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency }}
* {{navedi knjigo | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{navedi knjigo | last = Roberts | first = J. A. G. | title = A History of China | url = https://archive.org/details/historyofchina0000robe_b3m7 | edition = 3rd | series = Palgrave Essential Histories | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York, NY | orig-year = 1999 | year = 2011 | isbn = 978-0-230-24984-4 }}
* {{navedi knjigo | last = Tanner | first = Harold M. | title = China: A History | publisher = Hackett Publishing Company, Inc. | location = Indianapolis, IN | year = 2009 | isbn = 978-0-87220-915-2 | pages = 202–205 }}
* {{navedi knjigo | last1 = Twitchett | first1 = Denis | last2 = Tietze | first2 = Klaus-Peter | chapter = The Liao | editor-last1 = Franke | editor-first1 = Herbert | editor-last2 = Twitchett | editor-first2 = Denis C. | title = The Cambridge History of China | volume = 6: ''Alien Regimes and Border States, 907–1368'' | year = 1994 | publisher = Cambridge University Press | pages = 43–153}}
* {{navedi knjigo | last1 = Wittfogel | first1 = Karl August | last2 = Fêng | first2 = Chia-shêng | title = History of Chinese Society: Liao, 907–1125 | url = https://archive.org/details/historyofchinese0000karl | year = 1949 | publisher = American Philosophical Society }}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]||872||926}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=Ustanovitev dinastije}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Kitana]]|years=916–926}}
{{S-aft|after=[[Tajdzong]]|rows=2}}
|-
{{s-bef|before= Aj (dinastija Tang)}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(vzhodne Notranje Mongolije)&lt;/small&gt;|years=916–926}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 872]]
[[Kategorija:Umrli leta 926]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao]]</text>
      <sha1>9o1fej2zuk42qayd2ho4b7xsnnx26a9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762779</id>
      <parentid>6762778</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nasledstvo */ Tajdzong</comment>
      <origin>6762779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14254" sha1="s3xayr0r5j1yf7upgxc43k3b9o57hn7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Tajdzu iz dinastije Ljao&lt;br/&gt;{{nobold|遼太祖}}
| title           = Cesar [[Dinastija Ljao|Kitanskega cesarstva]]
| image           = 
| birth_date      = [[872]]
| birth_place     = Šjalaijišilje, pleme Djela
| death_date      = [[6. september]] [[926]] (star 53–54 let)
| death_place     = Fuju, [[Dinastija Ljao|Kitansko cesarstvo]]
| burial_place    = Mavzolej Zuling, [[Notranja Mongolija]]
| father          = Jelu Saladi
| mother          = Šjao Janmudžin
&lt;!-- | era_dates       = Šence (神冊): 916–922&lt;br&gt;Tjanzan (天贊): 922–926&lt;br&gt;Tjanšjan (天顯): 926
| full_name       = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Abaodzi (阿保機)&lt;br&gt;Sinizirano družinsko ime: Liu (劉)
&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Ji (億) --&gt;
| caption         = &lt;!-- Modern artistic depiction of Abaoji --&gt;
| succession      = Cesar dinastije Ljao
| reign           = 916–926
| predecessor     = ''Ustanovitev dinastije''
| successor       = [[Tajdzong]]
&lt;!-- | birth_name      = Abaodzi (阿保機)
| regnal_name     = Cesar Dašeng Daming Tjan (大聖大明天皇帝)
| posthumous_name = Cesar Dašeng Daming Šenlje Tjan (大聖大明神烈天皇帝), &lt;br&gt;krajše Cesar Tjan (天皇帝 ''ali'' 天帝)
| temple_name     = Tàizŭ (太祖) --&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = Cesarica Šulu
}}
{{Chinese
| t = 阿保機
| s = 阿保机
| p = Ābǎojī
| w = A-pao-chi
| altname = Cesar Tajdzu iz Ljaa
| t2 = 遼太祖
| s2 = 辽太祖
| p2 = Liáo Tàizŭ
| w2 = Liao T'ai-tsu
| altname3 = Jelu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t3 = 耶律億
| s3 = 耶律亿
| p3 = Yēlǜ Yì
| altname4 = Liu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t4 = 劉億
| s4 = 刘亿
| p4 = Liú Yì
}}
'''Abaodzi''', po smrti znan pod svojim tempeljskim imenom '''Cesar Tajdzu dinastije Ljao'''{{sfn|Hoiberg|2010|p=1}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chinese Monarchs - The Emperor Taizu of Liao (Chinese: 辽太祖; pinjin: Liáo Tàizŭ) |url=https://www.nouahsark.com/en/infocenter/culture/history/monarchs/emperor_taizu_of_liao.php |access-date=2025-09-13 |website=www.nouahsark.com}}&lt;/ref&gt; je bil [[Kitani|kitanski]] voditelj in ustanovni cesar dinastije Ljao, ki je vladal od leta 916 do 926,{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} * [[872]], †  [[6. september]] [[926]].

Njegovo sinizirano ime je bilo Jelu Ji, v katerem je ohranjeno njegovo družinsko ime, ali Liu Ji. Nekateri viri kažejo, da je priimek Jelu sprejel že on sam, ko je bil še živ.{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Mnenja o tem niso enotna. 

Rojen je bil leta 872 v južni [[Mongolija|Mongoliji]] in imel burno otroštvo. Njegov stari oče je bil ubit v spopadu plemen, oče in strici pa so pobegnili. Njega je skrila njegova stara mati. 27. februarja 907 je postal kitanski [[kagan]]{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} in bil leta 916 ustoličen za cesarja. Vladarsko obdobje je imenoval po samem sebi.{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=60, 62}}  Umrl je 6. septembra 926.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} Med njegovo vladavino so Kitani osvojili in združili [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]], severno [[Kitajska|Kitajsko]] in južno [[Mandžurija|Mandžurijo]].{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Ko je Kitansko cesarstvo leta 942 uradno postalo [[Dinastija Ljao]], so Abaodzija posmrtno obravnavli kot cesarja Ljaa.

==Legende o Abaodzijevem rojstvu==
Kasnejše generacije kitajskih zgodovinarjev so zapisale več legend o Abaodzijevem rojstvu. Po legendah je njegova mati Šjao Janmudžin sanjala, da je sonce padlo z neba v njene prsi, čemur je sledila njena nosečnost. Ko je rodila, naj bi se porodna soba napolnila s skrivnostno svetlobo in izjemnim vonjem. Abaodzi naj bi imel ob rojstvu telo tri leta starega otroka in pri treh mesecih shodil. Kot otrok je lahko videl dogodke, še preden so se zgodili.{{sfn|Mote|2003|p=31}}

==Vzpon na oblast==
[[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|levo|200px|Spomenik v okrožju Huairen, [[Šanši]], [[Kitajska]], postavljen v spomin na Abaodzijevo srečanje z Li Kejongom leta 907]]

Kitani so imeli v primerjavi s sosednjimi plemeni pomemben strateški položaj. Živeli so na vzhodnih pobočjih [[Veliki Higan|Velikega Higana]]. Zahodno od gora so skupaj s turškimi [[Ujguri]] živela druga nomadska pastirska plemena, med njimi Šiveji in Siji. Še bolj zahodno so na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] živeli bojeviti [[Tatari]]. Vzhodno in severovzhodno so vse do reke [[Amur]] živeli miroljubni [[Džurčeni]], ki so živeli v majhnih vaseh in se preživljalo z lovom in ribolovom. Čez reko Ljao proti vzhodu in jugovzhodu do reke Jalu so živeli Bohaji, ki so bili večinoma stalno naseljeni kmetje.
Od 750. let je v vodstvu kitanskih plemen prevladoval klan Jaonov,{{sfn|Mote|2003|p=31}} ki je vzdrževal dobre odnose z dinastijo Tang na jugu. Proti koncu 9. stoletja so postali voditelji močnega plemena Jila nezadovoljni z jaonskimi kani. Za poglavarja plemena Jila je bil izvoljen Abaodzijev oče Jelu Saladi. 

Leta 901 je poglavar plemena Jila postal Abaodzi. Leta 903 je bil imenovan za ''jujueja'', poveljnika vseh kitanskih vojaških sil. S tem je v hierarhiji kitanske države postal drugi mož takoj za velikim kanom. Ime si je začel ustvarjati leta 905, ko je povedel 70.000 konjenikov v [[Šanši]], da bi sklenil bratstvo z Li Kejongom. Bratstvu je kmalu zatem sledila obljuba podpore proti Džu Venu.{{sfn|Roberts|2011|p=80–81}} Izkazalo se je, da je Abaodzi veliko bolj agresiven od velikega kana. Leta 907 se je pojavil na posvetu, ki se je sklical vsaka tri leta, in zahteval, da ga imenujejo za kagana - kana kanov. Njegovi uspehi proti Hanom na severu, ki jih je ropal od leta 901, so mu prinesli podporo sedmih plemenskih poglavarjev in celo privolitev zadnjega jaonskega velikega kana.{{sfn|Mote|2003|p=37–39}}

Od leta 907 do 916 so Abaodzija nenehno pestili upori in vstaje, ki so jih večinoma sprožili člani njegove lastne družine. Sčasoma jih je pridobil na svojo stran s prepričevanjem, da bi lahko postali uspešnejši kot dinastija. S spretnim manipuliranjem s sovražniki je še povečal svojo moč in moč svojega plemena.{{sfn|Mote|2003|p=40–41}}

==Zapuščina==
{{Glavni|Dinastija Ljao}}
Abaodzijeva uspešnost je bila posledica njegove sposobnosti uvajanja inovacij v kitansko družbo. Verjetno najpomembnejša je bila uvedba dvojnega upravnega sistema, v katerem so nomadska stepska ljudstva obdržala svoje običaje, medtem ko so stalno naseljeno prebivalstvo v osvojeni Balhiji in severni Kitajski upravljali civilni birokrati. Slednji so delovali predvsem po protokolih [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Takšna ureditev ni dobila splošne podpore plemenskih voditeljev zaradi zmanjšanja  njihove lastne moči, a je postala model, ki so ga kasnejša stepska ljudstva uporabljala za upravljanje svojih raznolikih imperijev.{{sfn|Mote|2003|p=39–40}}

[[File:太阳湖公园 - 耶律阿保机像 - 2024-05-30 03.jpg|thumb|250px|Abaodzijev kip v parku ob jezeru Taijang, Čifeng, [[Notranja Mongolija]], [[Kitajska]]]]

Leta 916 sta bili uvedeni še dve pomembni novosti. Sprejet je bil dvorni protokol dinastije Han, v katerem se je Abaodzi razglasil za nebeškega cesarja v slogu dinastije Han in sprejel ime vladarskega obdobja, prav tako v slogu dinastije Han. Druga novost je bila, da je svojega sina Jelu Beija imenoval za svojega naslednika. Imenovanje je bilo prvo takšno v kitanski družbi in nekaj, kar je bilo v neposrednem nasprotju s kitanskimi predstavami o vladavini po zaslugah. Ta druga novost se ni zlahka prijela in le nekaj njegovih naslednikov je prišlo na prestol z dedovanjem.{{sfn|Mote|2003|p=41}}{{sfn|Ebrey|1996|p=166}}

Svoje privržence je organiziral v vojaške enote, znane kot [[horda|horde]], in  z združitvijo 12 hord oblikoval upravno okrožje.{{sfn| Hoiberg|2010|p=1}}

Leta 918 je ukazal zgraditi novo obzidano mesto. Ob njem je bilo zgrajeno kitajsko mesto z obrtniškimi delavnicami, trgovinami in skladišči. Kasneje je bilo zgrajenih pet glavnih mest, vključno z glavno prestolnico (上京), ki je služila kot sedež kitanske uprave.{{sfn|Mote|2003|p=41}}

Abaodzi je leta 920 naročil razvoj velike [[kitanska pisava|kitanske pisave]], na videz podobni kitajski pisavi. V resnici je bila podobnost zelo majhna, saj sta bili pisavi medsebojno nerazumljivi. Pet let pozneje ga je prihod ujgurske delegacije spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj razvije novo pisavo, ki bi temeljila na bolj zlogovnih načelih. Za razliko od Japoncev in Korejcev so se Kitani z uvedvo svoje pisave znebili prtljage hanske kulture in slovnice, ki je prišla s množičnim sprejetjem kitajske pisave.{{sfn|Mote|2003|p=42–43}}

Abaodzi je do svoje smrti zaradi tifusa pri 54 letih zavzel celotno državo Balhov,{{sfn|Tanner|2009|p=203}} vendar je ohranil njihovo vladajočo družino,  da je  vladala v njegovem novem fevdu. Vzhodni meji njegovega imperija sta postali reki Jalu in Usuri. Na zahodu je prodrl daleč na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], načrtov za prodor na jug pa mu ni uspelo uresničiti.{{sfn|Mote|2003|p=47}}

==Odnosi s Kasnejšim Tangom==
Li Cunšu, sin Li Kejonga, ki je leta 905 sklenil zavezništvo z Abaodzijem, je leta 923 na pogorišču dinastije Tang ustanovil dinastijo [[Kasnejši Tang]]. Po Li Cunšujevi smrti so se odnosi med državama poslabšali, vendar so se še upoštevali ustrezni protokoli in Kasnejši Tang je v prestolnico Kitanov poslal svojega odposlanca. Poslabšanja odnosov je bilo verjetno posledica Abaodzijeve agresivnosti, saj je leta 922 in 923 z  vojsko prodrl globoko v Hebej in na poti plenil in jemal ujetnike. Hebej je bil v bistvu ozemlje Kasnejšega Tanga.{{sfn|Mote|2003|p=44}}

===Jao Kun===
Dvor dinastije Kasnejši Tang leta 926 poslal na srečanje z Abaodzijem svojega odposlanca Jaoja Kuna. S kitanskim vladarjem se je srečal v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ko je bil na pohodu proti Balhom in je takrat taboril v Fujuju. Abaodzi je od odposlanca zahteval, da se Kasnejši Tang odpove šestnajstim prefekturam, s čimer bi prenehali razlogi za njegov napad  na Kitajsko. Jao Kun je izjavil, da zahteve presegajo njegova pooblastila, in zaradi tega odgovora pristal v zaporu. Ko je Abaodzi 6. septembra 926 umrl zaradi bolezni, je bil Jao Kun še vedno zaprt.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}}{{sfn|Mote|2003|p=44–47}}

==Nasledstvo==
Jelu Beija, ki je bil leta 916 imenovan za prestolonaslednika, cesarica vdova Šulu Ping ni imela za primernega in je uspela doseči, da je na prestol prišel njen drugi sin Deguang. Deguang je postal v zgodovini znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] in je vladal od leta 926 do 947.{{sfn|Mote|2003|p=49–51}}

==Družina==
Otroci s soprogo Šulu Ping (19. oktober 879 – 1. avgust 953) iz klana Šjao:
* Jelu Džigu (u. 911), prva hčerka, poročena s Šjao Šulujem, polnečakom cesarice Šulu Ping
* Jelu Bei, cesar Jizong (889 – 7. januar  937), prvi sin
* Jelu Deguang, cesar [[Tajdzong]] (25. november 902 – 18. maj 947), drugi sin
* Jelu Lihu, cesar Džangsu (911– 960), tretji sin 

Otrok z dvorno gospo iz klana Šjao:
* Jelu Jaliguo, četrti sin

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{navedi knjigo | last1 = Dupuy | first1 = R. Ernest | last2 = Dupuy | first2 = Trevor N. | title = The Encyclopedia of Military History from 3500 B.C. to the Present | edition = 2nd Revised | year = 1986 | publisher = Harper &amp; Row, Publishers | location = New York, NY | isbn = 0-06-011139-9 }}
* {{navedi knjigo | last = Ebrey | first = Patricia Buckley | editor-last = Thompson | editor-first = Damian | title = The Cambridge Illustrated History of China | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge, UK | isbn = 0-521-66991-X | year = 1996 | url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }}
* {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = A-pao-chi | edition = 15th | year = 2010 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | volume = I: A-Ak – Bayes | location = Chicago, Illinois | isbn = 978-1-59339-837-8 | url = https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency }}
* {{navedi knjigo | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{navedi knjigo | last = Roberts | first = J. A. G. | title = A History of China | url = https://archive.org/details/historyofchina0000robe_b3m7 | edition = 3rd | series = Palgrave Essential Histories | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York, NY | orig-year = 1999 | year = 2011 | isbn = 978-0-230-24984-4 }}
* {{navedi knjigo | last = Tanner | first = Harold M. | title = China: A History | publisher = Hackett Publishing Company, Inc. | location = Indianapolis, IN | year = 2009 | isbn = 978-0-87220-915-2 | pages = 202–205 }}
* {{navedi knjigo | last1 = Twitchett | first1 = Denis | last2 = Tietze | first2 = Klaus-Peter | chapter = The Liao | editor-last1 = Franke | editor-first1 = Herbert | editor-last2 = Twitchett | editor-first2 = Denis C. | title = The Cambridge History of China | volume = 6: ''Alien Regimes and Border States, 907–1368'' | year = 1994 | publisher = Cambridge University Press | pages = 43–153}}
* {{navedi knjigo | last1 = Wittfogel | first1 = Karl August | last2 = Fêng | first2 = Chia-shêng | title = History of Chinese Society: Liao, 907–1125 | url = https://archive.org/details/historyofchinese0000karl | year = 1949 | publisher = American Philosophical Society }}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]||872||926}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=Ustanovitev dinastije}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Kitana]]|years=916–926}}
{{S-aft|after=[[Tajdzong]]|rows=2}}
|-
{{s-bef|before= Aj (dinastija Tang)}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(vzhodne Notranje Mongolije)&lt;/small&gt;|years=916–926}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 872]]
[[Kategorija:Umrli leta 926]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao]]</text>
      <sha1>s3xayr0r5j1yf7upgxc43k3b9o57hn7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762780</id>
      <parentid>6762779</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:18:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Družina */ Tajdzong</comment>
      <origin>6762780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14280" sha1="9jrdkzu4tab9ps8n6t6pp9oiuj327pk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Tajdzu iz dinastije Ljao&lt;br/&gt;{{nobold|遼太祖}}
| title           = Cesar [[Dinastija Ljao|Kitanskega cesarstva]]
| image           = 
| birth_date      = [[872]]
| birth_place     = Šjalaijišilje, pleme Djela
| death_date      = [[6. september]] [[926]] (star 53–54 let)
| death_place     = Fuju, [[Dinastija Ljao|Kitansko cesarstvo]]
| burial_place    = Mavzolej Zuling, [[Notranja Mongolija]]
| father          = Jelu Saladi
| mother          = Šjao Janmudžin
&lt;!-- | era_dates       = Šence (神冊): 916–922&lt;br&gt;Tjanzan (天贊): 922–926&lt;br&gt;Tjanšjan (天顯): 926
| full_name       = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Abaodzi (阿保機)&lt;br&gt;Sinizirano družinsko ime: Liu (劉)
&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Ji (億) --&gt;
| caption         = &lt;!-- Modern artistic depiction of Abaoji --&gt;
| succession      = Cesar dinastije Ljao
| reign           = 916–926
| predecessor     = ''Ustanovitev dinastije''
| successor       = [[Tajdzong]]
&lt;!-- | birth_name      = Abaodzi (阿保機)
| regnal_name     = Cesar Dašeng Daming Tjan (大聖大明天皇帝)
| posthumous_name = Cesar Dašeng Daming Šenlje Tjan (大聖大明神烈天皇帝), &lt;br&gt;krajše Cesar Tjan (天皇帝 ''ali'' 天帝)
| temple_name     = Tàizŭ (太祖) --&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = Cesarica Šulu
}}
{{Chinese
| t = 阿保機
| s = 阿保机
| p = Ābǎojī
| w = A-pao-chi
| altname = Cesar Tajdzu iz Ljaa
| t2 = 遼太祖
| s2 = 辽太祖
| p2 = Liáo Tàizŭ
| w2 = Liao T'ai-tsu
| altname3 = Jelu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t3 = 耶律億
| s3 = 耶律亿
| p3 = Yēlǜ Yì
| altname4 = Liu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t4 = 劉億
| s4 = 刘亿
| p4 = Liú Yì
}}
'''Abaodzi''', po smrti znan pod svojim tempeljskim imenom '''Cesar Tajdzu dinastije Ljao'''{{sfn|Hoiberg|2010|p=1}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chinese Monarchs - The Emperor Taizu of Liao (Chinese: 辽太祖; pinjin: Liáo Tàizŭ) |url=https://www.nouahsark.com/en/infocenter/culture/history/monarchs/emperor_taizu_of_liao.php |access-date=2025-09-13 |website=www.nouahsark.com}}&lt;/ref&gt; je bil [[Kitani|kitanski]] voditelj in ustanovni cesar dinastije Ljao, ki je vladal od leta 916 do 926,{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} * [[872]], †  [[6. september]] [[926]].

Njegovo sinizirano ime je bilo Jelu Ji, v katerem je ohranjeno njegovo družinsko ime, ali Liu Ji. Nekateri viri kažejo, da je priimek Jelu sprejel že on sam, ko je bil še živ.{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Mnenja o tem niso enotna. 

Rojen je bil leta 872 v južni [[Mongolija|Mongoliji]] in imel burno otroštvo. Njegov stari oče je bil ubit v spopadu plemen, oče in strici pa so pobegnili. Njega je skrila njegova stara mati. 27. februarja 907 je postal kitanski [[kagan]]{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} in bil leta 916 ustoličen za cesarja. Vladarsko obdobje je imenoval po samem sebi.{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=60, 62}}  Umrl je 6. septembra 926.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} Med njegovo vladavino so Kitani osvojili in združili [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]], severno [[Kitajska|Kitajsko]] in južno [[Mandžurija|Mandžurijo]].{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Ko je Kitansko cesarstvo leta 942 uradno postalo [[Dinastija Ljao]], so Abaodzija posmrtno obravnavli kot cesarja Ljaa.

==Legende o Abaodzijevem rojstvu==
Kasnejše generacije kitajskih zgodovinarjev so zapisale več legend o Abaodzijevem rojstvu. Po legendah je njegova mati Šjao Janmudžin sanjala, da je sonce padlo z neba v njene prsi, čemur je sledila njena nosečnost. Ko je rodila, naj bi se porodna soba napolnila s skrivnostno svetlobo in izjemnim vonjem. Abaodzi naj bi imel ob rojstvu telo tri leta starega otroka in pri treh mesecih shodil. Kot otrok je lahko videl dogodke, še preden so se zgodili.{{sfn|Mote|2003|p=31}}

==Vzpon na oblast==
[[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|levo|200px|Spomenik v okrožju Huairen, [[Šanši]], [[Kitajska]], postavljen v spomin na Abaodzijevo srečanje z Li Kejongom leta 907]]

Kitani so imeli v primerjavi s sosednjimi plemeni pomemben strateški položaj. Živeli so na vzhodnih pobočjih [[Veliki Higan|Velikega Higana]]. Zahodno od gora so skupaj s turškimi [[Ujguri]] živela druga nomadska pastirska plemena, med njimi Šiveji in Siji. Še bolj zahodno so na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] živeli bojeviti [[Tatari]]. Vzhodno in severovzhodno so vse do reke [[Amur]] živeli miroljubni [[Džurčeni]], ki so živeli v majhnih vaseh in se preživljalo z lovom in ribolovom. Čez reko Ljao proti vzhodu in jugovzhodu do reke Jalu so živeli Bohaji, ki so bili večinoma stalno naseljeni kmetje.
Od 750. let je v vodstvu kitanskih plemen prevladoval klan Jaonov,{{sfn|Mote|2003|p=31}} ki je vzdrževal dobre odnose z dinastijo Tang na jugu. Proti koncu 9. stoletja so postali voditelji močnega plemena Jila nezadovoljni z jaonskimi kani. Za poglavarja plemena Jila je bil izvoljen Abaodzijev oče Jelu Saladi. 

Leta 901 je poglavar plemena Jila postal Abaodzi. Leta 903 je bil imenovan za ''jujueja'', poveljnika vseh kitanskih vojaških sil. S tem je v hierarhiji kitanske države postal drugi mož takoj za velikim kanom. Ime si je začel ustvarjati leta 905, ko je povedel 70.000 konjenikov v [[Šanši]], da bi sklenil bratstvo z Li Kejongom. Bratstvu je kmalu zatem sledila obljuba podpore proti Džu Venu.{{sfn|Roberts|2011|p=80–81}} Izkazalo se je, da je Abaodzi veliko bolj agresiven od velikega kana. Leta 907 se je pojavil na posvetu, ki se je sklical vsaka tri leta, in zahteval, da ga imenujejo za kagana - kana kanov. Njegovi uspehi proti Hanom na severu, ki jih je ropal od leta 901, so mu prinesli podporo sedmih plemenskih poglavarjev in celo privolitev zadnjega jaonskega velikega kana.{{sfn|Mote|2003|p=37–39}}

Od leta 907 do 916 so Abaodzija nenehno pestili upori in vstaje, ki so jih večinoma sprožili člani njegove lastne družine. Sčasoma jih je pridobil na svojo stran s prepričevanjem, da bi lahko postali uspešnejši kot dinastija. S spretnim manipuliranjem s sovražniki je še povečal svojo moč in moč svojega plemena.{{sfn|Mote|2003|p=40–41}}

==Zapuščina==
{{Glavni|Dinastija Ljao}}
Abaodzijeva uspešnost je bila posledica njegove sposobnosti uvajanja inovacij v kitansko družbo. Verjetno najpomembnejša je bila uvedba dvojnega upravnega sistema, v katerem so nomadska stepska ljudstva obdržala svoje običaje, medtem ko so stalno naseljeno prebivalstvo v osvojeni Balhiji in severni Kitajski upravljali civilni birokrati. Slednji so delovali predvsem po protokolih [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Takšna ureditev ni dobila splošne podpore plemenskih voditeljev zaradi zmanjšanja  njihove lastne moči, a je postala model, ki so ga kasnejša stepska ljudstva uporabljala za upravljanje svojih raznolikih imperijev.{{sfn|Mote|2003|p=39–40}}

[[File:太阳湖公园 - 耶律阿保机像 - 2024-05-30 03.jpg|thumb|250px|Abaodzijev kip v parku ob jezeru Taijang, Čifeng, [[Notranja Mongolija]], [[Kitajska]]]]

Leta 916 sta bili uvedeni še dve pomembni novosti. Sprejet je bil dvorni protokol dinastije Han, v katerem se je Abaodzi razglasil za nebeškega cesarja v slogu dinastije Han in sprejel ime vladarskega obdobja, prav tako v slogu dinastije Han. Druga novost je bila, da je svojega sina Jelu Beija imenoval za svojega naslednika. Imenovanje je bilo prvo takšno v kitanski družbi in nekaj, kar je bilo v neposrednem nasprotju s kitanskimi predstavami o vladavini po zaslugah. Ta druga novost se ni zlahka prijela in le nekaj njegovih naslednikov je prišlo na prestol z dedovanjem.{{sfn|Mote|2003|p=41}}{{sfn|Ebrey|1996|p=166}}

Svoje privržence je organiziral v vojaške enote, znane kot [[horda|horde]], in  z združitvijo 12 hord oblikoval upravno okrožje.{{sfn| Hoiberg|2010|p=1}}

Leta 918 je ukazal zgraditi novo obzidano mesto. Ob njem je bilo zgrajeno kitajsko mesto z obrtniškimi delavnicami, trgovinami in skladišči. Kasneje je bilo zgrajenih pet glavnih mest, vključno z glavno prestolnico (上京), ki je služila kot sedež kitanske uprave.{{sfn|Mote|2003|p=41}}

Abaodzi je leta 920 naročil razvoj velike [[kitanska pisava|kitanske pisave]], na videz podobni kitajski pisavi. V resnici je bila podobnost zelo majhna, saj sta bili pisavi medsebojno nerazumljivi. Pet let pozneje ga je prihod ujgurske delegacije spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj razvije novo pisavo, ki bi temeljila na bolj zlogovnih načelih. Za razliko od Japoncev in Korejcev so se Kitani z uvedvo svoje pisave znebili prtljage hanske kulture in slovnice, ki je prišla s množičnim sprejetjem kitajske pisave.{{sfn|Mote|2003|p=42–43}}

Abaodzi je do svoje smrti zaradi tifusa pri 54 letih zavzel celotno državo Balhov,{{sfn|Tanner|2009|p=203}} vendar je ohranil njihovo vladajočo družino,  da je  vladala v njegovem novem fevdu. Vzhodni meji njegovega imperija sta postali reki Jalu in Usuri. Na zahodu je prodrl daleč na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], načrtov za prodor na jug pa mu ni uspelo uresničiti.{{sfn|Mote|2003|p=47}}

==Odnosi s Kasnejšim Tangom==
Li Cunšu, sin Li Kejonga, ki je leta 905 sklenil zavezništvo z Abaodzijem, je leta 923 na pogorišču dinastije Tang ustanovil dinastijo [[Kasnejši Tang]]. Po Li Cunšujevi smrti so se odnosi med državama poslabšali, vendar so se še upoštevali ustrezni protokoli in Kasnejši Tang je v prestolnico Kitanov poslal svojega odposlanca. Poslabšanja odnosov je bilo verjetno posledica Abaodzijeve agresivnosti, saj je leta 922 in 923 z  vojsko prodrl globoko v Hebej in na poti plenil in jemal ujetnike. Hebej je bil v bistvu ozemlje Kasnejšega Tanga.{{sfn|Mote|2003|p=44}}

===Jao Kun===
Dvor dinastije Kasnejši Tang leta 926 poslal na srečanje z Abaodzijem svojega odposlanca Jaoja Kuna. S kitanskim vladarjem se je srečal v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ko je bil na pohodu proti Balhom in je takrat taboril v Fujuju. Abaodzi je od odposlanca zahteval, da se Kasnejši Tang odpove šestnajstim prefekturam, s čimer bi prenehali razlogi za njegov napad  na Kitajsko. Jao Kun je izjavil, da zahteve presegajo njegova pooblastila, in zaradi tega odgovora pristal v zaporu. Ko je Abaodzi 6. septembra 926 umrl zaradi bolezni, je bil Jao Kun še vedno zaprt.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}}{{sfn|Mote|2003|p=44–47}}

==Nasledstvo==
Jelu Beija, ki je bil leta 916 imenovan za prestolonaslednika, cesarica vdova Šulu Ping ni imela za primernega in je uspela doseči, da je na prestol prišel njen drugi sin Deguang. Deguang je postal v zgodovini znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] in je vladal od leta 926 do 947.{{sfn|Mote|2003|p=49–51}}

==Družina==
Otroci s soprogo Šulu Ping (19. oktober 879 – 1. avgust 953) iz klana Šjao:
* Jelu Džigu (u. 911), prva hčerka, poročena s Šjao Šulujem, polnečakom cesarice Šulu Ping
* Jelu Bei, cesar Jizong (889 – 7. januar  937), prvi sin
* Jelu Deguang, cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] (25. november 902 – 18. maj 947), drugi sin
* Jelu Lihu, cesar Džangsu (911– 960), tretji sin 

Otrok z dvorno gospo iz klana Šjao:
* Jelu Jaliguo, četrti sin

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{navedi knjigo | last1 = Dupuy | first1 = R. Ernest | last2 = Dupuy | first2 = Trevor N. | title = The Encyclopedia of Military History from 3500 B.C. to the Present | edition = 2nd Revised | year = 1986 | publisher = Harper &amp; Row, Publishers | location = New York, NY | isbn = 0-06-011139-9 }}
* {{navedi knjigo | last = Ebrey | first = Patricia Buckley | editor-last = Thompson | editor-first = Damian | title = The Cambridge Illustrated History of China | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge, UK | isbn = 0-521-66991-X | year = 1996 | url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }}
* {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = A-pao-chi | edition = 15th | year = 2010 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | volume = I: A-Ak – Bayes | location = Chicago, Illinois | isbn = 978-1-59339-837-8 | url = https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency }}
* {{navedi knjigo | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{navedi knjigo | last = Roberts | first = J. A. G. | title = A History of China | url = https://archive.org/details/historyofchina0000robe_b3m7 | edition = 3rd | series = Palgrave Essential Histories | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York, NY | orig-year = 1999 | year = 2011 | isbn = 978-0-230-24984-4 }}
* {{navedi knjigo | last = Tanner | first = Harold M. | title = China: A History | publisher = Hackett Publishing Company, Inc. | location = Indianapolis, IN | year = 2009 | isbn = 978-0-87220-915-2 | pages = 202–205 }}
* {{navedi knjigo | last1 = Twitchett | first1 = Denis | last2 = Tietze | first2 = Klaus-Peter | chapter = The Liao | editor-last1 = Franke | editor-first1 = Herbert | editor-last2 = Twitchett | editor-first2 = Denis C. | title = The Cambridge History of China | volume = 6: ''Alien Regimes and Border States, 907–1368'' | year = 1994 | publisher = Cambridge University Press | pages = 43–153}}
* {{navedi knjigo | last1 = Wittfogel | first1 = Karl August | last2 = Fêng | first2 = Chia-shêng | title = History of Chinese Society: Liao, 907–1125 | url = https://archive.org/details/historyofchinese0000karl | year = 1949 | publisher = American Philosophical Society }}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]||872||926}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=Ustanovitev dinastije}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Kitana]]|years=916–926}}
{{S-aft|after=[[Tajdzong]]|rows=2}}
|-
{{s-bef|before= Aj (dinastija Tang)}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(vzhodne Notranje Mongolije)&lt;/small&gt;|years=916–926}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 872]]
[[Kategorija:Umrli leta 926]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao]]</text>
      <sha1>9jrdkzu4tab9ps8n6t6pp9oiuj327pk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762781</id>
      <parentid>6762780</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:20:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ Tajdzong</comment>
      <origin>6762781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14306" sha1="dpt30tjojrpk9n49itxn8y5edl4ferw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Tajdzu iz dinastije Ljao&lt;br/&gt;{{nobold|遼太祖}}
| title           = Cesar [[Dinastija Ljao|Kitanskega cesarstva]]
| image           = 
| birth_date      = [[872]]
| birth_place     = Šjalaijišilje, pleme Djela
| death_date      = [[6. september]] [[926]] (star 53–54 let)
| death_place     = Fuju, [[Dinastija Ljao|Kitansko cesarstvo]]
| burial_place    = Mavzolej Zuling, [[Notranja Mongolija]]
| father          = Jelu Saladi
| mother          = Šjao Janmudžin
&lt;!-- | era_dates       = Šence (神冊): 916–922&lt;br&gt;Tjanzan (天贊): 922–926&lt;br&gt;Tjanšjan (天顯): 926
| full_name       = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Abaodzi (阿保機)&lt;br&gt;Sinizirano družinsko ime: Liu (劉)
&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Ji (億) --&gt;
| caption         = &lt;!-- Modern artistic depiction of Abaoji --&gt;
| succession      = Cesar dinastije Ljao
| reign           = 916–926
| predecessor     = ''Ustanovitev dinastije''
| successor       = [[Tajdzong]]
&lt;!-- | birth_name      = Abaodzi (阿保機)
| regnal_name     = Cesar Dašeng Daming Tjan (大聖大明天皇帝)
| posthumous_name = Cesar Dašeng Daming Šenlje Tjan (大聖大明神烈天皇帝), &lt;br&gt;krajše Cesar Tjan (天皇帝 ''ali'' 天帝)
| temple_name     = Tàizŭ (太祖) --&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = Cesarica Šulu
}}
{{Chinese
| t = 阿保機
| s = 阿保机
| p = Ābǎojī
| w = A-pao-chi
| altname = Cesar Tajdzu iz Ljaa
| t2 = 遼太祖
| s2 = 辽太祖
| p2 = Liáo Tàizŭ
| w2 = Liao T'ai-tsu
| altname3 = Jelu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t3 = 耶律億
| s3 = 耶律亿
| p3 = Yēlǜ Yì
| altname4 = Liu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t4 = 劉億
| s4 = 刘亿
| p4 = Liú Yì
}}
'''Abaodzi''', po smrti znan pod svojim tempeljskim imenom '''Cesar Tajdzu dinastije Ljao'''{{sfn|Hoiberg|2010|p=1}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chinese Monarchs - The Emperor Taizu of Liao (Chinese: 辽太祖; pinjin: Liáo Tàizŭ) |url=https://www.nouahsark.com/en/infocenter/culture/history/monarchs/emperor_taizu_of_liao.php |access-date=2025-09-13 |website=www.nouahsark.com}}&lt;/ref&gt; je bil [[Kitani|kitanski]] voditelj in ustanovni cesar dinastije Ljao, ki je vladal od leta 916 do 926,{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} * [[872]], †  [[6. september]] [[926]].

Njegovo sinizirano ime je bilo Jelu Ji, v katerem je ohranjeno njegovo družinsko ime, ali Liu Ji. Nekateri viri kažejo, da je priimek Jelu sprejel že on sam, ko je bil še živ.{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Mnenja o tem niso enotna. 

Rojen je bil leta 872 v južni [[Mongolija|Mongoliji]] in imel burno otroštvo. Njegov stari oče je bil ubit v spopadu plemen, oče in strici pa so pobegnili. Njega je skrila njegova stara mati. 27. februarja 907 je postal kitanski [[kagan]]{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} in bil leta 916 ustoličen za cesarja. Vladarsko obdobje je imenoval po samem sebi.{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=60, 62}}  Umrl je 6. septembra 926.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} Med njegovo vladavino so Kitani osvojili in združili [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]], severno [[Kitajska|Kitajsko]] in južno [[Mandžurija|Mandžurijo]].{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Ko je Kitansko cesarstvo leta 942 uradno postalo [[Dinastija Ljao]], so Abaodzija posmrtno obravnavli kot cesarja Ljaa.

==Legende o Abaodzijevem rojstvu==
Kasnejše generacije kitajskih zgodovinarjev so zapisale več legend o Abaodzijevem rojstvu. Po legendah je njegova mati Šjao Janmudžin sanjala, da je sonce padlo z neba v njene prsi, čemur je sledila njena nosečnost. Ko je rodila, naj bi se porodna soba napolnila s skrivnostno svetlobo in izjemnim vonjem. Abaodzi naj bi imel ob rojstvu telo tri leta starega otroka in pri treh mesecih shodil. Kot otrok je lahko videl dogodke, še preden so se zgodili.{{sfn|Mote|2003|p=31}}

==Vzpon na oblast==
[[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|levo|200px|Spomenik v okrožju Huairen, [[Šanši]], [[Kitajska]], postavljen v spomin na Abaodzijevo srečanje z Li Kejongom leta 907]]

Kitani so imeli v primerjavi s sosednjimi plemeni pomemben strateški položaj. Živeli so na vzhodnih pobočjih [[Veliki Higan|Velikega Higana]]. Zahodno od gora so skupaj s turškimi [[Ujguri]] živela druga nomadska pastirska plemena, med njimi Šiveji in Siji. Še bolj zahodno so na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] živeli bojeviti [[Tatari]]. Vzhodno in severovzhodno so vse do reke [[Amur]] živeli miroljubni [[Džurčeni]], ki so živeli v majhnih vaseh in se preživljalo z lovom in ribolovom. Čez reko Ljao proti vzhodu in jugovzhodu do reke Jalu so živeli Bohaji, ki so bili večinoma stalno naseljeni kmetje.
Od 750. let je v vodstvu kitanskih plemen prevladoval klan Jaonov,{{sfn|Mote|2003|p=31}} ki je vzdrževal dobre odnose z dinastijo Tang na jugu. Proti koncu 9. stoletja so postali voditelji močnega plemena Jila nezadovoljni z jaonskimi kani. Za poglavarja plemena Jila je bil izvoljen Abaodzijev oče Jelu Saladi. 

Leta 901 je poglavar plemena Jila postal Abaodzi. Leta 903 je bil imenovan za ''jujueja'', poveljnika vseh kitanskih vojaških sil. S tem je v hierarhiji kitanske države postal drugi mož takoj za velikim kanom. Ime si je začel ustvarjati leta 905, ko je povedel 70.000 konjenikov v [[Šanši]], da bi sklenil bratstvo z Li Kejongom. Bratstvu je kmalu zatem sledila obljuba podpore proti Džu Venu.{{sfn|Roberts|2011|p=80–81}} Izkazalo se je, da je Abaodzi veliko bolj agresiven od velikega kana. Leta 907 se je pojavil na posvetu, ki se je sklical vsaka tri leta, in zahteval, da ga imenujejo za kagana - kana kanov. Njegovi uspehi proti Hanom na severu, ki jih je ropal od leta 901, so mu prinesli podporo sedmih plemenskih poglavarjev in celo privolitev zadnjega jaonskega velikega kana.{{sfn|Mote|2003|p=37–39}}

Od leta 907 do 916 so Abaodzija nenehno pestili upori in vstaje, ki so jih večinoma sprožili člani njegove lastne družine. Sčasoma jih je pridobil na svojo stran s prepričevanjem, da bi lahko postali uspešnejši kot dinastija. S spretnim manipuliranjem s sovražniki je še povečal svojo moč in moč svojega plemena.{{sfn|Mote|2003|p=40–41}}

==Zapuščina==
{{Glavni|Dinastija Ljao}}
Abaodzijeva uspešnost je bila posledica njegove sposobnosti uvajanja inovacij v kitansko družbo. Verjetno najpomembnejša je bila uvedba dvojnega upravnega sistema, v katerem so nomadska stepska ljudstva obdržala svoje običaje, medtem ko so stalno naseljeno prebivalstvo v osvojeni Balhiji in severni Kitajski upravljali civilni birokrati. Slednji so delovali predvsem po protokolih [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Takšna ureditev ni dobila splošne podpore plemenskih voditeljev zaradi zmanjšanja  njihove lastne moči, a je postala model, ki so ga kasnejša stepska ljudstva uporabljala za upravljanje svojih raznolikih imperijev.{{sfn|Mote|2003|p=39–40}}

[[File:太阳湖公园 - 耶律阿保机像 - 2024-05-30 03.jpg|thumb|250px|Abaodzijev kip v parku ob jezeru Taijang, Čifeng, [[Notranja Mongolija]], [[Kitajska]]]]

Leta 916 sta bili uvedeni še dve pomembni novosti. Sprejet je bil dvorni protokol dinastije Han, v katerem se je Abaodzi razglasil za nebeškega cesarja v slogu dinastije Han in sprejel ime vladarskega obdobja, prav tako v slogu dinastije Han. Druga novost je bila, da je svojega sina Jelu Beija imenoval za svojega naslednika. Imenovanje je bilo prvo takšno v kitanski družbi in nekaj, kar je bilo v neposrednem nasprotju s kitanskimi predstavami o vladavini po zaslugah. Ta druga novost se ni zlahka prijela in le nekaj njegovih naslednikov je prišlo na prestol z dedovanjem.{{sfn|Mote|2003|p=41}}{{sfn|Ebrey|1996|p=166}}

Svoje privržence je organiziral v vojaške enote, znane kot [[horda|horde]], in  z združitvijo 12 hord oblikoval upravno okrožje.{{sfn| Hoiberg|2010|p=1}}

Leta 918 je ukazal zgraditi novo obzidano mesto. Ob njem je bilo zgrajeno kitajsko mesto z obrtniškimi delavnicami, trgovinami in skladišči. Kasneje je bilo zgrajenih pet glavnih mest, vključno z glavno prestolnico (上京), ki je služila kot sedež kitanske uprave.{{sfn|Mote|2003|p=41}}

Abaodzi je leta 920 naročil razvoj velike [[kitanska pisava|kitanske pisave]], na videz podobni kitajski pisavi. V resnici je bila podobnost zelo majhna, saj sta bili pisavi medsebojno nerazumljivi. Pet let pozneje ga je prihod ujgurske delegacije spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj razvije novo pisavo, ki bi temeljila na bolj zlogovnih načelih. Za razliko od Japoncev in Korejcev so se Kitani z uvedvo svoje pisave znebili prtljage hanske kulture in slovnice, ki je prišla s množičnim sprejetjem kitajske pisave.{{sfn|Mote|2003|p=42–43}}

Abaodzi je do svoje smrti zaradi tifusa pri 54 letih zavzel celotno državo Balhov,{{sfn|Tanner|2009|p=203}} vendar je ohranil njihovo vladajočo družino,  da je  vladala v njegovem novem fevdu. Vzhodni meji njegovega imperija sta postali reki Jalu in Usuri. Na zahodu je prodrl daleč na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], načrtov za prodor na jug pa mu ni uspelo uresničiti.{{sfn|Mote|2003|p=47}}

==Odnosi s Kasnejšim Tangom==
Li Cunšu, sin Li Kejonga, ki je leta 905 sklenil zavezništvo z Abaodzijem, je leta 923 na pogorišču dinastije Tang ustanovil dinastijo [[Kasnejši Tang]]. Po Li Cunšujevi smrti so se odnosi med državama poslabšali, vendar so se še upoštevali ustrezni protokoli in Kasnejši Tang je v prestolnico Kitanov poslal svojega odposlanca. Poslabšanja odnosov je bilo verjetno posledica Abaodzijeve agresivnosti, saj je leta 922 in 923 z  vojsko prodrl globoko v Hebej in na poti plenil in jemal ujetnike. Hebej je bil v bistvu ozemlje Kasnejšega Tanga.{{sfn|Mote|2003|p=44}}

===Jao Kun===
Dvor dinastije Kasnejši Tang leta 926 poslal na srečanje z Abaodzijem svojega odposlanca Jaoja Kuna. S kitanskim vladarjem se je srečal v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ko je bil na pohodu proti Balhom in je takrat taboril v Fujuju. Abaodzi je od odposlanca zahteval, da se Kasnejši Tang odpove šestnajstim prefekturam, s čimer bi prenehali razlogi za njegov napad  na Kitajsko. Jao Kun je izjavil, da zahteve presegajo njegova pooblastila, in zaradi tega odgovora pristal v zaporu. Ko je Abaodzi 6. septembra 926 umrl zaradi bolezni, je bil Jao Kun še vedno zaprt.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}}{{sfn|Mote|2003|p=44–47}}

==Nasledstvo==
Jelu Beija, ki je bil leta 916 imenovan za prestolonaslednika, cesarica vdova Šulu Ping ni imela za primernega in je uspela doseči, da je na prestol prišel njen drugi sin Deguang. Deguang je postal v zgodovini znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] in je vladal od leta 926 do 947.{{sfn|Mote|2003|p=49–51}}

==Družina==
Otroci s soprogo Šulu Ping (19. oktober 879 – 1. avgust 953) iz klana Šjao:
* Jelu Džigu (u. 911), prva hčerka, poročena s Šjao Šulujem, polnečakom cesarice Šulu Ping
* Jelu Bei, cesar Jizong (889 – 7. januar  937), prvi sin
* Jelu Deguang, cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] (25. november 902 – 18. maj 947), drugi sin
* Jelu Lihu, cesar Džangsu (911– 960), tretji sin 

Otrok z dvorno gospo iz klana Šjao:
* Jelu Jaliguo, četrti sin

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{navedi knjigo | last1 = Dupuy | first1 = R. Ernest | last2 = Dupuy | first2 = Trevor N. | title = The Encyclopedia of Military History from 3500 B.C. to the Present | edition = 2nd Revised | year = 1986 | publisher = Harper &amp; Row, Publishers | location = New York, NY | isbn = 0-06-011139-9 }}
* {{navedi knjigo | last = Ebrey | first = Patricia Buckley | editor-last = Thompson | editor-first = Damian | title = The Cambridge Illustrated History of China | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge, UK | isbn = 0-521-66991-X | year = 1996 | url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }}
* {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = A-pao-chi | edition = 15th | year = 2010 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | volume = I: A-Ak – Bayes | location = Chicago, Illinois | isbn = 978-1-59339-837-8 | url = https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency }}
* {{navedi knjigo | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{navedi knjigo | last = Roberts | first = J. A. G. | title = A History of China | url = https://archive.org/details/historyofchina0000robe_b3m7 | edition = 3rd | series = Palgrave Essential Histories | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York, NY | orig-year = 1999 | year = 2011 | isbn = 978-0-230-24984-4 }}
* {{navedi knjigo | last = Tanner | first = Harold M. | title = China: A History | publisher = Hackett Publishing Company, Inc. | location = Indianapolis, IN | year = 2009 | isbn = 978-0-87220-915-2 | pages = 202–205 }}
* {{navedi knjigo | last1 = Twitchett | first1 = Denis | last2 = Tietze | first2 = Klaus-Peter | chapter = The Liao | editor-last1 = Franke | editor-first1 = Herbert | editor-last2 = Twitchett | editor-first2 = Denis C. | title = The Cambridge History of China | volume = 6: ''Alien Regimes and Border States, 907–1368'' | year = 1994 | publisher = Cambridge University Press | pages = 43–153}}
* {{navedi knjigo | last1 = Wittfogel | first1 = Karl August | last2 = Fêng | first2 = Chia-shêng | title = History of Chinese Society: Liao, 907–1125 | url = https://archive.org/details/historyofchinese0000karl | year = 1949 | publisher = American Philosophical Society }}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]||872||926}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=Ustanovitev dinastije}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Kitana]]|years=916–926}}
{{S-aft|after=[[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]|rows=2}}
|-
{{s-bef|before= Aj (dinastija Tang)}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(vzhodne Notranje Mongolije)&lt;/small&gt;|years=916–926}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 872]]
[[Kategorija:Umrli leta 926]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao]]</text>
      <sha1>dpt30tjojrpk9n49itxn8y5edl4ferw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762785</id>
      <parentid>6762781</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:32:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ povezava Ajdi</comment>
      <origin>6762785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14317" sha1="lkapn4qw21swhtvuzu1m9mfsrkwcgg3" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Tajdzu iz dinastije Ljao&lt;br/&gt;{{nobold|遼太祖}}
| title           = Cesar [[Dinastija Ljao|Kitanskega cesarstva]]
| image           = 
| birth_date      = [[872]]
| birth_place     = Šjalaijišilje, pleme Djela
| death_date      = [[6. september]] [[926]] (star 53–54 let)
| death_place     = Fuju, [[Dinastija Ljao|Kitansko cesarstvo]]
| burial_place    = Mavzolej Zuling, [[Notranja Mongolija]]
| father          = Jelu Saladi
| mother          = Šjao Janmudžin
&lt;!-- | era_dates       = Šence (神冊): 916–922&lt;br&gt;Tjanzan (天贊): 922–926&lt;br&gt;Tjanšjan (天顯): 926
| full_name       = Družinsko ime: Jelu (耶律)&lt;br&gt;Kitansko osebno ime: Abaodzi (阿保機)&lt;br&gt;Sinizirano družinsko ime: Liu (劉)
&lt;br&gt;Sinizirano osebno ime: Ji (億) --&gt;
| caption         = &lt;!-- Modern artistic depiction of Abaoji --&gt;
| succession      = Cesar dinastije Ljao
| reign           = 916–926
| predecessor     = ''Ustanovitev dinastije''
| successor       = [[Tajdzong]]
&lt;!-- | birth_name      = Abaodzi (阿保機)
| regnal_name     = Cesar Dašeng Daming Tjan (大聖大明天皇帝)
| posthumous_name = Cesar Dašeng Daming Šenlje Tjan (大聖大明神烈天皇帝), &lt;br&gt;krajše Cesar Tjan (天皇帝 ''ali'' 天帝)
| temple_name     = Tàizŭ (太祖) --&gt;
| house           = Jelu
| dynasty         = [[Dinastija Ljao|Ljao]]
| spouse          = Cesarica Šulu
}}
{{Chinese
| t = 阿保機
| s = 阿保机
| p = Ābǎojī
| w = A-pao-chi
| altname = Cesar Tajdzu iz Ljaa
| t2 = 遼太祖
| s2 = 辽太祖
| p2 = Liáo Tàizŭ
| w2 = Liao T'ai-tsu
| altname3 = Jelu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t3 = 耶律億
| s3 = 耶律亿
| p3 = Yēlǜ Yì
| altname4 = Liu Ji {{small|(sinizirano ime)}}
| t4 = 劉億
| s4 = 刘亿
| p4 = Liú Yì
}}
'''Abaodzi''', po smrti znan pod svojim tempeljskim imenom '''Cesar Tajdzu dinastije Ljao'''{{sfn|Hoiberg|2010|p=1}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Chinese Monarchs - The Emperor Taizu of Liao (Chinese: 辽太祖; pinjin: Liáo Tàizŭ) |url=https://www.nouahsark.com/en/infocenter/culture/history/monarchs/emperor_taizu_of_liao.php |access-date=2025-09-13 |website=www.nouahsark.com}}&lt;/ref&gt; je bil [[Kitani|kitanski]] voditelj in ustanovni cesar dinastije Ljao, ki je vladal od leta 916 do 926,{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} * [[872]], †  [[6. september]] [[926]].

Njegovo sinizirano ime je bilo Jelu Ji, v katerem je ohranjeno njegovo družinsko ime, ali Liu Ji. Nekateri viri kažejo, da je priimek Jelu sprejel že on sam, ko je bil še živ.{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Mnenja o tem niso enotna. 

Rojen je bil leta 872 v južni [[Mongolija|Mongoliji]] in imel burno otroštvo. Njegov stari oče je bil ubit v spopadu plemen, oče in strici pa so pobegnili. Njega je skrila njegova stara mati. 27. februarja 907 je postal kitanski [[kagan]]{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} in bil leta 916 ustoličen za cesarja. Vladarsko obdobje je imenoval po samem sebi.{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=60, 62}}  Umrl je 6. septembra 926.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}} Med njegovo vladavino so Kitani osvojili in združili [[Notranja Mongolija|Notranjo Mongolijo]], severno [[Kitajska|Kitajsko]] in južno [[Mandžurija|Mandžurijo]].{{sfn|Dupuy|Dupuy|1986|p=276}} Ko je Kitansko cesarstvo leta 942 uradno postalo [[Dinastija Ljao]], so Abaodzija posmrtno obravnavli kot cesarja Ljaa.

==Legende o Abaodzijevem rojstvu==
Kasnejše generacije kitajskih zgodovinarjev so zapisale več legend o Abaodzijevem rojstvu. Po legendah je njegova mati Šjao Janmudžin sanjala, da je sonce padlo z neba v njene prsi, čemur je sledila njena nosečnost. Ko je rodila, naj bi se porodna soba napolnila s skrivnostno svetlobo in izjemnim vonjem. Abaodzi naj bi imel ob rojstvu telo tri leta starega otroka in pri treh mesecih shodil. Kot otrok je lahko videl dogodke, še preden so se zgodili.{{sfn|Mote|2003|p=31}}

==Vzpon na oblast==
[[Slika:Huaixiangrenren.jpg|thumb|levo|200px|Spomenik v okrožju Huairen, [[Šanši]], [[Kitajska]], postavljen v spomin na Abaodzijevo srečanje z Li Kejongom leta 907]]

Kitani so imeli v primerjavi s sosednjimi plemeni pomemben strateški položaj. Živeli so na vzhodnih pobočjih [[Veliki Higan|Velikega Higana]]. Zahodno od gora so skupaj s turškimi [[Ujguri]] živela druga nomadska pastirska plemena, med njimi Šiveji in Siji. Še bolj zahodno so na [[Mongolska planota|Mongolski planoti]] živeli bojeviti [[Tatari]]. Vzhodno in severovzhodno so vse do reke [[Amur]] živeli miroljubni [[Džurčeni]], ki so živeli v majhnih vaseh in se preživljalo z lovom in ribolovom. Čez reko Ljao proti vzhodu in jugovzhodu do reke Jalu so živeli Bohaji, ki so bili večinoma stalno naseljeni kmetje.
Od 750. let je v vodstvu kitanskih plemen prevladoval klan Jaonov,{{sfn|Mote|2003|p=31}} ki je vzdrževal dobre odnose z dinastijo Tang na jugu. Proti koncu 9. stoletja so postali voditelji močnega plemena Jila nezadovoljni z jaonskimi kani. Za poglavarja plemena Jila je bil izvoljen Abaodzijev oče Jelu Saladi. 

Leta 901 je poglavar plemena Jila postal Abaodzi. Leta 903 je bil imenovan za ''jujueja'', poveljnika vseh kitanskih vojaških sil. S tem je v hierarhiji kitanske države postal drugi mož takoj za velikim kanom. Ime si je začel ustvarjati leta 905, ko je povedel 70.000 konjenikov v [[Šanši]], da bi sklenil bratstvo z Li Kejongom. Bratstvu je kmalu zatem sledila obljuba podpore proti Džu Venu.{{sfn|Roberts|2011|p=80–81}} Izkazalo se je, da je Abaodzi veliko bolj agresiven od velikega kana. Leta 907 se je pojavil na posvetu, ki se je sklical vsaka tri leta, in zahteval, da ga imenujejo za kagana - kana kanov. Njegovi uspehi proti Hanom na severu, ki jih je ropal od leta 901, so mu prinesli podporo sedmih plemenskih poglavarjev in celo privolitev zadnjega jaonskega velikega kana.{{sfn|Mote|2003|p=37–39}}

Od leta 907 do 916 so Abaodzija nenehno pestili upori in vstaje, ki so jih večinoma sprožili člani njegove lastne družine. Sčasoma jih je pridobil na svojo stran s prepričevanjem, da bi lahko postali uspešnejši kot dinastija. S spretnim manipuliranjem s sovražniki je še povečal svojo moč in moč svojega plemena.{{sfn|Mote|2003|p=40–41}}

==Zapuščina==
{{Glavni|Dinastija Ljao}}
Abaodzijeva uspešnost je bila posledica njegove sposobnosti uvajanja inovacij v kitansko družbo. Verjetno najpomembnejša je bila uvedba dvojnega upravnega sistema, v katerem so nomadska stepska ljudstva obdržala svoje običaje, medtem ko so stalno naseljeno prebivalstvo v osvojeni Balhiji in severni Kitajski upravljali civilni birokrati. Slednji so delovali predvsem po protokolih [[Dinastija Han|dinastije Han]]. Takšna ureditev ni dobila splošne podpore plemenskih voditeljev zaradi zmanjšanja  njihove lastne moči, a je postala model, ki so ga kasnejša stepska ljudstva uporabljala za upravljanje svojih raznolikih imperijev.{{sfn|Mote|2003|p=39–40}}

[[File:太阳湖公园 - 耶律阿保机像 - 2024-05-30 03.jpg|thumb|250px|Abaodzijev kip v parku ob jezeru Taijang, Čifeng, [[Notranja Mongolija]], [[Kitajska]]]]

Leta 916 sta bili uvedeni še dve pomembni novosti. Sprejet je bil dvorni protokol dinastije Han, v katerem se je Abaodzi razglasil za nebeškega cesarja v slogu dinastije Han in sprejel ime vladarskega obdobja, prav tako v slogu dinastije Han. Druga novost je bila, da je svojega sina Jelu Beija imenoval za svojega naslednika. Imenovanje je bilo prvo takšno v kitanski družbi in nekaj, kar je bilo v neposrednem nasprotju s kitanskimi predstavami o vladavini po zaslugah. Ta druga novost se ni zlahka prijela in le nekaj njegovih naslednikov je prišlo na prestol z dedovanjem.{{sfn|Mote|2003|p=41}}{{sfn|Ebrey|1996|p=166}}

Svoje privržence je organiziral v vojaške enote, znane kot [[horda|horde]], in  z združitvijo 12 hord oblikoval upravno okrožje.{{sfn| Hoiberg|2010|p=1}}

Leta 918 je ukazal zgraditi novo obzidano mesto. Ob njem je bilo zgrajeno kitajsko mesto z obrtniškimi delavnicami, trgovinami in skladišči. Kasneje je bilo zgrajenih pet glavnih mest, vključno z glavno prestolnico (上京), ki je služila kot sedež kitanske uprave.{{sfn|Mote|2003|p=41}}

Abaodzi je leta 920 naročil razvoj velike [[kitanska pisava|kitanske pisave]], na videz podobni kitajski pisavi. V resnici je bila podobnost zelo majhna, saj sta bili pisavi medsebojno nerazumljivi. Pet let pozneje ga je prihod ujgurske delegacije spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj razvije novo pisavo, ki bi temeljila na bolj zlogovnih načelih. Za razliko od Japoncev in Korejcev so se Kitani z uvedvo svoje pisave znebili prtljage hanske kulture in slovnice, ki je prišla s množičnim sprejetjem kitajske pisave.{{sfn|Mote|2003|p=42–43}}

Abaodzi je do svoje smrti zaradi tifusa pri 54 letih zavzel celotno državo Balhov,{{sfn|Tanner|2009|p=203}} vendar je ohranil njihovo vladajočo družino,  da je  vladala v njegovem novem fevdu. Vzhodni meji njegovega imperija sta postali reki Jalu in Usuri. Na zahodu je prodrl daleč na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], načrtov za prodor na jug pa mu ni uspelo uresničiti.{{sfn|Mote|2003|p=47}}

==Odnosi s Kasnejšim Tangom==
Li Cunšu, sin Li Kejonga, ki je leta 905 sklenil zavezništvo z Abaodzijem, je leta 923 na pogorišču dinastije Tang ustanovil dinastijo [[Kasnejši Tang]]. Po Li Cunšujevi smrti so se odnosi med državama poslabšali, vendar so se še upoštevali ustrezni protokoli in Kasnejši Tang je v prestolnico Kitanov poslal svojega odposlanca. Poslabšanja odnosov je bilo verjetno posledica Abaodzijeve agresivnosti, saj je leta 922 in 923 z  vojsko prodrl globoko v Hebej in na poti plenil in jemal ujetnike. Hebej je bil v bistvu ozemlje Kasnejšega Tanga.{{sfn|Mote|2003|p=44}}

===Jao Kun===
Dvor dinastije Kasnejši Tang leta 926 poslal na srečanje z Abaodzijem svojega odposlanca Jaoja Kuna. S kitanskim vladarjem se je srečal v [[Mandžurija|Mandžuriji]], ko je bil na pohodu proti Balhom in je takrat taboril v Fujuju. Abaodzi je od odposlanca zahteval, da se Kasnejši Tang odpove šestnajstim prefekturam, s čimer bi prenehali razlogi za njegov napad  na Kitajsko. Jao Kun je izjavil, da zahteve presegajo njegova pooblastila, in zaradi tega odgovora pristal v zaporu. Ko je Abaodzi 6. septembra 926 umrl zaradi bolezni, je bil Jao Kun še vedno zaprt.{{sfn|Wittfogel|Fêng|1949|p=600}}{{sfn|Mote|2003|p=44–47}}

==Nasledstvo==
Jelu Beija, ki je bil leta 916 imenovan za prestolonaslednika, cesarica vdova Šulu Ping ni imela za primernega in je uspela doseči, da je na prestol prišel njen drugi sin Deguang. Deguang je postal v zgodovini znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] in je vladal od leta 926 do 947.{{sfn|Mote|2003|p=49–51}}

==Družina==
Otroci s soprogo Šulu Ping (19. oktober 879 – 1. avgust 953) iz klana Šjao:
* Jelu Džigu (u. 911), prva hčerka, poročena s Šjao Šulujem, polnečakom cesarice Šulu Ping
* Jelu Bei, cesar Jizong (889 – 7. januar  937), prvi sin
* Jelu Deguang, cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]] (25. november 902 – 18. maj 947), drugi sin
* Jelu Lihu, cesar Džangsu (911– 960), tretji sin 

Otrok z dvorno gospo iz klana Šjao:
* Jelu Jaliguo, četrti sin

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{navedi knjigo | last1 = Dupuy | first1 = R. Ernest | last2 = Dupuy | first2 = Trevor N. | title = The Encyclopedia of Military History from 3500 B.C. to the Present | edition = 2nd Revised | year = 1986 | publisher = Harper &amp; Row, Publishers | location = New York, NY | isbn = 0-06-011139-9 }}
* {{navedi knjigo | last = Ebrey | first = Patricia Buckley | editor-last = Thompson | editor-first = Damian | title = The Cambridge Illustrated History of China | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge, UK | isbn = 0-521-66991-X | year = 1996 | url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }}
* {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = A-pao-chi | edition = 15th | year = 2010 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | volume = I: A-Ak – Bayes | location = Chicago, Illinois | isbn = 978-1-59339-837-8 | url = https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency }}
* {{navedi knjigo | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{navedi knjigo | last = Roberts | first = J. A. G. | title = A History of China | url = https://archive.org/details/historyofchina0000robe_b3m7 | edition = 3rd | series = Palgrave Essential Histories | publisher = Palgrave Macmillan | location = New York, NY | orig-year = 1999 | year = 2011 | isbn = 978-0-230-24984-4 }}
* {{navedi knjigo | last = Tanner | first = Harold M. | title = China: A History | publisher = Hackett Publishing Company, Inc. | location = Indianapolis, IN | year = 2009 | isbn = 978-0-87220-915-2 | pages = 202–205 }}
* {{navedi knjigo | last1 = Twitchett | first1 = Denis | last2 = Tietze | first2 = Klaus-Peter | chapter = The Liao | editor-last1 = Franke | editor-first1 = Herbert | editor-last2 = Twitchett | editor-first2 = Denis C. | title = The Cambridge History of China | volume = 6: ''Alien Regimes and Border States, 907–1368'' | year = 1994 | publisher = Cambridge University Press | pages = 43–153}}
* {{navedi knjigo | last1 = Wittfogel | first1 = Karl August | last2 = Fêng | first2 = Chia-shêng | title = History of Chinese Society: Liao, 907–1125 | url = https://archive.org/details/historyofchinese0000karl | year = 1949 | publisher = American Philosophical Society }}
{{refend}}

{{S-start}}
{{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]||872||926}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=Ustanovitev dinastije}}
{{S-ttl|title=[[Dinastija Ljao|Cesar Kitana]]|years=916–926}}
{{S-aft|after=[[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]|rows=2}}
|-
{{s-bef|before= [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]]}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske &lt;br&gt; &lt;small&gt;(vzhodne Notranje Mongolije)&lt;/small&gt;|years=916–926}}
{{S-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 872]]
[[Kategorija:Umrli leta 926]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao]]</text>
      <sha1>lkapn4qw21swhtvuzu1m9mfsrkwcgg3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607022</id>
    <revision>
      <id>6762552</id>
      <parentid>6762373</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:18:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po dnevih */ 3. dan predčasnega, skupaj</comment>
      <origin>6762552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26581" sha1="gx6kvsyl4isnvqi3c8pe1c1np5sc15m" xml:space="preserve">{{aktualno}}
{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
|image = 
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=	
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map = 
|map_caption=
}}
'''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na isti dan bodo potekali tudi trije posvetovalni referendumi, in sicer o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]], o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-09-24 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Sprejemanje zakona ===
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&amp;db=pre_zak&amp;mandat=X&amp;tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}&lt;/ref&gt; Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&amp;type=mag&amp;uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Razpis referenduma ===
Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; in [[Amnesty International]] Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}&lt;/ref&gt; ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt; Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 27 organizatorjev, od tega 12 pravnih oseb, dve fizični osebi in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
* '''Pravne osebe''': Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026

Podporniki novele so kot njen glavni namen izpostavljali povečanje učinkovitosti in pravočasnosti parlamentarnih preiskav. Menili so, da lahko pravna sredstva, uvedena s predhodno zakonsko ureditvijo, povzročajo dolgotrajne postopkovne zaplete in se uporabljajo za zavlačevanje oziroma blokiranje parlamentarnega nadzora. Ker je delo preiskovalnih komisij omejeno na mandat državnega zbora, so opozarjali, da lahko zaradi takšnega zavlačevanja posamezne preiskave ostanejo nedokončane. Parlamentarne preiskave so predstavljali kot pomembno sredstvo za ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena in politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Zavračali so očitke, da novela vzpostavlja »politično policijo« oziroma omogoča neomejeno preiskovanje posameznikov, in poudarjali, da je namen sprememb preprečiti uporabo pravnih varovalk za onemogočanje preiskav.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kaj prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-parlamentarni-preiskavi/kaj-prinasa-novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/795544 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Podporniki o učinkovitosti, nasprotniki o zniževanju sodnega varstva |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podporniki-o-ucinkovitosti-nasprotniki-o-znizevanju-sodnega-varstva-466052 |access-date=2026-10-03 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

H glasovanju za novelo zakona sta pozvali tudi stranki [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Resni.ca]], ki se v kampanjo sicer nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=SNS stranka |date=2026-09-28 |title=4x ZA! |url=https://x.com/SnsStranka/status/2104492268467916946 |access-date=2026-10-04 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, [[Društvo novinarjev Slovenije]], Focus društvo za sonaraven razvoj, [[Inštitut 8. marec]], PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera – slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull, [[Urška Klakočar Zupančič]]

Nasprotniki novele so opozarjali predvsem na zmanjšanje sodnega varstva oseb, ki jih zajame parlamentarna preiskava. Kritični so bili do omejitve možnosti, da bi prizadeti posamezniki že ob odreditvi preiskave zahtevali presojo pred Ustavnim sodiščem, saj bi lahko po novi ureditvi varstvo zaradi kršitev človekovih pravic praviloma uveljavljali v upravnem sporu šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Opozarjali so, da številne parlamentarne preiskave niso končane, zato bi bilo takšno pravno varstvo lahko neučinkovito oziroma prepozno. Po njihovem bi lahko spremembe povečale možnost političnih zlorab preiskovalnih komisij tudi proti posameznikom, ki niso javni funkcionarji, med drugim aktivistom in novinarjem. Posebej so izpostavljali nevarnost poseganja v novinarsko delo in varovanje anonimnosti novinarskih virov.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''54,3'''
|37,0
|8,7
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +17,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''36,9'''
|28,8
|34,3
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+8,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''46,9'''
|31,0
|22,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|8. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje: Politična policija ali nadzor oblasti?'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Lucija Tacer Perlin (GS)&lt;br&gt;Andreja Katič (SD)&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Politična policija ali sistem, ki omogoča učinkovite preiskave? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/politicna-policija-ali-nadzor-oblasti-na-referendumu.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek&lt;br&gt;1. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Gobec
|'''Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Andrej Umek (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;br&gt;Andrej Magajna (NS)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Lucija Tacer Perlin (GS)&lt;br&gt;Andreja Katič (SD)&lt;br&gt;Tina Brecelj (Levica)&lt;br&gt;Gregor Novak (Prerod)&lt;br&gt;Leon Božič (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Tomaž Uštar (NOT)&lt;br&gt;Nataša Posel (Amnesty)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Goran Forbici ({{abbr|CNVOS|Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij}})&lt;br&gt;Anuška Delić (DNS)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Gregor Volk (8. marec)&lt;br&gt;Aljoša Petek ({{abbr|PIC|Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja}})&lt;br&gt;Gaja Brecelj (Umanotera)&lt;br&gt;Barbara Rajgelj (Open)&lt;br&gt;Urška Klakočar Zupančič&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|Sreda&lt;br&gt;{{nowrap|30. september}}
|20.00
|[[Nova24TV]]
|Nova24TV
|Aleksander Rant
|'''Soočenje: Referendum o parlamentarni preiskavi'''
|&lt;small&gt;Janez Žakelj (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;br&gt;Barbara L. Šega (Demokrati)&lt;br&gt;Miran Videtič ({{abbr|ZZŽPP|Zavod za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave v mandatu 2022–2026}})&lt;/small&gt;
|/
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2026-10-01 |title=Novela zakona o parlamentarni preiskavi: Kaj prinaša in zakaj jo podpirajo njeni zagovorniki? {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/novela-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-kaj-prinasa-in-zakaj-jo-podpirajo-njeni-zagovorniki/ |access-date=2026-10-01 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|Četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|10. september}}
|6.00
|[[Info360]]
|''platforme za podkaste''
|Nenad Glücks
|'''»Politična policija« ali zavajanje javnosti?'''
|&lt;small&gt;Aleksander Reberšek (NSi)&lt;br&gt;Andrej Poglajen (SDS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Mojca Šetinc Pašek (SD)&lt;br&gt;Boštjan Lindav&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-09-10 |title=V SREDIŠČU {{!}} »Politična policija« ali zavajanje javnosti? |url=https://info360.si/v-srediscu/v-srediscu-politicna-policija-ali-zavajanje-javnosti/ |access-date=2026-09-24 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|28.710
|1,69 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Drugi dan predčasnega glasovanja: znana je udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-se-visja-volilna-udelezba-703474 |access-date=2026-10-08 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|25.412
|1,49 %
| rowspan=2 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Predčasno glasovanje: znani so podatki za tretji dan |url=https://siol.net/novice/slovenija/predcasno-glasovanje-znani-so-podatki-za-tretji-dan-703560 |access-date=2026-10-09 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!75.399
!4,44 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00''' 
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor=&quot;#ececec&quot;
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}

=== Po volilnih enotah ===
{| class=&quot;wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volilna enota
! width=&quot;70&quot; |{{Aye}} ZA
! width=&quot;70&quot; |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev  
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE2
| Postojna
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE5
| Celje
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE7
| Maribor
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE8
| Ptuj
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''Slovenija'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;right&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
|}

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
 [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&amp;2&amp;DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona] {{Referendumi v Sloveniji}}
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>gx6kvsyl4isnvqi3c8pe1c1np5sc15m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607906</id>
    <revision>
      <id>6762554</id>
      <parentid>6762374</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:18:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po dnevih */ 3. dan predčasnega, skupaj</comment>
      <origin>6762554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17440" sha1="833sjw2rsvb1inzoaji5lm2lyne043a" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}

'''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne osebe]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Zakonski predlog stranke Resni.ca ===
Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za odlok je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 21 organizatorjev, od tega 7 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih so se prijavile vse parlamentarne stranke (osem), z izjemo stranke [[Resni.ca]], ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-09-24 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Resni.ca ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v kampanjo nista prijavili, sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-06 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-04 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], [[Društvo novinarjev Slovenije]], Sindikat novinarjev Slovenije, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''56,0'''
|41,7
|2,3
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +14,3
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''52,0'''
|37,1
|10,8
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+14,9
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-09-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|39,9
|5,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+15,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-09-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Četrtek&lt;br&gt;8. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Manica J. Ambrožič&lt;br&gt;Žiga Vlašič Bonča
|'''Referendum o RTV-prispevku'''
|&lt;small&gt;Andrej Černigoj (NSi)&lt;br&gt;Alenka Jeraj (SDS)&lt;br&gt;{{nowrap|Mojca Žnidarič (Demokrati)}}&lt;br&gt;Velislav Žvipelj (SLS)&lt;br&gt;Matej Tušak (FOKUS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Matej Arčon (GS)&lt;br&gt;Darko Ratajc (SD)&lt;br&gt;Asta Vrečko (Levica)&lt;br&gt;Jelena Štrbac (Prerod)&lt;br&gt;Matej Sukič (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Miroslav Huskić (NOT)&lt;br&gt;{{nowrap|Aljoša Harlamov (Amnesty)}}&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Gašper Andrinek (DNS)&lt;br&gt;Helena Milinković ({{abbr|SNS|Sindikat novinarjev Slovenije}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Marko Milosavljević (Open)&lt;br&gt;Gorazd Kovačič (PLC)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=T. L. Š , Al |title=Predreferendumsko soočenje o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/predreferendumsko-soocenje-o-ukinitvi-rtv-prispevka/796301 |access-date=2026-10-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
== Volilna udeležba ==

=== Po dnevih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|28.710
|1,69 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Drugi dan predčasnega glasovanja: znana je udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-se-visja-volilna-udelezba-703474 |access-date=2026-10-08 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|25.412
|1,49 %
| rowspan=2 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Predčasno glasovanje: znani so podatki za tretji dan |url=https://siol.net/novice/slovenija/predcasno-glasovanje-znani-so-podatki-za-tretji-dan-703560 |access-date=2026-10-09 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!75.399
!4,44 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor=&quot;#ececec&quot;
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}

=== Po volilnih enotah ===
{| class=&quot;wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volilna enota
! width=&quot;70&quot; |{{Aye}} ZA
! width=&quot;70&quot; |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE2
|Postojna
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE5
|Celje
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE7
|Maribor
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE8
|Ptuj
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''Slovenija'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;right&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>833sjw2rsvb1inzoaji5lm2lyne043a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lena, Španija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608879</id>
    <revision>
      <id>6762797</id>
      <parentid>6762357</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:11:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6762797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7905" sha1="527fkeke1jolarnis15g3o74h62me4b" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Lena
 | native_name       = Ḷḷena
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = 
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Lena.svg
 | image_shield = Escudo de Lena.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Caudal
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Gemma Álvarez Delgado (Združena levica Asturije)
  | area_total_km2    = 315,51
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 10.382
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|04|59|N|5|47|32|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 2,417 m
  | website = https://www.aytolena.es/
 | footnotes =
}}
'''Lena''' ({{IPA-es|ˈle.na}}, {{jezik-ast|Ḷḷena}}, {{IPA-ast|ˈʈ͡ʂɛna}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], v severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v južnem delu osrednje Asturije, na meji z [[provinca Leon|Leonom]], približno 34 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Quirós]], na severu na [[Riosa|Rioso]] in [[Mieres, Španija|Mieres]], na severovzhodu na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Villamanín]] (v Leonu), na jugozahodu na [[Sena de Luna|Seno de Luno]] in [[San Emiliano, Leon|San Emiliano]] (v Leonu). Središče občine je v Poli de Leni. V občini povsod uradno uporabijo [[asturijščina|asturijsko]] poimenovanje naselij tudi v dokumentih v [[španščina|kastilijski španščini]].&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia y personaxes |work=Ayuntamiento de Lena |url=https://www.aytolena.es/ast/historia |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}}&lt;/ref&gt; Lokalno narečje je zelo podobno [[leonščina|leoneščini]], ki jo govorijo v sosednjih južnih občinah.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Bartolomez Perez |first=Nicolás |title=EL ASTURLEONÉS HOY EN LEON Y ZAMORA ¿QUÉ ES EL ASTURLEONÉS? |url=https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/el-asturleones-hoy-en-leon-y-zamora-que-es-el-asturleones/html/ |date= |accessdate=19.9.2026 |work=Biblioteca Virtual Miguel Cervantes |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Spomeniki pravekov so [[megalit]]i in [[dolmen]]i ter [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]].&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] se je tukaj peljala cesta do [[Osrednja Mezeta|Osrednje Mezete]], ob kateri so nastali naselja in utrdbe.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila občina prehod za romarje ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] v [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V 9. stoletju, v času vladanja [[kraljevina Asturija|asturijskih kraljev]] [[Ramiro I. Asturijski|Ramiruja I.]] in [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]] so gradili cerkev Sv. Kristine v Leni.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

1266 je [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval Carto Pueblu Leni, ki je tako postala četrta največja občina v Asturiji.

1836 se je Mieres osamosvojil od Lene, ki je takrat dosegla sedanjo ozemeljsko velikost.

V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali mestno hišo, arhiv in cerkev.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Zaradi slabih spominov več niso praznovali praznika [[Martin iz Toursa|Svetega Martina iz Toursa]], ki je živel v današnji [[Francija|Franciji]], namesto tega imajo praznik pilarske Device 12. oktobra.

V [[karlistične vojne|karlistični vojni]] so bili boji v občini med [[liberalizem|liberalci]] in [[absolutizem|absolutisti]]. V 19. stoletju so bila ustanovljena rudniška podjetja ter so odprli jeklarno, železolivarno in druge tovarne. V [[Muñón Cimero|Muñónu]] so izkopali [[cinabarit]]. 1884 so končali izgradnjo železniške proge, ki je povečala pomen občine na južnem delu Asturije.

V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je Lena do konca podpirala [[druga španska republika|republikance]] in so se po vojni [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili naprej proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] na bližnjih gorah pod vodstvom Germána Álvareza. V vojni so spet zažgali mestno hišo, ki so jo potem nazaj postavili.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Na sredi 20. stoletja je bilo rudništvo glavni dejavnik gospodarskega razvoja. Panoga je od 70. 20. stoletja postopoma omagala, čeprav še danes delujejo rudniki v občini.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

2023 so odprli prvo hitro železnico.

== Geografija ==
Občina se nahaja na sredi [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]]. Najvišji vrh Peña Ubiña ([[asturleonščina|asturleonsko]] ''Penubina'', 2411 m) je na južnem delu občine, na meji z Leonom. V bližini je prelaz Payares, ki je mejni prehod med Asturijo in Leonom ter je povezan z več legendami in miti.

Glavna reka je Lena, ki izvira iz sotočja rek Huerna (Güerna) in Payares. Lena je eden glavnih pritokov reke Caudal.

V gozdovih rastejo predvsem bukve, kostanji in bodike. Na gorah so pašniki, kjer se pasejo še goveda, konji in ovce. Divje živali so srna, kantabrijski gams, divji prašič in nekaj ogroženih vrst, kot so kantabrijski divji petelin, planinski orel in volk.

== Kultura ==
* Cerkev sv. Kristine (iz 9. stoletja, zgrajena v [[predromanska umetnost|preromanskem slogu]])
* El Hospitalón (iz 16. stoletja)
* Palača Revillagigedo
* Palača družine Mendoza
* Palača Faes v Carabanzu (iz 17. stoletja)
* Cerkev sv. Petra v Jomezani (zgrajena 1690)

Lena in Quirós skupaj imajo praznik Jagnjeta prvo nedeljo julija, v lokaciji ''Prau Ḷḷagüezos''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fiesta del Cordero |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-del-cordero |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Takrat dodelijo nagrado ''Güelos del Aramo'' najstarejšemu zakonskemu paru okolice.

V aprilu imajo festival cvetlic v dolini reke Nalón, v Poli de Leni.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fiesta de la Flor |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/60295136/fiesta-la-flor |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Poseben [[pust]]ni običaj Lene je ''zamarronada'', ki je do neke mere podobna [[Slovenija|slovenskemu]] [[kurentovanje|kurentovanju]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fiestas en Lena |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60295343/fiestas-lena |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Šport ==
Lena je smučarski raj Asturije, hkrati tudi druge gore ponujajo odlični teren za tiste, ki radi imajo planinske športe. Blizu prelaza Payares je smučarsko središče Valgrande-Pajares.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Valgrande-Pajares Winter and Mountain Resort |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/organiza-tu-viaje/deporte-y-aventura/esqui/estacion-invernal-y-de-montana-valgrande-pajares |date= |accessdate=19.9.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>527fkeke1jolarnis15g3o74h62me4b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Parres</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608947</id>
    <revision>
      <id>6762796</id>
      <parentid>6757195</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:10:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>popravek</comment>
      <origin>6762796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8114" sha1="aolp2mlocvexkiwztx0ddse3et3m006" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Parres
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Vistas a Llames de Parres , Prunales y El Sueve. - panoramio.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Parres.svg
 | image_shield = Escudo de Parres svg.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Emilio García Longo (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 126,08
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 5150
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|21|31|N|5|11|05|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,159
  | website = https://www.ayto-parres.es/
 | footnotes =
}}
'''Parres''' ({{IPA-es|ˈpares}}, {{IPA-ast|ˈpa.res}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 64 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Piloña|Piloño]] in [[Cangas de Onís]], na severozahodu na [[Colunga|Colungo]], na severu na [[Caravia|Caravio]], na severovzhodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugu na [[Amieva|Amievo]] in [[Ponga, Asturija|Pongo]]. Središče občine je v [[Arriondas]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Arriondas: what to see, its old town |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/arriondas-basic-information/ |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Od 2006 občina tesno sodeluje s sosednjo Caravio in Piloño.

== Zgodovina ==
Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili v občini, so iz spodnjega in srednjega [[paleolitik]]a. V jami El Taragañu so našli praglasbila, ki so bila pripravljena iz kosti.&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718713/historia-de-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V jamah Fresnidiello, El Greyu in La Peruyal so odkrili najdbe iz [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]].&lt;ref name=&quot;parres&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Parres |url=https://www.ayto-parres.es/historia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V [[stari vek|starem veku]] je verjetno pleme [[Kelti|keltskih]] Kantabrov živelo na ozemlju, o katerem pričajo nagrobni kamni iz Fuentesa in Santa Tomása de Collía, ki so jih postavili Orgenomci, ki so bili kantabrsko pleme.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

V 10. stoletju je bil Parres cerkvena posest. V 11.-12. stoletju je verjetno pripadal Aguilarjevi zemlji (danes [[Llanes]]).

1559 je [[Filip II. Španski]] ustanovil kraljevo občino v Parresu, ki jo je daroval družini Nevares.&lt;ref name=&quot;parres&quot; /&gt;

1804 so ustanovili pločevinarno v Fontameñi.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 1827 je postal Parres samostojna občino s središčem v Arriodasu.&lt;ref name=&quot;parres&quot; /&gt; V drugi polovici 19. stoletja so izgradili ceste do Ovieda, [[Santander]]ja in [[Covadoga|Covadoge]]. 1903 je bila izgrajena tudi železniška proga med Oviedom in Santanderjem, ki je imela eno vozlišč v Parressu. Hkrati so izseljenci v Ameriki nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je tudi prispevali h gospodarskemu razvoju.

V 30. 20. stoletja je upadla gospodarska dejavnost, medtem ko so bili močno boji v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] na območju.

V 60. in 70. 20. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz občine na druge kraje Asturije ali Španije ali pa v tuje [[Evropa|evropske]] države.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Picos De Europa 2 (26233061).jpeg|thumb|desno|Razgled na [[Picos de Europa]] iz Parresa]]
Najvišji vrh je Picu Pienzu (1160 m), ki je meja med Parresem in Colungo. Gorovji Cea in Cetín ločita Parres od Amieve, Ponge in Piloñe. Na tem delu je najvišji vrh Mota de Cetín (1134 m).&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Sestava površina je zapletena zaradi raznolikosti gorskih verig kot Sierra Sueva, Sierra del Fito, Sierra de Fontecha, Sierra de Faces in Sierra de la Frecha.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Parres |work=Vivir Asturias |url=https://parres.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60924022/geografia-parres |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Občina ima le dve večji reki, Piloña in Sella.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Podnebje je [[zmerno podnebje|zmerno]] in soparno, vendar v dolinah zaradi terena so lahko mikroklimatični dejavniki, ki se razlikujejo od splošnega podnebja.

Rastlinstvo je raznoliko. Na gorah rastejo bori, bodike, evkalipti, kostanji in lešniki.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Največji gozdovi so na gorovjih Cea in Cetín.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; V rekah se obilno nahajajo postrvi in lososi.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Na gorskih pašniki se še pase avtohtonska asturijska konjska pasma aturcon (asturijski poni).&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Najpogostejši ptici so sraka in vrana.

== Gospodarstvo ==
V zadnjih letih sta vzcvetela trgovina in stvoritveni sektor, kar je pozitivno vplivalo na prebivalstveno razvijanje. V Arriondasu je najpomembnejša bolnica vzhodne Asturije.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Nekoč sta prevladovala kmetijstvo in živinoreja v gospodarstvu, danes ti panogi zaposlujeta le 23 % prebivalstva. Večjo vlogo ima živinoreja, ki zagotavlja surovino mesni industriji.

Industrija je neznatna. Edina omembe vredna tovarna je mlekarna, ki se nahaja na meji Colunge.

Ribolov na rekah v veliki meri prispeva k razvoju turizma. Predvsem lovijo lososa.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Descenso internacional del Sella 2006.jpg|thumb|desno|Tekmovalci se pripravijo na ''Las Piraguas/Les Piragües'']]
Cerkev Sv. Martina v Llamesu je zgrajena v [[predromanska umetnost|preromanskem slogu]]. V poznejših prenovih so ji dodali [[romanska arhitektura|romanske]], [[gotska arhitektura|gotske]] in [[renesansa|renesančne]] elemente. Tudi je bila zgrajena v romanskem slogu cerkev Sv. Mihaela v Cofiñu.

Cerkev Sv. Antona v Nevaresu je bila nekoč kapela palače Estrada, so jo gradili v 17. stoletju.

Na koncu 17. in začetku 18. stoletja je bila zgrajena cerkev Sv. Janeza v San Juanu de Parres, ki ima veličasten zvonik.

Razen teh cerkvenih stavb je še mnogo drugih cerkev kapel v občini.

Najstarejša palača občine je palača Nevares iz 16. stoletja. V Badi sta kuriji La Casona in La Pedrera iz 16. stoletja, ki sta najlepša primera tukajšnjega [[barok|baročnega]] stavbarstva.

Tukajšnje reke so odlične za veslanje v kanuju.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; V občini že od 1929 organiziranjo tekmovanja v kanuju na reki Sella, ki se imenuje {{lang-es|Las Piraguas}}, {{jezik-ast|Les Piragües}}.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia del Descenso del Sella |work=Descenso del Sella |url=https://www.descensodelsella.com/content.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=20&amp;lang=es |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==
* [[Miguel Ramos Corrada]], filolog, strokovnjak [[asturijska književnost|asturijske književnosti]]

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>aolp2mlocvexkiwztx0ddse3et3m006</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Las Regueras</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609057</id>
    <revision>
      <id>6762793</id>
      <parentid>6757109</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:08:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>popravek, link</comment>
      <origin>6762793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5655" sha1="1r3n6jyryddgk8ccam73ysgsgc1rh89" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Las Regueras
 | native_name       = Les Regueres
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Biedes.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Las Regueras.png
 | image_shield = Escudo de Las Regueras.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Oviedo
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = María Isabel Méndez Ramos (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 65,85
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 1892
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|25|17|N|5|58|24|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 626
  | website = https://www.lasregueras.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:AS-Termas romanas-Valduno-2 (2).jpg|thumb|desno|Kopališče iz rimljanskega obdobja]]
[[Slika:San Pedro de Nora (3).jpg|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Nori]]
'''Las Regueras''' ({{IPA-es|las reˈɣeɾas}}, {{jezik-ast|Les Regueres}}, {{IPA-ast|le.reˈɣe.ɾes}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugozahodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severu na [[Candamo]] in [[Illas]], na severovzhodu na [[Llanera|Llanero]] in jugovzhodu na Oviedu. Središče občine je v Santullanu ({{jezik-ast|Santuyanu}}).&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Santullano |work=Vivir Asturias |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/61354606/santullano |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
V imenu občine se nahajaj beseda ''reguero/regueru'', ki pomeni jarek, ker se nahaja na območju veliko potokov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.xuliocs.com/etimolojempl.htm |work=Xuliocs |title=Toponimia asturiana: etimologías: pueblos, montes, brañas... |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Las Regueras |work=Vivir Asturias |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61358239/geografia-las-regueras |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Občina je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo najdbe v Valdunu in Sotu. Tudi so odkrili gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] iz [[železna doba|železne dobe]] v treh krajih. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili vile in kopališče ter je ohranjeno nekaj njihovih nagrobnih spomenikov. Rimska cesta je šla skozi današnjo občino iz današnje [[Astorga|Astorge]] v Llanero, ki so jo uporabili tudi v 19. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Las Regueras |url=https://www.lasregueras.es/historia1 |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V času [[kraljevina Asturija|asturijske kraljevine]] je škofija v Oviedu dobila zemljišča v občini. [[Filip II. Španski]] je 1587 izlastil cerkvena zemljišča, nato je postal Las Regueras samostojna občina.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de Las Regueras |url=https://las-regueras.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61358236/historia-las-regueras |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=24.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Tla, ki je nastala v [[Devon (geološka doba)|devonu]], je sestavljena iz [[peščenjak]]a, [[skril]]al [[lapor]]ja in [[apnenec|apnenca]]. Peščenjak je rdeči ali rjavi peščenjak. Prvi je potešen z železovim oksidom. Gorovja ne presežejo nad 600 m.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Na južnem delu teče reka Nalón, na jugu pa reka Nora, ki je meja med Las Reguerasem in Oviedom.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Ker občina ni daleč od [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], zato je podnebje [[zmerno podnebje|zmerno]] in zelo soparno s pogostimi meglami in močnimi sunki vetra.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo se temelji na kmetijstvu in živinoreji. Panoga zaposluje skoraj 72 % prebivalstva. V občini so večinoma male kmetije, kjer vzrejajo [[Holštajnsko govedo|holštajnsko pasmo]] za mleko. Sekundarni sektor zaposluje komaj 3 % prebivalstva, poleg tega veliko delavcev v tem sektorju deluje ne v občini, ampak v Oviedu, [[Avilés]]u ali [[Gijón]]u. Počasno se razvija stvoritveni sektor (turizem in trgovina), ki je najbolj razvit predvsem v Santullanu.

== Kultura ==
* Cerkev sv. Petra (zgrajena v 9. stoletju v [[Predromanska umetnost|predromanskem slogu]])
* Cerkev Marije Device v Valseri (zgrajena v romanskem slogu)
* Palače iz 16. in 19. stoletja
* Mlini na rekah Soto in Andallón

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Regueras, Las}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>1r3n6jyryddgk8ccam73ysgsgc1rh89</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sklerodermija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609146</id>
    <revision>
      <id>6762825</id>
      <parentid>6757428</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:59:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Klinični znaki in simptomi */</comment>
      <origin>6762825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30135" sha1="apnacd8fpmws1vzpu23e7l3954q47bq" xml:space="preserve">{{Infobox medical condition
| name            = Sklerodermija
| image           = MercMorphea.JPG
| caption         = Cirkumskriptna sklerodermija (morfea)
| field           = [[revmatologija]]
| symptoms        =
| complications   =
| onset           = v srednjem starostnem obdobju&lt;ref name=NORD2007/&gt;
| duration        =
| types           = lokalizirana in [[generalizirana sklerodermija]]&lt;ref name=GARD2017/&gt;
| causes          = nepojasnjeni&lt;ref name=GARD2017/&gt;
| risks           = pojavljanje v družini, določeni genetski dejavniki, izpostavljenost [[silicijev dioksid|silicijevemu dioksidu]]&lt;ref name=Har2018/&gt;&lt;ref name=Bar2012/&gt;&lt;ref name=Gre2013/&gt;
| diagnosis       = na osnovi simptomov, [[biopsija|biopsije]] kože, krvnih testov&lt;ref name=NIH2016&gt;{{cite web|title=Handout on Health: Scleroderma|url=https://www.niams.nih.gov/health-topics/scleroderma|website=NIAMS|access-date=15 July 2017|date=August 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704182735/https://www.niams.nih.gov/Health_Info/Scleroderma/default.asp|archive-date=4 July 2017}}&lt;/ref&gt;
| differential    = [[mešana bolezen veziva]], [[sistemski eritematozni lupus]], [[polimiozitis]], [[dermatomiozitis]]&lt;ref name=NORD2007/&gt;
| prevention      =
| treatment       = [[podporno zdravljenje]]&lt;ref name=NORD2007/&gt;
| medication      = [[kortikosteroidi]], [[metotreksat]], [[nesteroidna protivnetna zdravila]]&lt;ref name=GARD2017/&gt;
| prognosis       = '''lokalizirana sklerodermija''': normalna pričakovana življenjska doba&lt;ref name=Un2006/&gt;&lt;br /&gt;'''generalizirana sklerodermija''': skrajšana pričakovana življenjska doba&lt;ref name=Har2018/&gt;
| frequency       = 3 na 100.000 na leto (za generalizirano obliko)&lt;ref name=Har2018/&gt;
| deaths          =
}}
&lt;!-- Definicija in simptomi --&gt;
'''Sklerodermíja''', tudi '''sklerodêrma''',&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538857/sklerodermija?query=Sklerodermija&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 9. 2026.&lt;/ref&gt; je skupina [[Avtoimunska bolezen|avtoimunskih bolezni]], ki lahko povzročijo spremembe na [[koža|koži]], [[Krvna žila|krvnih žilah]], [[mišica|mišicah]] in [[Notranji organ|notranjih organih]].&lt;ref name=&quot;GARD2017&quot;&gt;{{cite web|title=Scleroderma|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/10308/scleroderma|website=GARD|access-date=14 July 2017|language=en|date=2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125233043/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/10308/scleroderma|archive-date=25 January 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NIH2016&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Denton CP, Khanna D | title = Systemic sclerosis | journal = Lancet | volume = 390 | issue = 10103 | pages = 1685–1699 | date = October 2017 | pmid = 28413064 | doi = 10.1016/s0140-6736(17)30933-9 | s2cid = 22247432 }}&lt;/ref&gt; Bolezen je lahko omejena na kožo ali pa prizadene tudi druge organe.&lt;ref name=&quot;GARD2017&quot; /&gt; Simptomi lahko med drugim vključujejo predele zadebeljene kože, togost sklepov, občutek utrujenosti ter slabšo prekrvitev prstov na rokah ali nogah ob izpostavljenosti mrazu.&lt;ref name=&quot;NORD2007&quot; /&gt; [[Sindrom CREST]], ki je ena od oblik sklerodermije, se tipično kaže kot [[kalcinoza]] kože, [[Raynaudov fenomen]], disfunkcija požiralnika, [[sklerodaktilija]] (zadebelitev kože in togost prstov) in [[teleangiektazija]] (pordeli predeli kože zaradi trajno razširjenih drobnih žil).&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 9. 2026.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NORD2007&quot; /&gt;

&lt;!-- Vzroki in diagnoza --&gt;
Vzrok ni pojasnjen, vendar je bolezen verjetno posledica nenormalnega odziva [[Imunski sistem|imunskega sistema]].&lt;ref name=GARD2017/&gt; Dejavniki tveganja vključujejo družinsko anamnezo, določene genetske dejavnike in izpostavljenost nekaterim snovem v okolju, kot je [[silicijev dioksid]] (kremen).&lt;ref name=Har2018/&gt;&lt;ref name=Bar2012&gt;{{cite journal | vauthors = Barnes J, Mayes MD | title = Epidemiology of systemic sclerosis: incidence, prevalence, survival, risk factors, malignancy, and environmental triggers | journal = Current Opinion in Rheumatology | volume = 24 | issue = 2 | pages = 165–70 | date = March 2012 | pmid = 22269658 | doi = 10.1097/BOR.0b013e32834ff2e8 | s2cid = 24050211 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Gre2013&gt;{{cite journal | vauthors = Greenblatt MB, Aliprantis AO | title = The immune pathogenesis of scleroderma: context is everything | journal = Current Rheumatology Reports | volume = 15 | issue = 1 | article-number = 297 | date = January 2013 | pmid = 23288576 | pmc = 3539168 | doi = 10.1007/s11926-012-0297-8 }}&lt;/ref&gt; Osnovni patofiziološki mehanizem vključuje nenormalno rast [[Vezivno tkivo|vezivnega tkiva]], ki je domnevno posledica napada imunskega sistema na zdrava tkiva.&lt;ref name=NIH2016/&gt; Diagnoza temelji na simptomih ter na biopsiji kože in krvnih preiskavah.&lt;ref name=NIH2016/&gt;

&lt;!-- Zdravljenje in prognoza --&gt;
Čeprav zdravilo za ozdravitev ni znano, lahko zdravljenje ublaži simptome.&lt;ref name=GARD2017/&gt; V podpornem zdravljenju se uporabljajo [[kortikosteroidi]], [[metotreksat]] in [[nesteroidna protivnetna zdravila]].&lt;ref name=GARD2017/&gt; Izid bolezni je odvisen od razsežnosti bolezni.&lt;ref name=Har2018/&gt; Bolniki z lokalizirano boleznijo imajo običajno normalno pričakovano življenjsko dobo.&lt;ref name=Un2006&gt;{{cite book| vauthors = Unsal E |title=Current Opinions in Pediatric Rheumatology|date=2006|publisher=Nova Publishers|isbn=978-1-59454-871-0|page=302|url=https://books.google.com/books?id=Hbavi8a3NqgC&amp;pg=PA302|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906040418/https://books.google.ca/books?id=Hbavi8a3NqgC&amp;pg=PA302|archive-date=2017-09-06}}&lt;/ref&gt; Pri osebah s sistemsko boleznijo je lahko pričakovana življenjska doba skrajšana, kar pa je odvisno tudi od podtipa bolezni.&lt;ref name=Har2018/&gt; Do smrti pogosto pride zaradi zapletov na pljučih, prebavilih ali srcu.&lt;ref name=Har2018/&gt;

&lt;!-- Epidemiologija in zgodovina --&gt;
Za sistemsko obliko bolezni zbolijo približno trije na 100.000 ljudi letno.&lt;ref name=Har2018&gt;{{cite book| vauthors = Jameson L |title=Harrison's Principles of Internal Medicine |date=2018|publisher=McGraw Hill|chapter=Chapter 353|edition=20th}}&lt;/ref&gt; Bolezen se običajno pojavi v srednjem starostnem obdobju (med 30. in 60. letom starosti).&lt;ref name=NORD2007/&gt;&lt;ref&gt;Perdan Pirkmajer K., Hočevar A. Sistemske bolezni in enteropatije. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 74–80.&lt;/ref&gt; Pogosteje prizadene ženske.&lt;ref name=NORD2007&gt;{{cite web|title=Scleroderma|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/scleroderma/|website=NORD (National Organization for Rare Disorders)|access-date=14 July 2017|date=2007|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160908024649/http://rarediseases.org/rare-diseases/scleroderma|archive-date=8 September 2016}}&lt;/ref&gt; Simptome sklerodermije je leta 1753 prvi opisal Carlo Curzio,&lt;ref&gt;{{cite book| vauthors = Mackay IR, Rose NR |title=The Autoimmune Diseases|date=2006|publisher=Academic Press|isbn=978-0-08-045474-0|page=369|url=https://books.google.com/books?id=gqttnHEe3jsC&amp;pg=PA369|language=en}}&lt;/ref&gt; dobro dokumentirana pa je bila leta  1842.&lt;ref&gt;{{cite book| vauthors = Firestein GS, Kelley WN, Budd RC |title=Kelley's Textbook of Rheumatology|date=2012|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-1-4377-1738-9|page=1366|url=https://books.google.com/books?id=52pQyDrAkOoC&amp;pg=PA1366|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170804132408/https://books.google.ca/books?id=52pQyDrAkOoC&amp;pg=PA1366|archive-date=2017-08-04}}&lt;/ref&gt; Beseda izvira iz stare grščine, kje ''skleros'' pomeni 'trd' in ''derma'' pomeni 'koža'.&lt;ref&gt;{{OEtymD|scleroderma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{LSJ|sklhro/s2|σκληρός}}, {{LSJ|de/rma|δέρμα|ref}}.&lt;/ref&gt;

== Klinični znaki in simptomi ==
[[Slika:Left Arm Scleroderma Patient.jpg|thumb|upright=1.3|Roka osebe s sklerodermo, na kateri so vidne kožne lezije.]]
[[Slika:Systemic sclerosis, changes on hands are allways bilateral.jpg|thumb|upright=1.3|Sijoča ​​koža na distalnih falangah obeh rok pri bolniku s sistemsko sklerozo.]]
Klinični znaki in simptomi, ki se lahko pojavijo pri bolnikih s sklerodermijo, so:&lt;ref name=MM&gt;{{cite web|title=Systemic Sclerosis|work=Merck Manual Professional|publisher=Merck Sharp &amp; Dohme Corp.|date=June 2013|access-date=5 March 2014|url=http://www.merckmanuals.com/professional/musculoskeletal_and_connective_tissue_disorders/autoimmune_rheumatic_disorders/systemic_sclerosis.html|author=Hajj-ali, RA|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140306101428/http://www.merckmanuals.com/professional/musculoskeletal_and_connective_tissue_disorders/autoimmune_rheumatic_disorders/systemic_sclerosis.html|archive-date=6 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PMSR&gt;{{cite web |title=Scleroderma Clinical Presentation |work=Medscape Reference |publisher=WebMD |access-date=5 March 2014 |date=15 February 2012 |url=http://emedicine.medscape.com/article/331864-clinical#showall |author1=Jimenez, SA |author2=Cronin, PM |author3=Koenig, AS |author4=O'Brien, MS |author5=Castro, SV |editor1=Varga, J |editor2=Talavera, F |editor3=Goldberg, E |editor4=Mechaber, AJ |editor5=Diamond, HS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140306112452/http://emedicine.medscape.com/article/331864-clinical#showall |archive-date=6 March 2014 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Harrison&gt;{{cite book | vauthors = Longo D, Fauci A, Kasper D, Hauser S, Jameson J, Loscalzo J | title = Harrison's Principles of Internal Medicine | year = 2011 | isbn = 978-0-07174889-6  | edition = 18th | location = New York | publisher = McGraw-Hill Professional|page= }}{{page needed|date=January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Marie |first1=I. |last2=Ducrotte |first2=P. |last3=Antonietti |first3=M. |last4=Herve |first4=S. |last5=Levesque |first5=H. |title=Watermelon stomach in systemic sclerosis: its incidence and management |journal=Alimentary Pharmacology &amp; Therapeutics |volume=28 |pages=412–421 |year=2008 |doi=10.1111/j.1365-2036.2008.03739.x |pmid=18498445 |issue=4|s2cid=205244678 }}&lt;/ref&gt;
* srčno-žilni sistem: [[Raynaudov fenomen]] (je prvi simptom pri 30 % prizadetih oseb in se pri 95 % prizadetih pojavi v določenem obdobju bolezni); zaceljene jamičaste razjede na konicah prstov; [[teleangiektazija|teleangiektazije]] na koži in sluznicah; [[palpitacija|palpitacije]], neredni srčni ritem in [[omedlevica]] zaradi motenj v prevajanju električnih signalov v srcu, [[povišan krvni tlak]] in [[kongestivno srčno popuščanje]];
* prebavila: [[gastroezofagealna refluksna bolezen]], napenjanje, [[dispepsija]], izguba teka, izmenjavanje [[driska|driske]] in [[Zaprtje|zaprtja]], ''[[syndroma siccum]]'' in njegovi zapleti, [[vaskularna ektazija želodčnega antruma]], majavost zob in hripavost (zaradi refluksa kisline);
* dihala: napredujoče slabšanje zadihanosti, bolečina v prsih (zaradi [[pljučna hipertenzija|pljučne hipertenzije]]) in vztrajen suh kašelj zaradi [[intersticijska pljučna bolezen|intersticijske pljučne bolezni]];
* mišice in kosti: [[bolečina v sklepih|bolečine v sklepih]] in [[bolečina v mišicah|mišicah]], slabša gibljivost sklepov, [[sindrom zapestnega kanala]] in [[astenija|mišična oslabelost]];
* spolovila in sečila: [[erektilna disfunkcija]], [[disparevnija]] (bolečina pri spolnem občevanju), težave z ledvicami ali [[ledvična odpoved]];
* drugo: obrazna bolečina zaradi [[nevralgija trigeminalnega živca|nevralgije trigeminalnega živca]], [[parestezija|parestezije]] v rokah, glavobol, [[možganska kap]], utrujenost, [[kalcinoza]] in izguba telesne teže.

== Vzroki ==
Z razvojem bolezni so povezani tako genetski kot okoljski dejavniki,&lt;ref name = Bar2012/&gt;&lt;ref name =Gre2013/&gt;&lt;ref name = path12&gt;{{cite journal | vauthors = Balbir-Gurman A, Braun-Moscovici Y | title = Scleroderma – new aspects in pathogenesis and treatment | journal = Best Practice &amp; Research. Clinical Rheumatology | volume = 26 | issue = 1 | pages = 13–24 | date = February 2012 | pmid = 22424190 | doi = 10.1016/j.berh.2012.01.011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = env13&gt;{{cite journal | vauthors = Dospinescu P, Jones GT, Basu N | title = Environmental risk factors in systemic sclerosis | journal = Current Opinion in Rheumatology | volume = 25 | issue = 2 | pages = 179–83 | date = March 2013 | pmid = 23287382 | doi = 10.1097/BOR.0b013e32835cfc2d | s2cid = 37543720 }}&lt;/ref&gt; vendar vzrok ni povsem pojasnjen.&lt;ref name=GARD2017/&gt; V patogenezi nekaterih primerov bolezni naj bi imele ključno vlogo mutacije v genih [[humani levkocitni antigeni|HLA]]. Številni strokovnjaki menijo, da sta zgodnja poškodba [[endotelij|endotelijskih celic]] in okvara mikrovaskulature ključna sprožilca v bolezenski kaskadi, v kateri se povezujeta genetska dovzetnost in izpostavljenost dejavnikom okolja z imunsko aktivacijo ter fibrozo.&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors = Pattanaik D, Brown M, Postlethwaite B, Postlethwaite A|title = Pathogenesis of Systemic Sclerosis |journal = Front. Immunol.| volume = 6 | issue = 272 | date = Jun 2015 |page = 272 | pmid = 26106387 |doi=10.3389/fimmu.2015.00272 |pmc = 4459100 |doi-access = free }}&lt;/ref&gt; Pri manjšem deležu bolnikov naj bi k razvoju bolezni doprinesla tudi izpostavljenost nekaterim snovem v okolju, kot so [[silicijev dioksid]] (kremen), aromatska in klorirana [[Topilo|topila]], [[Keton|ketoni]], [[trikloretilen]], varilni dim ter beli špirit.&lt;ref name = Bar2012/&gt;&lt;ref name =Gre2013/&gt;&lt;ref name = path12/&gt;&lt;ref name = env13/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Marie I, Gehanno JF, Bubenheim M, Duval-Modeste AB, Joly P, Dominique S, Bravard P, Noël D, Cailleux AF, Weber J, Lagoutte P, Benichou J, Levesque H | title = Prospective study to evaluate the association between systemic sclerosis and occupational exposure and review of the literature | journal = Autoimmunity Reviews | volume = 13 | issue = 2 | pages = 151–56 | date = February 2014 | pmid = 24129037 | doi = 10.1016/j.autrev.2013.10.002 }}&lt;/ref&gt;

== Patofiziologija ==
Za sklerodermijo so značilni povečana sinteza [[Kolagen|kolagena]] (ki vodi v sklerozo oziroma bolezensko zatrditev tkiva), poškodbe majhnih krvnih žil, aktivacija [[Limfocit T|limfocitov T]] in nastajanje spremenjenega [[Vezivno tkivo|vezivnega tkiva]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Valančienė G, Jasaitienė D, Valiukevičienė S | title = Pathogenesis and treatment modalities of localized scleroderma | journal = Medicina | volume = 46 | issue = 10 | pages = 649–56 | year = 2010 | pmid = 21393982 | url = http://medicina.kmu.lt/1010/1010-01e.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20140306102706/http://medicina.kmu.lt/1010/1010-01e.pdf | url-status = live | archive-date = 2014-03-06 | doi = 10.3390/medicina46100092 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt; Predlagana razlaga patogeneza je naslednja:&lt;ref name=path11&gt;{{cite journal | vauthors = Katsumoto TR, Whitfield ML, Connolly MK | title = The pathogenesis of systemic sclerosis | journal = Annual Review of Pathology | volume = 6 | pages = 509–37 | year = 2011 | pmid = 21090968 | doi = 10.1146/annurev-pathol-011110-130312 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Liakouli V, Cipriani P, Marrelli A, Alvaro S, Ruscitti P, Giacomelli R | title = Angiogenic cytokines and growth factors in systemic sclerosis | journal = Autoimmunity Reviews | volume = 10 | issue = 10 | pages = 590–94 | date = August 2011 | pmid = 21549861 | doi = 10.1016/j.autrev.2011.04.019 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Cipriani P, Marrelli A, Liakouli V, Di Benedetto P, Giacomelli R | title = Cellular players in angiogenesis during the course of systemic sclerosis | journal = Autoimmunity Reviews | volume = 10 | issue = 10 | pages = 641–46 | date = August 2011 | pmid = 21549220 | doi = 10.1016/j.autrev.2011.04.016 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Bosello S, De Luca G, Tolusso B, Lama G, Angelucci C, Sica G, Ferraccioli G | title = B cells in systemic sclerosis: a possible target for therapy | journal = Autoimmunity Reviews | volume = 10 | issue = 10 | pages = 624–30 | date = August 2011 | pmid = 21545850 | doi = 10.1016/j.autrev.2011.04.013 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Hunzelmann N, Krieg T | title = Scleroderma: from pathophysiology to novel therapeutic approaches | journal = Experimental Dermatology | volume = 19 | issue = 5 | pages = 393–400 | date = May 2010 | pmid = 20507361 | doi = 10.1111/j.1600-0625.2010.01082.x | s2cid = 40400573 }}&lt;/ref&gt;
* Proces se začne s sprožilnim dogodkom na ravni žilja, verjetno na [[Endotelij|endoteliju]]. Sprožilni dogodek še ni pojasnjen, lahko pa gre za virusni dejavnik, [[oksidativni stres]] ali [[Avtoimunska bolezen|avtoimunski proces]]. Pride do poškodbe in apoptoze endotelijskih celic, kar povzroči povečano prepustnost žil, ki se v zgodnjih kliničnih fazah kaže kot tkivni [[edem]]. V tej fazi gre pretežno za bolezen, posredovano s podvrstama [[Celica pomagalka|celic T pomagalk]] Th1 in Th17.
* Nato je ožilje dodatno prizadeto zaradi motene [[Angiogeneza|angiogeneze]] in [[Vaskulogeneza|vaskulogeneze]] (manjše število endotelijskih progenitorskih celic), kar je verjetno povezano s prisotnostjo [[Protitelo|protiteles]] proti endotelijskim celicam (AECA). Kljub moteni angiogenezi pri osebah s to boleznijo so pogosto opazne povišane ravni proangiogenih rastnih dejavnikov, kot sta [[PDGF]] (rastni dejavnik iz trombocitov) in [[VEGF]] (vaskularni endotelijski rastni dejavnik). Ravnovesje med [[Vazodilatacija|vazodilatacijo]] in [[Vazokonstrikcija|vazokonstrikcijo]] se poruši, končni izid pa je vazokonstrikcija. Poškodovani endotelij nato postane mesto nastanka krvnih strdkov ter dodatno prispeva k ishemično-reperfuzijski poškodbi in nastajanju [[Reaktivna kisikova spojina|reaktivnih kisikovih spojin]]. Za te poznejše faze je značilna polarizacija celic Th2.
* Poškodovani endotelij poveča izražanje adhezijskih molekul in kemokinov za privabljanje [[Levkocit|levkocitov]] (belih krvničk), kar omogoči odziv [[Prirojena imunost|prirojenega]] in [[pridobljena imunost|pridobljenega imunskega sistema]], vključno z izgubo tolerance proti različnim oksidiranim antigenom, med katere sodi [[topoizomeraza I]]. Limfociti B dozorijo v [[Plazmatka|plazmatke]], kar dodatno okrepi avtoimunsko komponento bolezni. Limfociti T se diferencirajo v različne podskupine, vključno s celicami Th2, ki imajo ključno vlogo pri fibrozi tkiva. Protitelesa proti topoizomerazi I nato spodbujajo nastajanje interferona tipa I.
* Številni [[Citokin|citokini]] in [[Rastni dejavnik|rastni dejavniki]] privabijo in aktivirajo [[Fibroblast|fibroblaste]], ki se preobrazijo v [[miofibroblast|miofibroblaste]]. V številnih študijah bolnikov s sklerodermijo so pri fibroblastih in miofibroblastih opazili moteno signalizacijo prek [[transformirajoči rastni dejavnik beta|transformirajočega rastnega dejavnika beta]] (TGF-β). Aktivacija fibroblastov in miofibroblastov vodi do prekomernega odlaganja kolagena in drugih sorodnih beljakovin, kar povzroči fibrozo. V tej fazi sodelujejo tudi [[Limfocit B|limfociti B]]; interlevkin 6 (IL-6) in TGF-β, ki jih te celice proizvajajo, zmanjšata razgradnjo kolagena in povečata nastajanje [[zunajcelični matriks|zunajceličnega matriksa]]. V patofiziologijo fibroze je vključena tudi signalizacija prek [[Endotelin|endotelina]].&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Leask A | title = The role of endothelin-1 signaling in the fibrosis observed in systemic sclerosis | journal = Pharmacological Research | volume = 63 | issue = 6 | pages = 502–03 | date = June 2011 | pmid = 21315153 | doi = 10.1016/j.phrs.2011.01.011 }}&lt;/ref&gt;

V patofiziologijo bolezni je vpleten tudi [[vitamin D]]. Opazili so obratno korelacija med plazemskimi ravnmi vitamina D in resnostjo sklerodermije, znano pa je, da ima vitamin D ključno vlogo pri uravnavanju (običajno zaviranju) delovanja imunskega sistema.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Arnson Y, Amital H, Agmon-Levin N, Alon D, Sánchez-Castañón M, López-Hoyos M, Matucci-Cerinic M, Szücs G, Shapira Y, Szekanecz Z, Shoenfeld Y | title = Serum 25-OH vitamin D concentrations are linked with various clinical aspects in patients with systemic sclerosis: a retrospective cohort study and review of the literature | journal = Autoimmunity Reviews | volume = 10 | issue = 8 | pages = 490–94 | date = June 2011 | pmid = 21320645 | doi = 10.1016/j.autrev.2011.02.002 | hdl = 2437/117788 | hdl-access = free }}&lt;/ref&gt;

== Diagnoza ==
Tipična sklerodermija je klasično opredeljena kot simetrična zadebelitev kože, pri čemer se pri približno 70 % bolnikov pojavijo tudi Raynaudov fenomen, spremembe kapilar ob nohtni gubi in [[protijedrno protitelo|protijedrna protitelesa]]. Pri prizadetih posameznikih lahko pride do prizadetosti notranjih organov. Noben posamezen test za sklerodermijo ni zanesljiv v vseh primerih, zato diagnoza pogosto temelji na izključevanju drugih bolezni. Atipična sklerodermija se lahko kaže s katero koli kombinacijo teh sprememb, vendar brez kožnih sprememb ali zgolj z otekanjem prstov.&lt;ref name=WMSR&gt;{{cite web |title=Scleroderma Workup |work=Medscape Reference |publisher=WebMD |access-date=6 March 2014 |date=15 February 2012 |url=http://emedicine.medscape.com/article/331864-workup#showall |author1=Jimenez, SA |author2=Cronin, PM |author3=Koenig, AS |author4=O'Brien, MS |author5=Castro, SV |editor1=Varga, J |editor2=Talavera, F |editor3=Goldberg, E |editor4=Mechaber, AJ |editor5=Diamond, HS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140306112142/http://emedicine.medscape.com/article/331864-workup#showall |archive-date=6 March 2014 }}&lt;/ref&gt;

Laboratorijske preiskave lahko pokažejo prisotnost protiteles proti topoizomerazi, npr. anti-Scl-70, (v povezavi z difuzno sistemsko obliko) ali protiteles proti centromeram (v povezavi z omejeno sistemsko obliko in sindromom CREST). Pojavijo se lahko tudi druga [[avtoprotitelo|avtoprotitelesa]], kot so anti-U3 ali protitelesa proti RNK-polimerazi.&lt;ref name=MSR&gt;{{cite web |title=Scleroderma |work=Medscape Reference |publisher=WebMD |access-date=5 March 2014 |date=15 February 2012 |url=http://emedicine.medscape.com/article/331864-overview#showall |author1=Jimenez, SA |author2=Cronin, PM |author3=Koenig, AS |author4=O'Brien, MS |author5=Castro, SV |editor1=Varga, J |editor2=Talavera, F |editor3=Goldberg, E |editor4=Mechaber, AJ |editor5=Diamond, HS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140306100456/http://emedicine.medscape.com/article/331864-overview#showall |archive-date=6 March 2014 }}&lt;/ref&gt;

=== Diferencialna diagnostika ===
Bolezni, ki pogosto spadajo v diferencialno diagnostiko, vključujejo:&lt;ref name=DMSR&gt;{{cite web |title=Scleroderma Differential Diagnoses |work=Medscape Reference |publisher=WebMD |access-date=6 March 2014 |date=15 February 2012 |url=http://emedicine.medscape.com/article/331864-workup#showall |author1=Jimenez, SA |author2=Cronin, PM |author3=Koenig, AS |author4=O'Brien, MS |author5=Castro, SV |editor1=Varga, J |editor2=Talavera, F |editor3=Goldberg, E |editor4=Mechaber, AJ |editor5=Diamond, HS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140306112142/http://emedicine.medscape.com/article/331864-workup#showall |archive-date=6 March 2014 }}&lt;/ref&gt;
* [[eozinofilija|eozinofilijo]]: stanje, pri katerem je v krvi prisotno preveliko število [[eozinofilec|eozinofilcev]] (vrsta imunskih celic, ki napadajo zajedavce in sodelujejo pri določenih alergijskih reakcijah);
* [[sindrom eozinofilije-mialgije]]: vrsta eozinofilije, ki jo povzroča [[L-triptofan]] v dodatkih;
* [[eozinofilni fasciitis]]: prizadene vezivno tkivo, ki obdaja skeletne mišice, kosti, krvne žile in živce v rokah in nogah;
* [[bolezen presadka zoper gostitelja]]: avtoimunska bolezen, do katere pride po [[Presaditev kostnega mozga|presaditvi kostnega mozga]], pri čemer imunske celice iz presajenega [[Kostni mozeg|kostnega mozga]] napadejo telo prejemnika;
* [[fungoidni granulom]]: vrsta [[kožni T-celični limfom|kožnega T-celičnega limfoma]], redke rakave bolezni, ki povzroča izpuščaj po telesu;
* [[nefrogena sistemska fibroza]]: stanje, ki ga običajno povzroči [[odpoved ledvic]] in vodi do fibroze (zadebelitve) tkiv;
* [[primarni biliarni holangitis]]: vrsta avtoimunske jetrne bolezni.
* [[primarna pljučna hipertenzija]];
* [[kompleksni regionalni bolečinski sindrom]].

=== Razvrščanje ===
Za sklerodermijo je značilen pojav omejenih ali razpršenih, trdih, gladkih kožnih predelov v barvi slonovine, ki so nepomični in dajejo vtis otrdele, napete kože; bolezen se pojavlja v lokalizirani in sistemski (generalizirani) obliki:&lt;ref&gt;{{cite book| vauthors = Elston W, James WD, Berger TG, Dirk M |title=Andrew's diseases of the skin: clinical dermatology|url=https://archive.org/details/andrewsdiseasess00mdwi_659|url-access=registration|year=2006|publisher=Saunders Elsevier|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-8089-2351-0|pages=[https://archive.org/details/andrewsdiseasess00mdwi_659/page/n179 169]–172|edition=10}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=30em}}
* [[lokalizirana sklerodermija]]
** [[lokalizirana morfea]]
** [[prekrivanje morfee in skleroznega lihena]]
** [[generalizirana morfea]]
** [[Pasini-Pierinijeva atrofoderma]]
** [[pansklerotična morfea]]
** ''[[morphea profunda]]''
** [[linearna sklerodermija]]
* [[sistemska sklerodermija|sistemska (generalizirana) sklerodermija]]
** [[sindrom CREST]]
** [[progresivna sistemska skleroza]]
{{div col end}}

== Zdravljenje ==
Za sklerodermijo ni znano zdravilo, ki bi omogočilo ozdravitev, pogosto pa je mogoče ublažiti simptome.  Simptomatsko zdravljenje vključuje:&lt;ref name = MM/&gt;&lt;ref name = sem&gt;{{cite journal | vauthors = Walker KM, Pope J | title = Treatment of systemic sclerosis complications: what to use when first-line treatment fails--a consensus of systemic sclerosis experts | journal = Seminars in Arthritis and Rheumatism | volume = 42 | issue = 1 | pages = 42–55 | date = August 2012 | pmid = 22464314 | doi = 10.1016/j.semarthrit.2012.01.003 }}&lt;/ref&gt;
* [[Raynaudov fenomen]]: uporaba vazodilatatorjev, kot so [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[zaviralci alfa|zaviralcev alfa]], [[antagonist serotoninskih receptirjev|antagonistov serotoninskih receptorjev]], zaviralcev [[receptor za angiotenzin II|receptorja za angiotenzin II]], [[statin]]ov, lokalnih nitratov ali [[iloprost]]a;
* razjede na prstih: zaviralci [[fosfodiesteraza 5|fosfodiesteraze 5]] (npr. [[sildenafil]]) ali [[iloprost]];
* preprečevanje nastanka novih razjed na prstih: [[bosentan]];
* nedohranjenost zaradi [[Bakterijsko preraščanje tankega črevesa|bakterijskega preraščanja črevesja]]: [[tetraciklinski antibiotik]]i, npr. [[tetraciklin]];
* [[intersticijska pljučna bolezen]]: [[ciklofosfamid]], [[azatioprin]] (lahko v kombinaciji s kortikosteroidi), [[tocilizumab]] in [[nintedanib]];
* [[pljučna hipertenzija]]: antagonisti endotelinskih receptorjev, [[zaviralec fosfodiesteraze 5|zaviralci fosfodiesteraze 5]], [[prostanoid]]i, [[seleksipag]] in [[riocigvat]];
* gastroezofagealni refluks: [[Antacid|antacidi]] ali prokinetiki;
* ledvična kriza: [[zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima]] in [[antagonist receptorja za angiotenzin II|antagonisti receptorja za angiotenzin II]].

Pogosto se uporablja sistemsko zdravljenje z [[Imunosupresiv|imunosupresivi]], ki spreminjajo potek bolezni.&lt;ref name=&quot;path12&quot;/&gt;&lt;ref name = clin13&gt;{{cite journal | vauthors = Fett N | title = Scleroderma: nomenclature, etiology, pathogenesis, prognosis, and treatments: facts and controversies | journal = Clinics in Dermatology | volume = 31 | issue = 4 | pages = 432–37 | date = July–August 2013 | pmid = 23806160 | doi = 10.1016/j.clindermatol.2013.01.010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = mayo&gt;{{cite journal | vauthors = Shah AA, Wigley FM | title = My approach to the treatment of scleroderma | journal = Mayo Clinic Proceedings | volume = 88 | issue = 4 | pages = 377–93 | date = April 2013 | pmid = 23541012 | pmc = 3666163 | doi = 10.1016/j.mayocp.2013.01.018 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pol&gt;{{cite journal | vauthors = Kowal-Bielecka O, Bielecki M, Kowal K | title = Recent advances in the diagnosis and treatment of systemic sclerosis | journal = Polskie Archiwum Medycyny Wewnetrznej | volume = 123 | issue = 1–2 | pages = 51–58 | year = 2013 | pmid = 23344666 | url = http://pamw.pl/sites/default/files/PAMW_2013-1-2_Kowal.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20140306103915/http://pamw.pl/sites/default/files/PAMW_2013-1-2_Kowal.pdf | url-status = live | archive-date = 2014-03-06 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = arch&gt;{{cite journal | vauthors = Beyer C, Dees C, Distler JH | title = Morphogen pathways as molecular targets for the treatment of fibrosis in systemic sclerosis | journal = Archives of Dermatological Research | volume = 305 | issue = 1 | pages = 1–8 | date = January 2013 | pmid = 23208311 | doi = 10.1007/s00403-012-1304-7 | s2cid = 25073736 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = exp&gt;{{cite journal | vauthors = Leask A | title = Emerging targets for the treatment of scleroderma | journal = Expert Opinion on Emerging Drugs | volume = 17 | issue = 2 | pages = 173–79 | date = June 2012 | pmid = 22533795 | doi = 10.1517/14728214.2012.678833 | s2cid = 29026417 }}&lt;/ref&gt; Imunosupresivi, ki se uporabljajo pri zdravljenju sklerodermije, vključujejo [[azatioprin]], [[metotreksat]], [[ciklofosfamid]], [[mikofenolat]], intravensk [[imunoglobulin]], [[rituksimab]], [[sirolimus]], [[alefacept]]in zaviralce torozinske kinaze ([[imatinib]], [[nilotinib]] in [[dasatinib]]).&lt;ref name=&quot;path12&quot;/&gt;&lt;ref name = sem/&gt;&lt;ref name = clin13/&gt;&lt;ref name = mayo/&gt;&lt;ref name = pol/&gt;&lt;ref name = arch/&gt;&lt;ref name = exp/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Manno R, Boin F | title = Immunotherapy of systemic sclerosis | journal = Immunotherapy | volume = 2 | issue = 6 | pages = 863–78 | date = November 2010 | pmid = 21091117 | pmc = 3059511 | doi = 10.2217/imt.10.69 }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Avtoimunske bolezni]]</text>
      <sha1>apnacd8fpmws1vzpu23e7l3954q47bq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ekstinkcija svetlobe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609283</id>
    <revision>
      <id>6762644</id>
      <parentid>6761633</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85947" sha1="jni93ujgryhghwojnqhe27xk6nohmja" xml:space="preserve">[[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]]'''Ekstinkcija svetlobe''' je pojav slabljenja svetlobnega žarka pri prehodu skozi snov, ki je posledica dveh osnovnih procesov: [[Absorpcija|absorpcije]] in [[Sipanje svetlobe|sipanja svetlobe]]. Izraz ''ekstinkcija'' označuje izgubo svetlobe iz neposredno prenesenega žarka pri njegovem širjenju skozi atmosfero ali drug medij, pri čemer k slabljenju prispevata tako absorpcija kot sipanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Rouan |first=Daniel |url=http://link.springer.com/10.1007/978-3-642-11274-4_563 |title=Extinction, Interstellar or Atmospheric |date=2011 |publisher=Springer Berlin Heidelberg |isbn=978-3-642-11271-3 |editor-last=Gargaud |editor-first=Muriel |location=Berlin, Heidelberg |pages=565–565 |language=en |doi=10.1007/978-3-642-11274-4_563 |editor-last2=Amils |editor-first2=Ricardo |editor-last3=Quintanilla |editor-first3=José Cernicharo |editor-last4=Cleaves |editor-first4=Henderson James |editor-last5=Irvine |editor-first5=William M. |editor-last6=Pinti |editor-first6=Daniele L. |editor-last7=Viso |editor-first7=Michel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Atmospheric Extinction |url=https://aty.sdsu.edu/explain/extinction/extintro.html |access-date=2026-10-06 |website=aty.sdsu.edu}}&lt;/ref&gt;

Ločimo atmosfersko in medzvezdno ekstinkcijo. '''Atmosferska ekstinkcija''' je slabljenje svetlobe zvezd ali drugih nebesnih teles, ko ta prehaja skozi Zemljino atmosfero. Nastane zaradi dveh glavnih mehanizmov: Rayleighovega sipanja na plinskih molekulah (kisik, dušik), Miejevega sipanja na večjih delcih (aerosoli, prah, vodne kapljice) in absorpcije svetlobe na določenih plinih, kot so ozon, vodna para in ogljikov dioksid. Izrazitost atmosferske ekstinkcije je močno odvisna od trenutnih vremenskih razmer, nadmorske višine opazovališča in zlasti od zračne mase oziroma kota, pod katerim svetloba prihaja (telesa blizu obzorja izgubijo znatno več svetlobe kot tista v zenitu). Ker se ozračje nenehno giblje in spreminja, se atmosferska ekstinkcija spreminja iz ure v uro ter iz kraja v kraj. '''Medzvezdna ekstinkcija''' po drugi strani nastane med prehodom svetlobe skozi medzvezdni prostor znotraj galaksije, predvsem zaradi medzvezdnega prahu (delci ogljika, silikatov in ledu). Za razliko od Zemljine atmosfere, ki svetlobo oslabi na zadnjih nekaj desetih kilometrih potovanja, deluje medzvezdna ekstinkcija na razdaljah stotih ali tisočih svetlobnih let. Njen učinek je statičen na človeških časovnih skalah, saj so prašni oblaki v galaksiji večinoma nepremični v primerjavi s kratkimi opazovanji, vendar je porazdeljena izjemno neenakomerno – najbolj izrazita je v ravnini Rimske ceste, kjer je koncentracija medzvezdnega prahu največja. Ključna razlika v valovni odvisnosti in rdečenju svetlobe tiči v velikosti delcev, ki svetlobo sipajo ali absorbirajo. V Zemljini atmosferi prevladuje Rayleighovo sipanje na drobnih molekulah, pri katerem je slabljenje obratno sorazmerno s četrto potenco valovne dolžine (1/λ⁴) kar pomeni izjemno močno preferenčno sipanje modre svetlobe. Medzvezdni prašni delci pa so bistveno večji od plinskih molekul, zato je odvisnost medzvezdnega rdečenja od valovne dolžine blažja (približno 1/λ). Posledično obeh pojavov ne moremo korigirati na enak način: atmosfersko ekstinkcijo astronomi odpravijo z merjenjem standardnih zvezd pri različnih višinah nad obzorjem med isto opazovalno nočjo, medzvezdno ekstinkcijo pa preračunajo na podlagi znanih spektralnih tipov zvezd in infrardečih opazovanj, saj infrardeča svetloba skozi medzvezdni prah prehaja z znatno manjše izgube kot vidna svetloba.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Pri [[Absorpcija|absorpciji]] se energija elektromagnetnega valovanja pretvori v notranjo energijo snovi, na primer v energijo vzbujenih [[Elektron|elektronov]], molekulskih vibracij ali v toplotno energijo. Pri '''sipanju''' pa se svetloba razprši v druge smeri, zaradi česar del [[Foton|fotonov]] ne prispe več v prvotno smer širjenja žarka. '''Molekularna absorpcija''' se včasih imenuje tudi »prava absorpcija« ali »selektivna absorpcija«, saj je značilna za ozke spektralne pasove. Primeri so absorpcija ozona v [[Chappuisovih pasovih]] ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Ekstinkcija torej ne pomeni nujno »izgube« energije iz sistema, temveč zmanjšanje intenzitete svetlobe v določeni smeri zaradi kombinacije absorpcije in spremembe smeri širjenja. Na mikroskopski ravni je ekstinkcija tako opisana kot vsota prispevkov absorpcije in sipanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija''' je odvisna od valovne dolžine svetlobe. V številnih medijih, med drugim v Zemljini atmosferi, je slabljenje svetlobe izrazitejše pri krajših (modrih) valovnih dolžinah kot pri daljših (rdečih). Posledica tega je pojav '''rdečenja''' (angl. ''reddening''), pri katerem so zahajajoče Sonce ali zvezde videti rdečkaste, saj se modra svetloba pri prehodu skozi atmosfero močneje oslabi kot rdeča. Odvisnost ekstinkcije od valovne dolžine je zato ključna za razumevanje barve neba ter za upoštevanje atmosferske ekstinkcije in izvajanje korekcij pri astronomski fotometriji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

'''Ekstinkcija svetlobe''' je temeljni pojav na številnih področjih fizike in sorodnih znanosti. V [[Atmosferska fizika|atmosferski fiziki]] določa, kolikšen delež sončne svetlobe doseže Zemljino površje, ter vpliva na barvo neba in sončnih zahodov zaradi sipanja svetlobe na molekulah in aerosolih. V Zemljini atmosferi večji delež ekstinkcije običajno prispeva sipanje, medtem ko absorpcija postane pomembnejša na primer ob prisotnosti dima in drugih absorbirajočih delcev. V [[Astronomija|astronomiji]] medzvezdni prah in plin povzročata ekstinkcijo svetlobe zvezd in galaksij, s čimer vplivata na njihovo izmerjeno svetlost in barvo ter posledično tudi na ocene njihovih razdalj. Korekcija zaradi ekstinkcije je zato ključna pri astronomski [[Fotometrija|fotometriji]] in [[Kozmologija|kozmologiji]]. V astronomiji se ekstinkcija izraža v magnitudah in je opredeljena za določeno valovno dolžino oziroma spektralni pas, na primer A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt; za vidni pas. Tipična ekstinkcija v povprečnem medzvezdnem mediju v naši Galaksiji znaša približno A&lt;sub&gt;V&lt;/sub&gt;= 2 magnitudi na kiloparsek. V [[Oceanografija|oceanografiji]] in [[Hidrologija|hidrologiji]] ekstinkcija določa globino prodiranja svetlobe v vodo, kar je pomembno za fotosintezo fitoplanktona in daljinsko zaznavanje vodnih teles. V [[laboratorijski fiziki]] in [[Kemija|kemiji]] se slabljenje svetlobe proučuje s [[Spektrofotometrija|spektrofotometri]]. Merjenje [[absorbance]] omogoča določanje koncentracije snovi v raztopinah, kar se uporablja zlasti v analitični kemiji in biokemiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Zaradi svoje široke uporabnosti in temeljnega pomena za razumevanje širjenja svetlobe skozi snovi je poznavanje ekstinkcije svetlobe ključnega pomena tako za osnovno fizikalno izobraževanje kot tudi za specializirane raziskave na področjih optike, astrofizike, klimatologije in okoljskih znanosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina raziskovanja ekstinkcije svetlobe in radiativnega prenosa se je začela v 17. stoletju z [[Johannes Kepler|Johannesom Keplerjem]], ki je postavil idejo, da se intenziteta svetlobe zmanjšuje z razdaljo; njegova predstava o inverzno kvadratni odvisnosti je bila zgodnji korak k razumevanju širjenja svetlobe, čeprav še ne v smislu ekstinkcije v snoveh. Pravo kvantitativno osnovo je postavil [[Pierre Bouguer]] leta 1729, ki je eksperimentalno dokazal, da se svetloba eksponentno slabi pri prehodu skozi prosojne medije, in s tem postavil prvi empirični zakon o ekstinkciji. [[Johann Heinrich Lambert]] je leta 1760 matematično utemeljil Bouguerjeve rezultate z uporabo [[Infinitezimalni račun|infinitezimalnega računa]], razvil osnove [[Radiometrija|radiometrije]] in pokazal sorazmernost absorbance z debelino snovi, kar je postalo temelj kasnejšega Beer–Lambertovega zakona.

V 19. stoletju je [[August Beer]] leta 1852 razširil Bouguer–Lambertov zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini, s čimer je omogočil kvantitativno [[Analizna kemija|analitično kemijo]] s [[Spektrofotometrija|spektrofotometrijo]]. V istem obdobju so se razvile tudi prve teorije sipanja: [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt, 3. baron Rayleigh]], je leta 1871 razvil teorijo sipanja svetlobe na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe sorazmerna z &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;, kar pojasni modro barvo neba in rdeče sončne zahode. Istočasno sta [[Alfred Clebsch]] in [[Ludvig Lorenz]] razvijala matematične metode za sipanje valov na kroglah, kar je vplivalo na kasnejšo [[Miejeva teorija|Miejevo teorijo]].

Začetek 20. stoletja je pomenil rojstvo moderne teorije radiativnega prenosa. [[Gustav Mie]] je leta 1908 sistematično razvil teorijo sipanja elektromagnetnega valovanja na homogenih kroglah poljubne velikosti, kar omogoča izračun sipalnih, absorpcijskih in ekstinkcijskih presekov za delce, primerljive z valovno dolžino ali večje. [[Arthur Schuster]] je leta 1905 postavil prvo realistično formulacijo enačbe radiativnega prenosa za sevanje v sipajočem mediju, [[Karl Schwarzschild]] pa je leta 1906 prvi zapisal diferencialno obliko enačbe prenosa in uvedel koncept radiativnega ravnovesja v zvezdnih atmosferah. Schwarzschild je leta 1914 izpeljal linearno integralno enačbo za izvorno funkcijo v čisto sipajoči atmosferi, ki je kasneje postala znana kot [[Milnejeva enačba]].

V 1920-ih in 1930-ih letih sta [[Arthur Stanley Eddington]] in [[Edward Arthur Milne]] razvila analitične približke in rešitve za enačbo prenosa v zvezdnih atmosferah; Eddington je uvedel t. i. Eddingtonov približek z razmerjem med povprečno intenziteto in sevalnim tlakom, Milne pa je podrobno raziskal problem polneskončne atmosfere z notranjim virom sevanja. V 1930-ih in 1940-ih so se razvile natančne matematične metode, kot so [[Wiener–Hopfova transformacijska metoda]], [[Wick–Chandrasekarjeva metoda diskretnih ordinat]] in [[Ambarzumianova metoda invariance]]. [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] je leta 1944 uvedel metodo diskretnih ordinat, leta 1950 pa objavil temeljno monografijo ''Radiative Transfer'', ki je sistematično zbrala in razvila vse dotlej znane metode ter postavila standarde za vse kasnejše raziskave.

Po sredini 20. stoletja se je teorija radiativnega prenosa razširila na planetne atmosfere in Zemljino atmosfero; razvili so se pristopi za sipanje svetlobe na Rayleighovih in Miejevih delcih (modro nebo, oblaki, aerosoli) ter za infrardeči radiativni prenos za modeliranje toplotnega sevanja, toplogrednih plinov in energijskega bilanca Zemlje. V drugi polovici 20. stoletja so se razvili modeli NLTE (''non-local thermodynamic equilibrium'') za tanke atmosfere zvezd, napredne numerične metode (diskretne ordinate, Monte Carlo) in rešitve v 2D- in 3D-geometrijah, vključno s sferičnimi atmosferami in [[Akrecijski disk|akrecijskimi diski]].

V 21. stoletju se teorija radiativnega prenosa intenzivno uporablja pri modeliranju atmosfer eksoplanetov za napovedovanje spektrov in temperaturnih profilov, v klimatskih modelih Zemlje za natančen opis radiativnega prenosa skozi toplogredne pline, oblake in aerosole, v medicinski optiki za opis prenosa svetlobe v bioloških tkivih ter v daljinskem zaznavanju za interpretacijo satelitskih meritev. Od preprostih empiričnih zakonov o slabljenju svetlobe se je tako razvila razvita teorija, pa tudi številčni modeli, ki danes omogočajo natančno napovedovanje spektrov zvezd, planetov, eksoplanetov in Zemljine atmosfere ter podpirajo številne znanstvene in tehnološke uporabe.&lt;ref&gt;https://application.wiley-vch.de/books/sample/3527411380_c01.pdf&lt;/ref&gt;

== Fizikalno ozadje ekstinkcije ==
Ekstinkcijo svetlobe v snovi povzročata dva osnovna procesa: '''absorpcija''' in '''sipanje'''. Vsota njunih prispevkov določa skupno slabljenje svetlobnega žarka. Pri prehodu svetlobe skozi medij se del njene energije absorbira in pretvori v druge oblike energije, na primer v toplotno ali kemijsko energijo, del svetlobe pa se zaradi sipanja preusmeri v druge smeri. Posledično se intenziteta svetlobe v prvotni smeri širjenja zmanjša. '''Linearni koeficient ekstinkcije''' &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt; je definiran kot vsota '''absorpcijskega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_a&lt;/math&gt; in '''sipalnega koeficienta''' &lt;math&gt;\beta_s&lt;/math&gt;''':''' &lt;math&gt;\beta_e = \beta_a + \beta_s&lt;/math&gt;. Vsi trije koeficienti imajo dimenzijo obratne dolžine in se v enotah SI izražajo v enoti m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;https://www.astro.uvic.ca/~tatum/stellatm/atm5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;https://pages.mtu.edu/~scarn/teaching/GE4250/transmission_lecture.pdf&lt;/ref&gt;

=== Absorpcija ===
Pri '''absorpciji''' elektromagnetno valovanje interagira z [[Atom|atomi]], molekulami ali s snovjo v trdnem agregatnem stanju, pri čemer se energija valovanja prenese na snov in pretvori v njeno notranjo energijo. To lahko vključuje vzbujanje elektronov v višja energijska stanja, vzbujanje vibracijskih ali rotacijskih stanj molekul ter pretvorbo energije v toploto, na primer pri trkih vzbujenih delcev z okoliško snovjo. Absorpcija je pogosto '''selektivna''', saj snovi absorbirajo [[elektromagnetno valovanje]] predvsem v določenih spektralnih območjih, ki ustrezajo energijskim razlikam med dovoljenimi [[Kvantno stanje|kvantnimi stanji]]. Primera sta absorpcija ozona v Chappuisovih pasovih ter absorpcija vodne pare in kisika v vidnem delu spektra. Po absorpciji fotona lahko atom ali molekula preide nazaj v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Če pri tem pride do ponovne emisije brez bistvene spremembe energije fotona, je takšen proces mogoče obravnavati v okviru '''sipanja''' oziroma [[resonančne fluorescence]]. Če pa se absorbirana energija prenese na druge notranje stopnje [[prostosti snovi]] in se posledično pretvori predvsem v toplotno energijo, govorimo o '''pravi absorpciji'''. Za ekstinkcijo je bistveno, da absorpcija odstrani energijo iz prvotnega svetlobnega žarka, ne glede na to, v kakšno obliko se ta energija pozneje pretvori.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;https://www.giss.nasa.gov/staff/mmishchenko/books/book_2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

=== Sipanje ===
'''Sipanje''' je proces, pri katerem se elektromagnetno valovanje zaradi interakcije s snovjo preusmeri v druge smeri, pri čemer ni nujno, da se njegova energija pretvori v notranjo energijo snovi. Pri sipanju elektromagnetno valovanje interagira z atomi, molekulami ali delci, ki nato oddajo elektromagnetno valovanje v različnih smereh. Če se pri tem energija fotona oziroma njegova [[valovna dolžina]] ne spremeni, govorimo o '''elastičnem sipanju''', če pa se energija in s tem valovna dolžina spremeni, govorimo o '''neelastičnem sipanju'''. Sipanje povzročajo tako molekule kot tudi večji delci, na primer [[Aerosol|aerosoli]], kapljice in [[prašni delci]], pa tudi površine. Pomembno vlogo ima pri številnih optičnih pojavih; med drugim je odgovorno za belo barvo mleka in oblakov ter pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Sipanje skupaj z absorpcijo prispeva k '''ekstinkciji''', saj zmanjšuje intenziteto svetlobe v prvotni smeri širjenja. Pri tem pa se energija zaradi sipanja ne izgubi nujno iz celotnega [[Elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]], temveč se prerazporedi v druge smeri.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

=== Vrste sipanja in odvisnost od velikosti delcev ===
Vrsta sipanja je odvisna od razmerja med značilno velikostjo delca &lt;math&gt;d&lt;/math&gt; in valovno dolžino svetlobe &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;. Pri majhnih delcih, za katere velja &lt;math&gt;d\ll\lambda&lt;/math&gt;, prevladuje '''Rayleighovo sipanje'''. V tem režimu je koeficient sipanja približno obratno sorazmeren s četrto potenco valovne dolžine, torej &lt;math&gt;\propto\lambda^{-4}&lt;/math&gt;. Posledično se modra svetloba sipa bistveno močneje kot rdeča, kar pomembno prispeva k modri barvi dnevnega neba. Pri večjih delcih, pri katerih razmerje &lt;math&gt;d/\lambda&lt;/math&gt; narašča, postane sipanje bolj zapleteno in ga ustrezneje opišemo z '''[[Miejevo teorijo]]'''. V tem režimu je odvisnost sipanja od valovne dolžine šibkejša in kompleksnejša, značilna pa je predvsem za sipanje na kapljicah v oblakih, aerosolih, dežnih kapljicah in drugih delcih primerljive velikosti ali večjih od valovne dolžine svetlobe. [[Miejevo sipanje]] ima pomembno vlogo pri opisu atmosferske ekstinkcije v prisotnosti aerosolov, vulkanskega pepela in drugih večjih delcev. Razumevanje različnih režimov sipanja je zato ključno za razlago optičnih lastnosti atmosfere in sprememb v prepustnosti svetlobe skozi atmosfero.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://amt.copernicus.org/preprints/amt-2019-267/amt-2019-267.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dust in Active Galactic Nuclei - A. Li |url=https://ned.ipac.caltech.edu/level5/Sept07/Li1/Li3.html |access-date=2026-10-06 |website=ned.ipac.caltech.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ece.uprm.edu/~pol/pdf/MieRain.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=9c24bde6-206b-2a16-7db8-7d262f1f9b43&amp;ssb=46247261699&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1991-PDP2&amp;ssi=829f93fc-d3hy-a789-60cf-e863e9bb3031&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=45795731342742092106007489158449&amp;ssn=b8a08311c93e4b713ea0132e6f0abeb53718e19b15fd-21f1-a271-173a95&amp;sso=c4f7771-134b-f985feb151a271f94a1fa8db7d08244d59cfdf50a92bad95&amp;ssp=88100471951791219282179125692030377&amp;ssq=60877768893868684514288938255100715955322&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NC43NQ==&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Radware Captcha Page |url=https://validate.perfdrive.com/?ssa=7c3ac9f9-9fd3-adc7-588e-92a880329333&amp;ssb=54955248189&amp;ssc=https%3A%2F%2Fopg.optica.org%2Fabstract.cfm%3FURI%3DORSA-1993-ThE.24&amp;ssi=4f87226a-d3hy-3552-5739-25fe373c4bc2&amp;ssk=botmanager_support@radware.com&amp;ssm=35010088765481188104110859503323&amp;ssn=99412b9ac22a30523667e0fd9f22b516d7d6dd5ad3b3-2cee-60ce-a96a0b&amp;sso=a1ef0ce-a5e6-c436f0f16ef34a627fbc3e3fe824706f6581b28c0e7982e9&amp;ssp=03827406411791261766179125048879691&amp;ssq=76491518896766360546888967085661921710302&amp;ssr=MjA4LjgwLjE1NS4xMTg=&amp;sst=Mozilla%2F5.0%20%28Macintosh%3B%20Intel%20Mac%20OS%20X%2010_15_7%29%20AppleWebKit%2F537.36%20%28KHTML%2C%20like%20Gecko%29%20Chrome%2F110.0.0.0%20Safari%2F537.36%20Citoid%2FWMF%20%28mailto%3Anoc%40wikimedia.org%29&amp;ssv=&amp;ssw= |access-date=2026-10-06 |website=validate.perfdrive.com}}&lt;/ref&gt;

=== Ekstinkcijski presek in mikroskopski opis ===
Na mikroskopski ravni ekstinkcijo opišemo s '''preseki''' (angl. ''cross sections'') za absorpcijo in sipanje. Za posamezen delec, na primer zrno medzvezdnega prahu ali aerosolni delec, definiramo:

* '''Absorpcijski presek'''  &lt;math&gt;C_{\text{abs}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež vpadnega elektromagnetnega valovanja, katerega energijo delec absorbira pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.
* '''Sipalni presek''' &lt;math&gt;C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt; je efektivna površina, ki določa delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; zaradi sipanja preusmeri v druge smeri.
* '''Ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda)&lt;/math&gt; je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;C_{\text{ext}}(\lambda) = C_{\text{abs}}(\lambda) + C_{\text{sca}}(\lambda)&lt;/math&gt;. Določa skupni delež energije vpadnega elektromagnetnega valovanja, ki se zaradi absorpcije in sipanja odstrani iz prvotnega žarka pri dani valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;.

Ekstinkcijski presek ima dimenzijo površine in je lahko večji od geometrijskega preseka delca, zlasti pri delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino svetlobe ali večja od nje. Za delce s številčno gostoto &lt;math&gt;n_d&lt;/math&gt;, torej s številom delcev na enoto prostornine, in pri širjenju svetlobe vzdolž poti &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; skozi medij je '''optična debelina''' podana z izrazom:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = \int n_d(s) C_{\text{ext}}(\lambda,s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Optična debelina povezuje mikroskopske ekstinkcijske preseke delcev z makroskopskim slabljenjem svetlobnega žarka. Če sta številčna gostota delcev in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v:

&lt;math&gt;\tau(\lambda) = n_d C_{\text{ext}}(\lambda)s&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://www.astro.princeton.edu/~draine/dust/Draine_IPMU_Lectures.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Reed |first=Benjamin E. |last2=Peters |first2=Daniel M. |last3=McPheat |first3=Robert |last4=Grainger |first4=R. G. |date=2018 |title=The Complex Refractive Index of Volcanic Ash Aerosol Retrieved From Spectral Mass Extinction |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/2017JD027362 |magazine=Journal of Geophysical Research: Atmospheres |pages=1339–1350 |language=en |volume=123 |issue=2 |doi=10.1002/2017JD027362 |issn=2169-8996}}&lt;/ref&gt;

=== Koeficienti ekstinkcije, absorpcije in sipanja ===
Naj bo svetlobni žarek s frekvenco &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; oziroma valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; usmerjen vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt;. '''Specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt; oziroma  &lt;math&gt;I_\lambda(s)&lt;/math&gt;je definirana kot energija elektromagnetnega valovanja, ki v enoti časa preide skozi enoto površine, znotraj enote prostorskega kota in na enoto frekvenčnega oziroma valovnodolžinskega intervala. Zaradi absorpcije in sipanja se intenziteta svetlobe zmanjšuje z naraščanjem dolžine poti skozi medij. To slabljenje opišemo s '''koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt;, ki se glede na uporabljeno konvencijo lahko označuje tudi s &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\beta_{e,\nu}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2012/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2017/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;

Diferencialna oblika zakona o slabljenju je: &lt;math&gt;dI_\nu = -\alpha_\nu I_\nu ds = -I_\nu d\tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu,ds&lt;/math&gt; diferencial optične debeline. Z integracijo vzdolž poti od &lt;math&gt;s=0&lt;/math&gt; do &lt;math&gt;s=L&lt;/math&gt; dobimo:

&lt;math&gt;I_\nu(L) = I_\nu(0),e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

pri čemer je optična debelina definirana kot: &lt;math&gt;\tau_\nu = \int_0^L \alpha_\nu(s) ds&lt;/math&gt;

Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima dimenzijo obratne dolžine, zato je njegova enota v sistemu SI m&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;; v nekaterih primerih se uporablja tudi cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Razcep na absorpcijo in sipanje ====
Ekstinkcija je posledica absorpcije in sipanja, zato se ustrezna koeficienta seštevata. Koeficient ekstinkcije je tako podan z izrazom:

&lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\mathrm{abs}} + \alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt; '''absorpcijski koeficient''', &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; pa '''sipalni koeficient'''. Enako velja za pripadajoče preseke in optične debeline: &lt;math&gt;\sigma_\nu=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\tau_\nu=
\tau_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\tau_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.

Skupna ekstinkcija je torej sestavljena iz prispevkov absorpcije in sipanja, kar velja tako na mikroskopski ravni za preseke kot na makroskopski ravni za koeficiente ekstinkcije in optično debelino.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;https://www.iup.uni-bremen.de/aerosol/downloads/lecture/Atm-Aerosol-VO__CS_script3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring09/atmo656b/OptThickness_extinction_coef_09.pdf&lt;/ref&gt;

==== Povezava s preseki in številsko gostoto delcev ====
Naj bo medij sestavljen iz delcev, kot so molekule, aerosoli ali zrna prahu, s '''številsko gostoto''' &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;, ki predstavlja število delcev na enoto prostornine. Njena enota je m&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-3&lt;/sup&gt;. Za posamezne procese definiramo '''presek''' (angl. ''cross section'') na delec:

* '''absorpcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}&lt;/math&gt;, ki ima enoto m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;;
* '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;;
* '''ekstinkcijski presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;, ki je vsota absorpcijskega in sipalnega preseka: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=
\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;

Iz presekov in številske gostote lahko določimo pripadajoče '''linearne koeficiente''', ki so podani z:&lt;math&gt;
\alpha_{\nu,\mathrm{abs}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{abs}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{sca}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{sca}},
\qquad
\alpha_{\nu,\mathrm{ext}} = n\,\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}
&lt;/math&gt;.

Če je medij sestavljen iz več vrst delcev, indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt; označuje posamezno vrsto delcev, prispevki k skupnemu koeficientu ekstinkcije pa se seštevajo: &lt;math&gt;\sum_i n_i\sigma_{\nu,\mathrm{ext},i}&lt;/math&gt;.

'''Optična debelina''' vzdolž poti dolžine &lt;math&gt;L&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;\int_0^L \alpha_\nu(s)\mathrm{d}s
=
\int_0^L n(s)\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt;.

Če sta številska gostota in ekstinkcijski presek vzdolž poti konstantna, se izraz poenostavi v: &lt;math&gt;n\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}L
=
\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}N&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;N=\int_0^L n(s)\mathrm{d}s&lt;/math&gt; '''stolpčna gostota''', ki predstavlja število delcev na enoto površine vzdolž poti svetlobnega žarka. Njena enota je m&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt; ali cm&lt;sup&gt;-2&lt;/sup&gt;.

==== Masni koeficient ekstinkcije (opaciteta) ====
V atmosferi, astrofiziki in klimatologiji se pogosto uporablja '''masni koeficient ekstinkcije''', imenovan tudi '''masna opaciteta''', ki opisuje ekstinkcijo na enoto mase. Če je &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, velja: &lt;math&gt;\alpha_\nu=\rho \kappa_\nu&lt;/math&gt;

Masni koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{cm^2 g^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma v enotah SI &lt;math&gt;\mathrm{m^2 kg^{-1}}&lt;/math&gt;.

Za skupino enakih delcev z maso &lt;math&gt;m_p&lt;/math&gt; je masni koeficient povezan z ekstinkcijskim presekom z izrazom: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Če predpostavimo, da so delci krogle s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; in gostoto materiala &lt;math&gt;\rho_p&lt;/math&gt;, je masa posameznega delca:&lt;math&gt;m_p=\frac{4}{3}\pi a^3\rho_p&lt;/math&gt;,

ekstinkcijski presek pa lahko zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\mathrm{ext}}=\pi a^2 Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt;.

kjer je &lt;math&gt;Q_{\mathrm{ext}}&lt;/math&gt; '''ekstinkcijska učinkovitost''' oziroma brezrazsežna učinkovitost ekstinkcije, ki je odvisna od lastnosti delca in valovne dolžine ter jo je mogoče določiti z Miejevo teorijo. Z združitvijo zgornjih izrazov dobimo: &lt;math&gt;\kappa_\nu=\frac{3Q_{\mathrm{ext}}}{4a\rho_p}&lt;/math&gt;

Na podoben način definiramo tudi '''masni absorpcijski koeficient''' in '''masni sipalni koeficient''': &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{sca}}}{m_p} \And

\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}=\frac{\sigma_{\nu,\mathrm{abs}}}{m_p}&lt;/math&gt;

Ker je ekstinkcijski presek vsota absorpcijskega in sipalnega preseka, velja tudi: &lt;math&gt;\kappa_{\nu,\mathrm{ext}}=\kappa_{\nu,\mathrm{abs}}
+
\kappa_{\nu,\mathrm{sca}}&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;https://people.seas.harvard.edu/~rwordsworth/teaching/ES_237/14_scattering_III_notes.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;https://www.ita.uni-heidelberg.de/~dullemond/lectures/radtrans_2013/Chapter_3.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2017-01-25 |title=5.4: Optical Depth |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/Stellar_Atmospheres_(Tatum)/05%3A_Absorption_Scattering_Extinction_and_the_Equation_of_Transfer/5.04%3A_Optical_Depth |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Molski (molarni) koeficient v spektrofotometriji ====
V kemiji in spektrofotometriji se za raztopine uporabljajo '''molarni ekstinkcijski koeficienti''' &lt;math&gt;\varepsilon_\nu&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt;, ki so povezani z '''absorbanco''' &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Beer-Lambertov zakon lahko zapišemo v obliki: &lt;math&gt;A_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija (v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; optična pot (običajno izražena v cm), &lt;math&gt;\varepsilon_\lambda&lt;/math&gt; pa molarni ekstinkcijski koeficient z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt;.

Absorbanca je povezana z intenzitetama vpadnega in prepuščenega sevanja z izrazom: &lt;math&gt;A_\lambda = \log_{10}\!\left(\frac{I_{\lambda,0}}{I_\lambda}\right)&lt;/math&gt;,

kjer je  začetna oziroma vpadna intenziteta pri valovni dolžini &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt; pa intenziteta po prehodu skozi vzorec.

'''Linearni absorpcijski koeficient''' &lt;math&gt;\alpha_\lambda&lt;/math&gt;, izražen v cm&lt;sup&gt;-1&lt;/sup&gt;, je povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom z zvezo: &lt;math&gt;\alpha_\lambda = \varepsilon_\lambda \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;

Če uporabimo naravni logaritem v Beer-Lambertovem zakonu &lt;math&gt;I = I_0 e^{-\alpha l}&lt;/math&gt; je prav tako &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon c \ln 10&lt;/math&gt;

Povezava med molarnim ekstinkcijskim koeficientom in '''absorpcijskim presekom''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}}&lt;/math&gt; posamezne molekule je: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \frac{\varepsilon_\lambda \, \ln 10}{N_A}&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;N_A&lt;/math&gt; Avogadrovo število. V nekaterih virih je podana tudi približna numerična zveza: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \approx 3{,}82 \times 10^{-21} \, \varepsilon_\lambda \quad (\text{v cm}^2, \text{ če je } \varepsilon_\lambda \text{ v M}^{-1}\text{cm}^{-1})&lt;/math&gt;

'''Številska gostota molekul''' &lt;math&gt;n_0&lt;/math&gt;, izražena v &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt;, je povezana z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; z izrazom: &lt;math&gt;n_0 = c \, N_A / 1000&lt;/math&gt;

pri čemer je &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; izražena v &lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt;. Faktor &lt;math&gt;1000&lt;/math&gt; upošteva pretvorbo iz litrov v cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;.

Linearni absorpcijski koeficient je nato neposredno povezan z absorpcijskim presekom in s številsko gostoto molekul: &lt;math&gt;\alpha'_\lambda = \sigma_{\text{abs}} \, n_0&lt;/math&gt;

Ta zveza pokaže neposredno povezavo med '''mikroskopskim opisom absorpcije''', podanim z absorpcijskim presekom posamezne molekule, in '''makroskopskim opisom''', podanim z linearnim absorpcijskim koeficientom.&lt;ref&gt;https://www.physik.fu-berlin.de/einrichtungen/ag/ag-heyne/docs/teaching/Advanced-Atomic-and-Molecular-Physics/abs_fl_calculations_en.pdf&lt;/ref&gt;

==== Ekstinkcijska učinkovitost in Miejevi parametri ====
Za sferične delce lahko '''ekstinkcijski presek''' zapišemo kot: &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \pi a^2 Q_{\text{ext}}(x, m)&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; pa brezrazsežna '''ekstinkcijska učinkovitost'''. Ta je odvisna od '''parametra velikosti''' &lt;math&gt;x = 2\pi a / \lambda&lt;/math&gt;

in od '''kompleksnega lomnega količnika''' &lt;math&gt;m = n + i k&lt;/math&gt;, kjer &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost oziroma realni del lomnega količnika, &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijske lastnosti materiala. Podobno lahko definiramo tudi '''sipalno''' in '''absorpcijsko učinkovitost''': &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \pi a^2 Q_{\text{sca}}, \quad \sigma_{\text{abs}} = \pi a^2 Q_{\text{abs}}, \quad Q_{\text{ext}} = Q_{\text{sca}} + Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt;.

Funkcije &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;Q_{\text{sca}}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;Q_{\text{abs}}&lt;/math&gt; je mogoče za sferične delce izračunati z '''Miejevo teorijo''', ki omogoča natančen opis interakcije elektromagnetnega valovanja z delci poljubne velikosti glede na valovno dolžino.

V '''Rayleighovem režimu''', za katerega velja &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;, se Miejeve enačbe poenostavijo. V tem primeru je sipalni presek sorazmeren z &lt;math&gt;a^6/\lambda^4&lt;/math&gt;, medtem ko je absorpcijski presek v ustreznem absorpcijskem režimu sorazmeren z &lt;math&gt;a^3/\lambda&lt;/math&gt;, pri čemer je natančna odvisnost odvisna od kompleksnega lomnega količnika oziroma optičnih lastnosti materiala.

Rayleighov približek zato pojasni izrazito odvisnost sipanja od valovne dolžine, medtem ko je za delce, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino ali večja od nje, potrebna uporaba splošnejšega Miejevega opisa.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Thomas |first=Michael E |url=https://doi.org/10.1093/oso/9780195091618.003.0006 |title=Optical Electromagnetics II |date=2006-09-28 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-509161-8 |editor-last=Thomas |editor-first=Michael E |pages=0 |doi=10.1093/oso/9780195091618.003.0006}}&lt;/ref&gt;

==== Večkomponentni mediji in ločeni prispevki ====
V realnih medijih, kot je Zemljina atmosfera, je skupna ekstinkcija posledica prispevkov različnih komponent. Koeficient ekstinkcije lahko zato zapišemo kot vsoto posameznih prispevkov absorpcije in sipanja: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \alpha_{\nu,\text{gas,abs}} + \alpha_{\nu,\text{gas,sca}} + \alpha_{\nu,\text{aer,abs}} + \alpha_{\nu,\text{aer,sca}} + \dots&lt;/math&gt;

Pri tem posamezni členi predstavljajo:

* &lt;math&gt;\alpha_g&lt;/math&gt;oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{gas}}&lt;/math&gt;: '''prispevek plinov''', ki vključuje absorpcijo in sipanje svetlobe na molekulah plinov, pri čemer je za sipanje v atmosferi pomembno predvsem Rayleighovo sipanje;
* &lt;math&gt;\alpha_p&lt;/math&gt; oziroma &lt;math&gt;\alpha_{\text{aer}}&lt;/math&gt;: '''prispevek aerosolov in drugih delcev''', ki vključuje njihovo absorpcijo in sipanje, pri čemer je za delce velikosti, primerljive z valovno dolžino svetlobe, pomembno predvsem Miejevo sipanje.

Za sipanje svetlobe na molekulah plinov, ki ga opišemo z Rayleighovim modelom, lahko linearni sipalni koeficient zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca,gas}} = n_{\text{gas}} \, \sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n_{\text{gas}}&lt;/math&gt; številska gostota molekul plina, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{Rayleigh}}&lt;/math&gt; pa Rayleighov sipalni presek posamezne molekule.

Pri aerosolih je treba upoštevati porazdelitev delcev po velikosti. Če je &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; porazdelitev delcev po velikosti, lahko njihov skupni prispevek k ekstinkciji zapišemo kot: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \int n(a) \, \sigma_{\nu,\text{ext}}(a) \, da&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;n(a)&lt;/math&gt; številska porazdelitev delcev po polmeru, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}(a)&lt;/math&gt; pa ekstinkcijski presek delca z danim polmerom. Integral tako upošteva prispevek vseh velikostnih razredov aerosolnih delcev.

Če aerosolni del sestavlja več različnih vrst delcev, lahko skupni prispevek zapišemo tudi kot vsoto po posameznih komponentah: &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{ext,aer}} = \sum_i \int n_i(a)\,\sigma_{\nu,\text{ext},i}(a)\,\mathrm{d}a&lt;/math&gt;

Skupni koeficient ekstinkcije v atmosferi je tako določen s prispevki plinov, aerosolov in drugih delcev, pri čemer je vsak prispevek odvisen od njihove številčne gostote, velikostne porazdelitve ter optičnih lastnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Povezava z optično debelino in transmitanco ====
Za homogeno plast debeline &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, v kateri je koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; konstanten, je '''optična debelina''' podana z izrazom: &lt;math&gt;\tau_\nu = \alpha_\nu \, l = n \, \sigma_{\nu,\text{ext}} \, l = \rho \, \kappa_\nu \, l&lt;/math&gt;, kjer je &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; številska gostota delcev, &lt;math&gt;\sigma_{\nu,\text{ext}}&lt;/math&gt; ekstinkcijski presek posameznega delca, &lt;math&gt;\rho&lt;/math&gt; masna gostota medija, &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; pa masni ekstinkcijski koeficient oziroma opaciteta. '''Transmitanca''' oziroma prepustnost svetlobe skozi plast je definirana kot razmerje med intenziteto po prehodu skozi plast in začetno intenziteto: &lt;math&gt;T_\nu = \frac{I_\nu(l)}{I_\nu(0)} = e^{-\tau_\nu}&lt;/math&gt;

Transmitanca je torej neposredno povezana z optično debelino: pri majhni optični debelini je plast razmeroma prepustna, medtem ko pri veliki optični debelini transmitanca eksponentno upada.

'''Absorbanca''' v desetiški obliki je definirana kot: &lt;math&gt;A_\nu = -\log_{10} T_\nu = \frac{\tau_\nu}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Pri tem je pomembno razlikovati med absorbanco in celotno ekstinkcijo: absorbanca se nanaša na slabljenje zaradi absorpcije, medtem ko lahko optična debelina oziroma ekstinkcija vključuje tako absorpcijo kot sipanje.

V '''astronomiji''' se slabljenje svetlobe zaradi ekstinkcije pogosto izraža v '''magnitudah''': &lt;math&gt;A_{\nu,\text{mag}} = 2{,}5 \log_{10}\!\left(\frac{I_{\nu,0}}{I_\nu}\right) = 1{,}086 \, \tau_\nu&lt;/math&gt;

kjer je faktor &lt;math&gt;1{,}086 = \frac{2{,}5}{\ln 10}&lt;/math&gt;. Zato je astronomska ekstinkcija v magnitudah neposredno sorazmerna z optično debelino. Večja optična debelina pomeni večje slabljenje svetlobe in s tem večjo vrednost ekstinkcije v magnitudah.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Kai |first=Kenji |last2=Kawai |first2=Kei |last3=Ohara |first3=Kazuma |last4=Minamoto |first4=Yuki |last5=Jin |first5=Yoshitaka |last6=Maki |first6=Teruya |last7=Noda |first7=Jun |last8=Shiina |first8=Tatsuo |last9=Davaanyam |first9=Enkhbaatar |date=2023 |title=Mass-Extinction Conversion Factor (MECF) over the Gobi Desert by a Tethered-balloon-based OPC and a Ceilometer |url=https://www.jstage.jst.go.jp/article/sola/19/0/19_2023-035/_article/-char/ja/ |magazine=Sola |pages=269–273 |volume=19 |doi=10.2151/sola.2023-035}}&lt;/ref&gt;

== Beer-Lambert-Bouguerov zakon ==
[[Absorpcijski zakon|Beer–Lambert–Bouguerov zakon]] (pogosto imenovan tudi Beerov zakon, Beer–Lambertov zakon ali BBL-zakon) je temeljni empirični zakon v optiki in spektroskopiji, ki opisuje eksponentno slabljenje intenzitete elektromagnetnega sevanja (npr. vidne svetlobe, UV- in IR-sevanja) pri prehodu skozi snov. Zakon povezuje absorbanco (ali optično debelino) z lastnostmi snovi (koncentracijo in absorpcijskimi koeficienti) ter z geometrijo meritve (dolžino poti žarka).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;

Zakon se imenuje po treh ključnih avtorjih, ki so prispevali k njegovi formulaciji:

* [[Pierre Bouguer]] (1729) je prvi opisal eksponentno slabljenje svetlobe z debelino snovi; opazil je, da se transmitanca (prepustnost) zmanjšuje eksponentno z naraščajočo debelino vzorca.
* [[Johann Heinrich Lambert]] (1760) je formaliziral Bouguerjevo opažanje in pokazal, da je absorbanca sorazmerna z dolžino poti svetlobe skozi snov.
* [[August Beer]] (1852) je razširil zakon na odvisnost od koncentracije absorbirajoče snovi v raztopini in pokazal, da je absorbanca sorazmerna tudi koncentraciji.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2022-01-17 |title=13.2: Beer's Law |url=https://chem.libretexts.org/Bookshelves/Analytical_Chemistry/Instrumental_Analysis_(LibreTexts)/13%3A_Introduction_to_Ultraviolet_Visible_Absorption_Spectrometry/13.02%3A_Beer's_Law |access-date=2026-10-06 |website=Chemistry LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Beer–Lambert law |url=https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20241115091121/https://www.scientificlib.com/en/Physics/LX/BeerLambertLaw.html |archive-date=2024-11-15 |access-date=2026-10-06 |website=www.scientificlib.com |language=en-US |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Naj bo &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe (pred vstopom v snov) in &lt;math&gt;I&lt;/math&gt; intenziteta prepuščene svetlobe (po prehodu skozi snov). '''Transmitanca''' (prepustnost) &lt;math&gt;T&lt;/math&gt; je razmerje med prepuščeno in vpadno intenziteto: &lt;math&gt;T = \frac{I}{I_0}&lt;/math&gt;

Transmitanca je brezrazsežna količina z vrednostjo med 0 in 1 (oziroma med 0 % in 100 %).

'''Absorbanca''' (desetiška) &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; je definirana kot negativni desetiški logaritem transmitance: &lt;math&gt;A = -\log_{10} T = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Absorbanca je brezrazsežna količina; absorbanca 0 ustreza &lt;math&gt;T=1&lt;/math&gt; (100 % prepustnost), absorbanca 1 pa ustreza &lt;math&gt;T=0,1&lt;/math&gt; (10 % prepustnost). V fiziki in spektroskopiji plinov se včasih uporablja tudi '''naravna absorbanca''' (napieranska absorbanca) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\tau = -\ln T = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava med obema oblikama je: &lt;math&gt;\tau = A \, \ln 10 \approx 2{,}3026 \, A&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V najpreprostejši obliki za homogeno raztopino z eno absorbirajočo snovjo zakon pravi, da je absorbanca sorazmerna s koncentracijo snovi in dolžino poti svetlobe skozi raztopino: &lt;math&gt;A = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;, kjer je:

* &lt;math&gt;A&lt;/math&gt; absorbanca (brez enote),
* &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; molarni ekstinkcijski koeficient (molarna absorptivnost), z enoto &lt;math&gt;\mathrm{M^{-1} cm^{-1}}&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2 mol^{-1}}&lt;/math&gt;),
* &lt;math&gt;c&lt;/math&gt; molarna koncentracija absorbirajoče snovi (&lt;math&gt;\mathrm{mol L^{-1}}&lt;/math&gt; oziroma M),
* &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; dolžina optične poti (običajno debelina kivete, izražena v cm ali m).

Ekvivalentno lahko zakon zapišemo neposredno z intenzitetama: &lt;math&gt;A = \log_{10}\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \varepsilon \, c \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\varepsilon c l}&lt;/math&gt;

V fiziki in pri obravnavi plinov se pogosteje uporablja zapis z naravnim logaritmom: &lt;math&gt;\ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right) = \tau = \sigma \, N \, l&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\sigma&lt;/math&gt; absorpcijski (ali ekstinkcijski) presek na molekulo (&lt;math&gt;\mathrm{cm^2}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^2}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;N&lt;/math&gt; številska gostota molekul (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-3}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-3}}&lt;/math&gt;), &lt;math&gt;l&lt;/math&gt; pa dolžina poti.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Zakon lahko zapišemo tudi z '''linearnim koeficientom ekstinkcije''' &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\kappa&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;\beta_e&lt;/math&gt;), ki ima obratno enoto dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt;).

Za homogeni medij velja: &lt;math&gt;I = I_0 \, e^{-\alpha l}&lt;/math&gt;

'''Optična debelina''' (optična gostota) &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;\tau = \alpha \, l = \ln\!\left(\frac{I_0}{I}\right)&lt;/math&gt;

Povezava z absorbanco je: &lt;math&gt;A = \frac{\tau}{\ln 10} = \frac{\alpha \, l}{\ln 10}&lt;/math&gt;

Če je medij raztopina z molarno koncentracijo &lt;math&gt;c&lt;/math&gt;, je linearni koeficient ekstinkcije povezan z molarnim ekstinkcijskim koeficientom &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; z zvezo: &lt;math&gt;\alpha = \varepsilon \, c \, \ln 10&lt;/math&gt;. &lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

Za raztopino z več absorbirajočimi snovmi (indeks &lt;math&gt;i&lt;/math&gt;) velja, da se absorbance posameznih komponent seštevajo (ob predpostavki, da komponente med seboj ne interagirajo): &lt;math&gt;A = \sum_i \varepsilon_i \, c_i \, l&lt;/math&gt;

oziroma: &lt;math&gt;\frac{I}{I_0} = 10^{-\sum_i \varepsilon_i c_i l}&lt;/math&gt;

To lastnost izkoriščamo v spektrofotometriji za analizo zmesi: izmerimo absorpcijski spekter in z linearno kombinacijo znanih spektrov posameznih komponent določimo njihove koncentracije.&lt;ref&gt;https://www.photonics.com/images/Web/WhitePapers/532/Andor_Learning_Absorption_Transmission_Reflection_Spectroscopy_For_Photonics.pdf&lt;/ref&gt;

Beer–Lambert–Bouguerov zakon velja le pod določenimi predpostavkami; kršitev teh pogojev vodi do odstopanj od linearnosti med absorbanco in koncentracijo.

Ključne predpostavke so:

# '''Homogeni medij''' – snov je enakomerno porazdeljena vzdolž celotne optične poti; ni gradientov koncentracije, faznih meja ali velikih nehomogenosti.
# '''Neodvisni absorberji''' – absorbirajoče molekule ali delci med seboj ne interagirajo; ni močnih medmolekulskih interakcij, ki bi spreminjale absorpcijske lastnosti.
# '''Monokromatsko sevanje''' – svetlobni vir ima dovolj ozek spekter, da se koeficient  (&lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt;) znotraj spektralne širine vira ne spreminja bistveno.
# '''Brez sipanja''' – medij svetlobe ne sipa v znatni meri; sipanje bi zmanjšalo preneseno intenziteto, ne da bi šlo za pravo absorpcijo, kar vodi do navidezno povečane absorbance.
# '''Brez fluorescence in drugih sekundarnih procesov''' – absorbirana energija se ne vrača v obliki fluorescence ali fosforescence v detektor, kar bi popačilo meritev.
# '''Linearni odziv detektorja''' – instrument (spektrofotometer) ima linearen odziv v območju merjenih intenzitet; ni nasičenja detektorja ali znatnega šuma.

Zakon je zato '''limitni zakon''', ki je natančen le pod restriktivnimi pogoji; v praksi so odstopanja pogosta, zlasti pri visokih koncentracijah, v motnih (sipajočih) medijih in pri širokopasovnih virih.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mayerhöfer |first=Thomas G. |last2=Pahlow |first2=Susanne |last3=Popp |first3=Jürgen |date=2020-09-15 |title=The Bouguer-Beer-Lambert Law: Shining Light on the Obscure |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7540309/ |magazine=Chemphyschem: A European Journal of Chemical Physics and Physical Chemistry |pages=2029–2046 |volume=21 |issue=18 |doi=10.1002/cphc.202000464 |issn=1439-7641 |pmc=7540309 |pmid=32662939}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-26/issue-10/100901/BeerLambert-law-for-optical-tissue-diagnostics--current-state-of/10.1117/1.JBO.26.10.100901.full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

Odstopanja od Beer–Lambertovega zakona delimo na tri glavne skupine:

=== 1. Temeljna (fundamentalna) odstopanja ===
Nastopijo pri '''zelo visokih koncentracijah''', ko medmolekulske interakcije postanejo pomembne:

* Spremeni se lokalno električno polje okoli molekul, kar vpliva na polarizabilnost in absorpcijske prehode.
* Spremeni se lomni količnik raztopine, kar vpliva na pot svetlobe in efektivno dolžino optične poti.
* Pri zelo visokih koncentracijah absorbanca ne narašča več linearno s koncentracijo; krivulja &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt; se ukrivi.

=== 2. Kemijska odstopanja ===
Nastopijo, ko je absorbirajoča snov vključena v '''kemijska ravnotežja''', ki so odvisna od koncentracije:

* Disociacija, asociacija, kompleksiranje, protonacija/deprotonacija (odvisnost od pH).
* Različne kemijske oblike imajo različne absorpcijske spektre in koeficiente &lt;math&gt;\varepsilon&lt;/math&gt;; s spremembo koncentracije se spremeni razmerje med oblikami, kar povzroči nelinearnost &lt;math&gt;A(c)&lt;/math&gt;.

=== 3. Instrumentalna odstopanja ===
Povezana so z omejitvami merilne opreme in pogoji meritve:

* '''Nemonokromatski vir''' – širok spekter svetlobe; koeficient &lt;math&gt;\varepsilon(\lambda)&lt;/math&gt; se znotraj pasu spreminja, kar vodi do nelinearnosti.
* '''Sipanje v vzorcu''' – motne raztopine, suspenzije, tkiva; sipanje zmanjša &lt;math&gt;l&lt;/math&gt;, kar se interpretira kot večja absorbanca, čeprav ne gre za pravo absorpcijo.
* '''Stray light''' (tuj svetlobni signal) – svetloba, ki obide vzorec ali ima valovno dolžino zunaj izbranega pasu; pri visokih absorbancah postane delež stray lighta pomemben in povzroči podcenjevanje prave absorbance.
* '''Nelinearnost detektorja''', šum in drift vira.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Simulation of Instrumental Deviation from Beer's Law |url=https://terpconnect.umd.edu/~toh/models/BeersLaw.html |access-date=2026-10-06 |website=terpconnect.umd.edu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Mamouei |first=M. |last2=Budidha |first2=K. |last3=Baishya |first3=N. |last4=Qassem |first4=M. |last5=Kyriacou |first5=P. A. |date=2021-07-02 |title=An empirical investigation of deviations from the Beer–Lambert law in optical estimation of lactate |url=https://www.nature.com/articles/s41598-021-92850-4 |magazine=Scientific Reports |publisher=Nature Publishing Group |pages=13734 |language=en |volume=11 |issue=1 |doi=10.1038/s41598-021-92850-4 |issn=2045-2322}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.researchsquare.com/article/rs-192224/v1&lt;/ref&gt;

== Enačba radiativnega prenosa ==
'''Enačba radiativnega prenosa''' (angl. ''radiative transfer equation'', RTE) je temeljna diferencialna enačba, ki opisuje spremembo specifične intenzitete elektromagnetnega sevanja (svetlobe, IR-, UV- in rentgenskega sevanja itd.) vzdolž žarka, ko sevanje potuje skozi snov, v kateri potekajo absorpcija, sipanje in emisija. Enačba je osnova za modeliranje širjenja sevanja v atmosferah zvezd in planetov, v Zemljini atmosferi, oblakih, medzvezdnem mediju, akrecijskih diskih, tkivih in drugih medijih.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;https://www.astro.yale.edu/vdbosch/astro320_summary26.pdf&lt;/ref&gt;

Osnovna količina v teoriji radiativnega prenosa je '''specifična intenziteta''' &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;I_\lambda&lt;/math&gt;), ki podrobno opisuje energijski tok sevanja. Definirana je tako, da je energija &lt;math&gt;dE&lt;/math&gt;, ki preteče skozi površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt; v časovnem intervalu &lt;math&gt;dt&lt;/math&gt;, znotraj frekvenčnega intervala &lt;math&gt;d\nu&lt;/math&gt; in prostorskega kota &lt;math&gt;d\Omega&lt;/math&gt; okoli smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, enaka: &lt;math&gt;dE = I_\nu(\mathbf{r}, \mathbf{\hat{n}}, \nu, t) \, \cos\theta \, dA \, d\Omega \, d\nu \, dt&lt;/math&gt;, 

kjer je &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot med smerjo žarka &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt; in pravokotnico na površino &lt;math&gt;dA&lt;/math&gt;. Enota specifične intenzitete v sistemu SI je &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (v sistemu CGS pa &lt;math&gt;\mathrm{erg s^{-1} cm^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;).

Specifična intenziteta je funkcija položaja &lt;math&gt;\mathbf{r}&lt;/math&gt;, smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;, frekvence &lt;math&gt;\nu&lt;/math&gt; (ali valovne dolžine &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;) in časa &lt;math&gt;t&lt;/math&gt;. V stacionarnih problemih (brez časovne odvisnosti) se odvisnost od časa izpusti.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~blackman/ast461/lecture2.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://ocw.mit.edu/courses/12-815-atmospheric-radiation-fall-2006/79d280745388d512bda626adcb8da238_1_eq_radiative_transfer.pdf&lt;/ref&gt;

=== Izpeljava enačbe radioaktivnega prenosa ===
Osnovna ideja je preprosta: ko sevanje potuje vzdolž žarka, se njegova specifična intenziteta spreminja zaradi dveh prispevkov:

# '''Izguba''' – del sevanja se odstrani iz žarka zaradi absorpcije in sipanja v druge smeri.
# '''Dobiček''' – del sevanja se doda v žarek zaradi emisije (termične ali druge) in sipanja iz drugih smeri v obravnavano smer.

Za majhen odsek poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; vzdolž žarka zapišemo: &lt;math&gt;dI_\nu = dI_{\nu,\text{izguba}} + dI_{\nu,\text{dobicek}}&lt;/math&gt;.

==== Izguba: absorpcija in sipanje iz žarka ====
Naj bo &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; linearni koeficient ekstinkcije (absorpcija + sipanje), definiran tako, da je delež intenzitete, ki se izgubi na dolžini &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt;, enak &lt;math&gt;\alpha_\nu ds&lt;/math&gt;. Tedaj je izguba: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{izguba}} = -\alpha_\nu \, I_\nu \, ds&lt;/math&gt;

Koeficient &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; ima enoto obratne dolžine (&lt;math&gt;\mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;).

==== Dobiček: emisija in sipanje v žarek ====
Prispevek emisije in sipanja v obravnavano smer opišemo z '''izvornim členom''' (angl. ''source term'') &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt;, ki ima enoto &lt;math&gt;\mathrm{W m^{-3} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt; (energija na enoto prostornine, časa, prostorskega kota in frekvence). Dobiček na poti &lt;math&gt;ds&lt;/math&gt; je: &lt;math&gt;dI_{\nu,\text{dobicek}} = j_\nu \, ds&lt;/math&gt;.

==== Polna enačba ====
Če združimo izgubo in dobiček, dobimo osnovno obliko enačbe radiativnega prenosa: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je &lt;math&gt;d/ds&lt;/math&gt; odvod vzdolž žarka (v smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;). To je linearna diferencialna enačba prvega reda za &lt;math&gt;I_\nu(s)&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-01-15 |title=9.3: Equation of Radiative Transfer |url=https://phys.libretexts.org/Bookshelves/Astronomy__Cosmology/The_Fundamentals_of_Stellar_Astrophysics_(Collins)/09%3A_The_Flow_of_Radiation_Through_the_Atmosphere/9.03%3A_Equation_of_Radiative_Transfer |access-date=2026-10-06 |website=Physics LibreTexts |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Koeficienti ====
Koeficient ekstinkcije &lt;math&gt;\alpha_\nu&lt;/math&gt; lahko razcepimo na absorpcijski in sipalni del: &lt;math&gt;\alpha_\nu = \kappa_\nu + \sigma_\nu&lt;/math&gt;,

kjer je:

* &lt;math&gt;\kappa_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{abs}}&lt;/math&gt;) – '''absorpcijski koeficient''' (prava absorpcija, pretvorba v notranjo energijo),
* &lt;math&gt;\sigma_\nu&lt;/math&gt; (ali &lt;math&gt;\alpha_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;) – '''sipalni koeficient''' (preusmeritev sevanja v druge smeri).

Podobno lahko izvorni člen &lt;math&gt;j_\nu&lt;/math&gt; razdelimo na prispevke: &lt;math&gt;j_\nu = j_{\nu,\text{em}} + j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt;

kjer je:

* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{em}}&lt;/math&gt; emisija (termična, fluorescenca, sinhrotronska itd.),
* &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}&lt;/math&gt; sipanje iz drugih smeri v obravnavano smer.

Sipalni člen je običajno zapisan kot integral po vpadnih smereh: &lt;math&gt;j_{\nu,\text{sca}}(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{\sigma_\nu}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;\Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}})&lt;/math&gt; '''funkcija sipanja''' (angl. ''phase function''), ki opisuje verjetnost sipanja iz smeri &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}'&lt;/math&gt; v smer &lt;math&gt;\mathbf{\hat{n}}&lt;/math&gt;; normalizirana je tako, da je &lt;math&gt;\int \Phi d\Omega = 4\pi&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;https://moodle2.units.it/pluginfile.php/598621/mod_resource/content/0/RL_Cap1.pdf&lt;/ref&gt;

==== Izvorna funkcija ====
Pogosto je koristno definirati '''izvorno funkcijo''' &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;, ki je razmerje med izvornim členom in koeficientom ekstinkcije: &lt;math&gt;S_\nu = \frac{j_\nu}{\alpha_\nu}&lt;/math&gt;

Enota izvorne funkcije je enaka enoti specifične intenzitete (&lt;math&gt;\mathrm{W m^{-2} sr^{-1} Hz^{-1}}&lt;/math&gt;). Z uporabo &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt; lahko enačbo radiativnega prenosa zapišemo v kompaktni obliki: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu + \alpha_\nu \, S_\nu = -\alpha_\nu \, (I_\nu - S_\nu)&lt;/math&gt;.

Ta oblika jasno kaže, da se specifična intenziteta »teži« k izvorni funkciji; če je medij dovolj debel (velika optična debelina), se &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt; približa &lt;math&gt;S_\nu&lt;/math&gt;.

==== Optična debelina in zapis z &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; ====
Namesto geometrijske razdalje &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; se v radiativnem prenosu pogosto uporablja '''optična debelina''' &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, definirana kot: &lt;math&gt;d\tau_\nu = \alpha_\nu \, ds, \quad \tau_\nu(s) = \int_0^s \alpha_\nu(s') \, ds'&lt;/math&gt;

Optična debelina je brezrazsežna količina; medij z &lt;math&gt;\tau \gg 1&lt;/math&gt; imenujemo '''optično debel''', medij z &lt;math&gt;\tau \ll 1&lt;/math&gt; pa '''optično tanek'''. Z uporabo &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt; namesto &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; enačba prenosa postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

ali ekvivalentno: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = I_\nu - S_\nu \quad \text{(odvisno od definicije smeri }\tau\text{)}&lt;/math&gt;.

Običajno se optična debelina meri od opazovalca navzven (ali od površine medija navznoter), zato je treba paziti na predznak pri definiciji &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Formalna rešitev enačbe ====
Za enodimenzionalni primer (žarek vzdolž koordinate &lt;math&gt;s&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;) lahko enačbo &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu&lt;/math&gt;

formalno rešimo z uporabo integracijskega faktorja. Rešitev za intenziteto pri optični debelini &lt;math&gt;\tau_\nu&lt;/math&gt;, če poznamo intenziteto na začetku poti (&lt;math&gt;\tau_\nu = 0&lt;/math&gt;), je: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + \int_0^{\tau_\nu} S_\nu(\tau'_\nu) \, e^{-(\tau_\nu - \tau'_\nu)} \, d\tau'_\nu&lt;/math&gt;.

Prvi člen predstavlja '''oslabljeno začetno intenziteto''' (npr. sevanje ozadja, ki potuje skozi medij), drugi člen pa '''prispevek emisije in sipanja vzdolž poti''', utežen z eksponentnim faktorjem, ki upošteva slabljenje od točke emisije do opazovalca.

Če je izvorna funkcija konstantna (&lt;math&gt;S_\nu = \text{konst.}&lt;/math&gt;), se integral poenostavi in dobimo: &lt;math&gt;I_\nu(\tau_\nu) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu} + S_\nu \, \left(1 - e^{-\tau_\nu}\right)&lt;/math&gt;.

V limitih:

* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \ll 1&lt;/math&gt; (optično tanek medij): &lt;math&gt;I_\nu \approx I_\nu(0) + (S_\nu - I_\nu(0)) \tau_\nu&lt;/math&gt;  .
* Za &lt;math&gt;\tau_\nu \gg 1&lt;/math&gt; (optično debel medij): &lt;math&gt;I_\nu \to S_\nu&lt;/math&gt; (intenziteta se približa izvorni funkciji).&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Posebni primeri ====

===== 1. Brez emisije in sipanja =====
Če ni emisije in sipanja v žarek (&lt;math&gt;j_\nu = 0&lt;/math&gt;), je &lt;math&gt;S_\nu = 0&lt;/math&gt; in enačba postane: &lt;math&gt;\frac{dI_\nu}{ds} = -\alpha_\nu \, I_\nu&lt;/math&gt;.

Rešitev je Beer–Lambertov zakon: &lt;math&gt;I_\nu(s) = I_\nu(0) \, e^{-\tau_\nu}, \quad \tau_\nu = \int_0^s \alpha_\nu \, ds&lt;/math&gt;

To je osnovni opis ekstinkcije brez emisije in večkratnega sipanja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

===== 2. Termična emisija v lokalnem termodinamičnem ravnovesju (LTE) =====
V '''lokalnem termodinamičnem ravnovesju''' (LTE) je izvorna funkcija enaka Planckovi funkciji črnega telesa pri lokalni temperaturi &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;:

&lt;math&gt;S_\nu = B_\nu(T) = \frac{2h\nu^3}{c^2} \, \frac{1}{e^{h\nu/(k_B T)} - 1}&lt;/math&gt;.

V tem primeru enačba prenosa opisuje, kako se sevanje z naraščajočo optično debelino približuje termičnemu spektru črnega telesa.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 3. Čisto sipanje (brez prave absorpcije) =====
Če je &lt;math&gt;\kappa_\nu = 0&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\alpha_\nu = \sigma_\nu&lt;/math&gt; (samo sipanje), je izvorna funkcija določena izključno s sipanjem iz drugih smeri: &lt;math&gt;S_\nu(\mathbf{\hat{n}}) = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu(\mathbf{\hat{n}}') \, \Phi(\mathbf{\hat{n}}', \mathbf{\hat{n}}) \, d\Omega'&lt;/math&gt;.

To vodi do integralne enačbe za &lt;math&gt;I_\nu&lt;/math&gt;, ki je osnova za probleme s čisto sipajočimi mediji (npr. Rayleighovo sipanje v atmosferi, medzvezdni prah).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

==== Približki ====
Enačba radiativnega prenosa se v praksi rešuje v različnih geometrijah in z različnimi približki, odvisno od obravnavanega problema.

===== 1. Ravna plast =====
V mnogih astrofizikalnih in atmosferskih problemih se predpostavi '''ravna plast''', kjer so lastnosti medija odvisne le od višine &lt;math&gt;z&lt;/math&gt; (ali optične debeline &lt;math&gt;\tau&lt;/math&gt;), ne pa od vodoravnih koordinat. Enačba prenosa se nato zapiše za kot &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na navpičnico: &lt;math&gt;\cos\theta \, \frac{dI_\nu}{dz} = -\alpha_\nu \, I_\nu + j_\nu&lt;/math&gt;

ali z optično debelino: &lt;math&gt;\mu \, \frac{dI_\nu}{d\tau_\nu} = -I_\nu + S_\nu, \quad \mu = \cos\theta&lt;/math&gt;.

Ta oblika je osnova za modele zvezdnih in planetnih atmosfer.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== 2. Dvosmerni približek =====
V '''dvosmernem približku''' se sevanje razdeli na dva nasprotna toka (navzgor in navzdol), kar poenostavi enačbo prenosa na sistem dveh enačb za tokova. Ta približek se pogosto uporablja v klimatskih modelih in preprostih modelih atmosferskega prenosa.

===== 3. Eddingtonov približek =====
'''Eddingtonov približek''' predpostavi določeno razmerje med povprečno intenziteto in tenzorjem sevalnega tlaka (Eddingtonov faktor &lt;math&gt;f = 1/3&lt;/math&gt; v izotropnem primeru). Uporablja se za zaprtje sistema enačb pri reševanju prenosa v zvezdnih atmosferah in akrecijskih diskih.

===== 4. Sferična geometrija =====
Za rdeče orjakinje, zvezde z razširjenimi atmosferami in nekatere druge objekte je potrebna '''sferična geometrija''', kjer so lastnosti odvisne od radialne koordinate &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in kota. Enačba prenosa je v tem primeru bolj zapletena zaradi divergence žarkov in spremembe kota vzdolž poti.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

===== Povezava z drugimi količinami: tok, povprečna intenziteta, sevalni tlak =====
Iz specifične intenzitete lahko izračunamo makroskopske sevalne količine z integracijo po smereh in frekvencah.

* '''Povprečna intenziteta''': &lt;math&gt;J_\nu = \frac{1}{4\pi} \int_{4\pi} I_\nu \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tok''': &lt;math&gt;F_\nu = \int_{4\pi} I_\nu \, \cos\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;

* '''Sevalni tlak''': &lt;math&gt;P_\nu = \frac{1}{c} \int_{4\pi} I_\nu \, \cos^2\theta \, d\Omega&lt;/math&gt;.

Te količine so ključne za povezavo radiativnega prenosa z energijskim ravnovesjem, temperaturno strukturo in dinamiko medija.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Rayleighov zakon sipanja ==
'''Rayleighov zakon sipanja''' opisuje elastično sipanje elektromagnetnega valovanja (svetlobe) na delcih, ki so veliko manjši od valovne dolžine vpadne svetlobe (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;). Zakon je leta 1871 postavil John William Strutt, 3. baron Rayleigh, in pokazal, da je intenziteta sipane svetlobe obratno sorazmerna s četrto potenco valovne dolžine, kar pojasni modro barvo dnevnega neba in rdečkaste sončne zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;https://academic.oup.com/book/43116/chapter-abstract/361686357?login=false&amp;redirectedFrom=fulltext&lt;/ref&gt;

Rayleighovo sipanje nastane, ko elektromagnetno valovanje vpade na majhne delce (molekule plina, majhne aerosole), ki so mnogo manjši od valovne dolžine svetlobe. Električno polje vpadnega valovanja v delcu inducira nihajoči električni dipol; ta inducirani dipol seva elektromagnetno valovanje v vse smeri, kar opazujemo kot sipano svetlobo. Ker so molekule v plinu naključno orientirane in ločene z razdaljami, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino, je sipana svetloba nekoherentna; intenziteta sipanja je vsota prispevkov posameznih molekul. Ključna lastnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost od valovne dolžine: krajše valovne dolžine (modra svetloba) se sipajo veliko močneje kot daljše (rdeča svetloba), kar je neposredna posledica odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; v Rayleighovem zakonu.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Osnovna enačba za intenziteto ===
Za en sam majhen delec (kroglo s polmerom &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; in lomnim količnikom &lt;math&gt;n&lt;/math&gt;), ki ga osvetljuje monokromatska, nepolarizirana svetloba z intenziteto &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; in valovno dolžino &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt;, je intenziteta &lt;math&gt;I_s&lt;/math&gt; sipane svetlobe na razdalji &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; od delca in pod kotom &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; glede na smer vpadnega žarka podana z: &lt;math&gt;I_s(\theta) = I_0 \, \frac{1 + \cos^2\theta}{2 R^2} \, \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4 \, \left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 \, r^6&lt;/math&gt;

kjer je:

*  &lt;math&gt;I_0&lt;/math&gt; intenziteta vpadne svetlobe,
*  &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v mediju (običajno v vakuumu ali zraku),
*  &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; relativni lomni količnik delca glede na okolico,
*  &lt;math&gt;r&lt;/math&gt; polmer delca,
*  &lt;math&gt;R&lt;/math&gt; razdalja od delca do točke opazovanja,
*  &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; kot sipanja (kot med smerjo vpadnega in sipanega žarka).

Za molekularno sipanje v plinih se namesto polmera in lomnega količnika pogosto uporabljata polarizabilnost &lt;math&gt;\alpha&lt;/math&gt; ali lomni količnik plina &lt;math&gt;n_{\text{plina}}&lt;/math&gt; ter številska gostota molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Najpomembnejša značilnost Rayleighovega sipanja je močna odvisnost intenzitete od valovne dolžine: &lt;math&gt;I_s \propto \frac{1}{\lambda^4}&lt;/math&gt;.

To pomeni, da se svetloba z dvakrat krajšo valovno dolžino sipa 16-krat močneje. V vidnem delu spektra se zato modra svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 450 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;) sipa približno 4–5-krat močneje kot rdeča svetloba (&lt;math&gt;\lambda \approx 650 \mathrm{nm}&lt;/math&gt;). Ta odvisnost je neposredni vzrok za modro barvo dnevnega neba: sončna svetloba, ki potuje skozi atmosfero, se na molekulah zraka (predvsem &lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;) močneje sipa v modrem delu spektra, zato nebo vidimo modro. Ob sončnem zahodu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra komponenta je močno oslabljena zaradi sipanja, preostaneta pa rdeča in oranžna svetloba, kar daje rdečkaste zahode.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Sipalni presek in koeficient sipanja ===
Za en sam delec definiramo '''sipalni presek''' &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;, ki pove, kolikšen delež vpadne energije se razprši. Za Rayleighovo sipanje na krogli velja: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi}{3} \left(\frac{2\pi}{\lambda}\right)^4
\left(\frac{n^2 - 1}{n^2 + 2}\right)^2 r^6&lt;/math&gt;.

Za molekule plina se pogosto uporablja izraz z lomnim količnikom plina &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; in številsko gostoto molekul &lt;math&gt;N&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{8\pi^3}{3 \lambda^4 N^2} (n^2 - 1)^2 F&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;F&lt;/math&gt; faktor, ki upošteva anizotropijo molekul (za zrak je &lt;math&gt;F \approx 1&lt;/math&gt;). Linearni sipalni koeficient (na enoto dolžine) je potem: &lt;math&gt;\alpha_{\text{sca}} = N \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;.

Za zrak pri standardnih pogojih (tlak 1 atm, temperatura 0 °C) je Rayleighov sipalni koeficient približno &lt;math&gt;1{,}6 \times 10^{-5} \mathrm{m^{-1}}&lt;/math&gt; pri 532 nm (zelena svetloba), kar pomeni, da se na kilometer poti v navpični smeri zaradi molekularnega sipanja izgubi nekaj odstotkov svetlobe.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;https://eodg.atm.ox.ac.uk/user/grainger/research/book/protected/Chapter5.pdf&lt;/ref&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Rayleighovo sipanje ni izotropno; intenziteta sipane svetlobe je odvisna od kota &lt;math&gt;\theta&lt;/math&gt; med vpadnim in sipanim žarkom. Za nepolarizirano vpadno svetlobo velja: &lt;math&gt;I_s(\theta) \propto 1 + \cos^2\theta&lt;/math&gt;.

To pomeni, da je sipanje enako močno v smeri naprej (&lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt;) in nazaj (&lt;math&gt;\theta = 180^\circ&lt;/math&gt;), nekoliko šibkejše pa pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;). Ta kotna odvisnost je značilna za dipolno sevanje in izhaja iz dejstva, da inducirani dipol ne seva v smeri svoje osi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Polarizacija sipane svetlobe ===
Ena najpomembnejših lastnosti Rayleighovega sipanja je polarizacija sipane svetlobe. Ko nepolarizirana svetloba (npr. sončna svetloba) zadene molekulo, se svetloba, sipana pod pravim kotom (&lt;math&gt;\theta = 90^\circ&lt;/math&gt;) glede na smer vpadnega žarka, delno ali popolnoma polarizira. Stopnja polarizacije &lt;math&gt;P&lt;/math&gt; je podana z: &lt;math&gt;P(\theta)=\frac{1-\cos^2\theta}{1+\cos^2\theta}&lt;/math&gt;.

Za &lt;chem&gt;\theta = 90^\circ&lt;/chem&gt; je &lt;math&gt;P=1&lt;/math&gt;, kar pomeni popolno linearno polarizacijo; za &lt;math&gt;\theta = 0^\circ&lt;/math&gt; ali &lt;math&gt;180^\circ&lt;/math&gt; je &lt;math&gt;P=0&lt;/math&gt; (ni polarizacije). To lastnost opazimo na nebu: svetloba, ki prihaja iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana, kar se izkorišča v polarimetriji in pri določanju smeri Sonca tudi ob oblačnem vremenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=Stetefeld |first=Jörg |last2=McKenna |first2=Sean A. |last3=Patel |first3=Trushar R. |date=2016-12 |title=Dynamic light scattering: a practical guide and applications in biomedical sciences |url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5425802/ |magazine=Biophysical Reviews |pages=409–427 |volume=8 |issue=4 |doi=10.1007/s12551-016-0218-6 |issn=1867-2450 |pmc=5425802 |pmid=28510011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;https://www.pas.rochester.edu/~dmw/phy218/Lectures/Lect_64b.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v Zemljini atmosferi ===
V Zemljini atmosferi so glavni povzročitelji Rayleighovega sipanja molekule dušika (&lt;math&gt;N_2&lt;/math&gt;) in kisika (&lt;math&gt;O_2&lt;/math&gt;), ki so veliko manjše od valovne dolžine vidne svetlobe. Zaradi odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt; se modra svetloba sipa veliko močneje kot rdeča, kar povzroči:

* '''Modro dnevno nebo''' – sipana svetloba, ki pride do opazovalca iz vseh smeri, je bogata z modro komponento.
* '''Rdečkaste sončne zahode in vzhode''' – pri nizkem Soncu svetloba potuje skozi daljšo pot v atmosferi; modra svetloba je močno oslabljena, preostaneta pa rdeča in oranžna komponenta.
* '''Polarizacijo neba''' – svetloba iz smeri, pravokotne na Sonce, je močno polarizirana.

Rayleighov sipalni koeficient v atmosferi je odvisen od tlaka in temperature; približno velja, da je sorazmeren z gostoto zraka. V bližnjem ultravijoličnem delu spektra (okoli 300–400 nm) je Rayleighovo sipanje tako močno, da se znaten delež sončne svetlobe razprši že v zgornjih plasteh atmosfere.&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6816254/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://step.esa.int/docs/tutorials/S3TBX_Rayleigh_Correction_Tutorial.pdf&lt;/ref&gt;

=== Rayleighovo sipanje v drugih medijih ===
Rayleighov zakon sipanja se uporablja ne le v atmosferi, temveč tudi v drugih medijih:

* '''Medzvezdni medij''' – majhni delci in molekule v medzvezdnem prostoru sipajo svetlobo zvezd; čeprav je tu pogosto pomembnejše sipanje od prahu (Miejev režim), Rayleighovo sipanje prispeva k ekstinkciji v UV-delu spektra.
* '''Optična vlakna''' – Rayleighovo sipanje na mikroskopskih nehomogenostih v steklu je glavni vzrok za izgube v optičnih vlaknih, zlasti pri krajših valovnih dolžinah.
* '''Spektroskopija in kalibracija''' – natančni Rayleighovi sipalni preseki plinov (npr. Ar, &lt;math&gt;CO_2&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;SF_6&lt;/math&gt;, &lt;math&gt;CH_4&lt;/math&gt;) se uporabljajo za kalibracijo visokokakovostnih optičnih resonatorjev in diferencialne optične absorpcijske spektroskopije (DOAS).
* '''Kozmologija''' – Rayleighovo sipanje fotonov na nevtralnem vodiku pred rekombinacijo in med njo vpliva na temperaturne in polarizacijske spektre kozmičnega mikrovalovnega ozadja (CMB).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Rayleigh Scattering |url=https://acd-ext.gsfc.nasa.gov/anonftp/acd/daac_ozone/Lecture4/Text/Semifinal/rayleigh.html |access-date=2026-10-06 |website=acd-ext.gsfc.nasa.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

=== Meje veljavnosti ===
Rayleighov zakon velja le pod določenimi pogoji:

# '''Velikost delca''' – delec mora biti veliko manjši od valovne dolžine (&lt;math&gt;d \ll \lambda&lt;/math&gt;, običajno &lt;math&gt;d &lt; \lambda/10&lt;/math&gt;. Za večje delce (aerosole, kapljice, prah) je treba uporabiti Miejevo teorijo.
# '''Neresonančno območje''' – valovna dolžina mora biti dovolj oddaljena od absorpcijskih resonanc snovi; v bližini resonanc se pojavijo odstopanja od odvisnosti &lt;math&gt;\lambda^{-4}&lt;/math&gt;.
# '''Neodvisni sipalci''' – molekule ali delci morajo biti dovolj redki, da ne pride do koherentnega sipanja ali interferenčnih učinkov; v gostih medijih lahko pride do kolektivnih učinkov.

Ko ti pogoji niso izpolnjeni, je treba uporabiti splošnejše modele, kot so Miejeva teorija za večje delce ali natančne kvantnomehanske obravnave za resonančno sipanje.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=To appear in The Astrophysical Journal Scattering by Interstellar Dust Grains. I. Optical and Ultraviolet |url=https://ar5iv.labs.arxiv.org/html/astro-ph/0304060 |access-date=2026-10-06 |website=ar5iv |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Miejeva teorija sipanja ==
'''Miejeva teorija sipanja''' (pogosto imenovana tudi Lorenz–Mie–Debyejeva teorija) je analitična rešitev Maxwellovih enačb za sipanje elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli poljubne velikosti. Teorijo je leta 1908 razvil nemški fizik Gustav Mie, neodvisno pa sta jo izpeljala tudi Ludvig Lorenz (konec 19. stoletja) in Peter Debye (1909); danes se pogosto imenuje Lorenz–Mie–Debyejeva teorija, čeprav je Miejevo ime najbolj uveljavljeno. Miejeva teorija omogoča natančen izračun sipalnega, absorpcijskega in ekstinkcijskega preseka za sferične delce (aerosole, kapljice, zrna prahu, nanodelce) v celotnem razponu razmerij med velikostjo delca in valovno dolžino svetlobe.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;[https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf? https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s10854-023-11304-x.pdf?]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/jocd.16470&lt;/ref&gt;

=== Osnovne predpostavke ===
Miejeva teorija obravnava sipanje ravnega elektromagnetnega valovanja na homogeni, izotropni krogli s polmerom &lt;math&gt;a&lt;/math&gt;, ki je vgrajena v neskončen, homogen medij. Ključne predpostavke so:

# '''Sferična geometrija''' – delec je popolna krogla; za nesferične delce je treba uporabiti numerične metode ali približke.
# '''Homogenost in izotropnost''' – lomni količnik delca je enak v vseh točkah in smereh znotraj delca.
# '''Linearni odziv''' – snov se odziva linearno na električno polje; ni nelinearnih optičnih pojavov.
# '''Monokromatsko valovanje''' – vpadno svetlobo obravnavamo pri eni frekvenci (valovni dolžini).
# '''Neskončen medij''' – delec je dovolj daleč od drugih delcev in meja, da ni interferenčnih ali večkratnih sipanj.

Teorija je eksaktna rešitev Maxwellovih enačb za ta idealizirani primer in ne vsebuje približkov glede velikosti delca.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Parameter velikosti in kompleksni lomni količnik ===
Ključna brezrazsežna količina v Miejevi teoriji je '''parameter velikosti''' &lt;math&gt;x&lt;/math&gt;, definiran kot: &lt;math&gt;x = \frac{2\pi a}{\lambda} = k a&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; polmer delca, &lt;math&gt;\lambda&lt;/math&gt; valovna dolžina svetlobe v okolici in &lt;math&gt;k = 2\pi/\lambda&lt;/math&gt; valovno število. Parameter &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; meri razmerje med obsegom delca in valovno dolžino; za &lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt; smo v Rayleighovem režimu, za &lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt; v Miejevem režimu, za &lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt; pa v režimu velikih delcev (geometrijska optika).

Drugi ključni parameter je '''relativni kompleksni lomni količnik''' &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;m = n + i k = \frac{n_{\text{delec}} + i k_{\text{delec}}}{n_{\text{okolica}}}&lt;/math&gt;

kjer je &lt;math&gt;n_{\text{delec}}&lt;/math&gt; realni lomni količnik delca, &lt;math&gt;k_{\text{delec}}&lt;/math&gt; absorpcijski indeks (ekstinkcijski koeficient) delca in &lt;math&gt;n_{\text{okolica}}&lt;/math&gt; lomni količnik okolice. Realni del &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; določa fazno hitrost in lom svetlobe, imaginarni del &lt;math&gt;k&lt;/math&gt; pa opisuje absorpcijo svetlobe v delcu.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Miejeva koeficienta in neskončne vrste ===
Rešitev Maxwellovih enačb za sipanje na krogli se zapiše kot vsota sferičnih valov (multipolna razširitev); koeficienti te razširitve so t. i. '''Miejevi koeficienti''' &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt;. Ti koeficienti so funkcije parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in kompleksnega lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt; ter vključujejo Riccati–Besslove funkcije &lt;math&gt;\psi_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\xi_n&lt;/math&gt; (ali navadne Besslove in Hanklove funkcije).

Za nepolarizirano vpadno svetlobo sta sipalni in ekstinkcijski presek podana z neskončnima vrstama: &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1) \left( |a_n|^2 + |b_n|^2 \right)&lt;/math&gt; &lt;math&gt;\sigma_{\text{ext}} = \frac{2\pi}{k^2} \sum_{n=1}^\infty (2n+1)  \operatorname{Re}(a_n + b_n)&lt;/math&gt;.

Absorpcijski presek je razlika med ekstinkcijskim in sipalnim presekom: &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} = \sigma_{\text{ext}} - \sigma_{\text{sca}}&lt;/math&gt;

Miejeva koeficienta &lt;math&gt;a_n&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;b_n&lt;/math&gt; ustrezata električnim in magnetnim multipolom (dipol, kvadrupol, oktupol itd.); pri majhnih delcih prevladuje prvi člen (&lt;math&gt;n=1&lt;/math&gt;, dipol), pri večjih delcih pa prispevajo višji multipoli.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Učinkovitosti ===
Namesto absolutnih presekov se pogosto uporabljajo brezrazsežne '''učinkovitosti''' (angl. ''efficiency factors''), definirane kot razmerje med presekom in geometrijskim presekom delca &lt;math&gt;\pi a^2&lt;/math&gt;: &lt;math&gt;Q_{\text{sca}} = \frac{\sigma_{\text{sca}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{ext}} = \frac{\sigma_{\text{ext}}}{\pi a^2}, \quad
Q_{\text{abs}} = \frac{\sigma_{\text{abs}}}{\pi a^2}
&lt;/math&gt;.

Učinkovitosti so odvisne od parametra velikosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in lomnega količnika &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;. Za velike delce (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;) se &lt;math&gt;Q_{\text{ext}}&lt;/math&gt; približuje vrednosti 2 (t. i. »ekstinkcijski paradoks«: delec odstrani iz žarka dvakrat več energije, kot bi pričakovali na podlagi njegovega geometrijskega preseka, zaradi interference med vpadnim in sipanim valovanjem).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Kotna porazdelitev sipane svetlobe ===
Miejeva teorija omogoča izračun kotne porazdelitve sipane svetlobe oziroma fazne funkcije. Za razliko od Rayleighovega sipanja, pri katerem je kotna porazdelitev preprosta, &lt;math&gt;1+\cos^2\theta&lt;/math&gt;, je pri Miejevem sipanju kotna odvisnost kompleksnejša in kaže močno preferenco za sipanje naprej (v smeri vpadnega žarka), zlasti pri večjih delcih. To je razlog, da oblaki, sestavljeni iz kapljic vode, ki so velike v primerjavi z valovno dolžino svetlobe, sipajo svetlobo skoraj enakomerno pri vseh valovnih dolžinah in predvsem naprej, kar prispeva k njihovi beli barvi.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref&gt;https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2925276/&lt;/ref&gt;

=== Limiti ===
Miejeva teorija vključuje oba skrajna primera:

* '''Rayleighov limit''' (&lt;math&gt;x \ll 1&lt;/math&gt;): ko je delec veliko manjši od valovne dolžine, se Miejevi izrazi poenostavijo v Rayleighov zakon sipanja, pri čemer velja &lt;math&gt;\sigma_{\text{sca}} \propto \lambda^{-4}&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\sigma_{\text{abs}} \propto \lambda^{-1}&lt;/math&gt; (za absorbirajoče delce).
* '''Geometrijski limit''' (&lt;math&gt;x \gg 1&lt;/math&gt;): za velike delce se sipanje približa geometrijski optiki, ki vključuje lom, odboj in difrakcijo; ekstinkcijska učinkovitost se približuje vrednosti 2, kotna porazdelitev pa kaže močan vrh v smeri naprej.

Za delce, ki so primerljivi z valovno dolžino (&lt;math&gt;x \sim 1&lt;/math&gt;), Miejeva teorija daje kompleksne oscilacije presekov v odvisnosti od valovne dolžine in velikosti delca, kar se na primer kaže pri barvnih pojavih na nanodelcih plemenitih kovin (površinski plazmoni).&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Miejeva teorija se uporablja na številnih področjih:

* '''Atmosferska fizika''' – opis sipanja na aerosolih, oblakih, dežju in vulkanskem pepelu ter modeliranje ekstinkcije in albeda oblakov.
* '''Oceanografija''' – opis sipanja na planktonu in suspendiranih delcih v vodi.
* '''Astrofizika''' – opis sipanja na medzvezdnem prahu, cirkumstelarnih ovojnicah in akrecijskih diskih.
* '''Nanofotonika in plazmonika''' – resonančno sipanje na kovinskih nanodelcih (zlato, srebro), pri katerem pride do površinskih plazmonskih resonanc in izrazitih barvnih učinkov.
* '''Merjenje velikosti delcev''' – inverzni problem, pri katerem se iz izmerjene kotne porazdelitve sipane svetlobe določa porazdelitev velikosti aerosolov ali koloidov.

Za praktične izračune se uporabljajo numerične implementacije Miejevih enačb (npr. v okolju MATLAB in knjižnicah za Python), ki omogočajo hiter izračun presekov in faznih funkcij za poljubni vrednosti &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;m&lt;/math&gt;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

== Ramanovo sipanje ==
'''Ramanovo sipanje''' (ali Ramanov pojav) je neelastično sipanje fotonov na molekulah, pri katerem foton ob interakciji z molekulo spremeni svojo energijo oziroma frekvenco in valovno dolžino zaradi prenosa energije v vibracijska ali rotacijska stanja molekule ali obratno. Pojav je leta 1928 eksperimentalno odkril indijski fizik [[Čandrasekara Venkata Raman|Čandrasekhara Venkata Raman]], za kar je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado za fiziko; teoretično sta ga sočasno razvila [[Grigori Landsberg]] in [[Leonid Mandelštam]]. Ramanovo sipanje je danes osnova Ramanove spektroskopije, ki se uporablja za identifikacijo molekul, določanje njihove strukture, faze, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;https://www.osti.gov/servlets/purl/1657004&lt;/ref&gt;

Pri Ramanovem sipanju foton interagira z molekulo, ki ima vibracijska in rotacijska energijska stanja. Molekula se najprej vzbudi v t. i. virtualno stanje (kratkotrajno stanje, ki ni lastno energijsko stanje molekule), nato pa preide v drugo vibracijsko ali rotacijsko stanje, pri čemer se energija oddanega fotona razlikuje od energije vpadnega fotona. Ker gre za sipanje in ne za absorpcijo ter ponovno emisijo kot pri fluorescenci, je proces hiter in ne vključuje realnih vzbujenih elektronskih stanj.

Glede na spremembo energije fotona ločimo dva osnovna tipa Ramanovega sipanja:

* '''Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton izgubi del energije, molekula pa preide iz nižjega v višje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima manjšo energijo in daljšo valovno dolžino od vpadnega.
* '''Anti-Stokesovo Ramanovo sipanje''': foton pridobi energijo, molekula pa preide iz višjega v nižje vibracijsko ali rotacijsko stanje; sipani foton ima večjo energijo in krajšo valovno dolžino od vpadnega.

Ker je pri sobni temperaturi večina molekul v osnovnem vibracijskem stanju, je Stokesovo sipanje običajno močnejše od anti-Stokesovega; razmerje med njima je odvisno od temperature in se izkorišča za [[Termometrija|termometrijo]].&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Ramanov premik in energijska bilanca ===
Razlika v energiji oziroma frekvenci med vpadnim in sipanim fotonom se imenuje '''Ramanov premik''' in je značilna za posamezno molekulo ter njen vibracijski ali rotacijski prehod. Če je &lt;math&gt;\nu_0&lt;/math&gt; frekvenca vpadnega fotona in &lt;math&gt;\nu_s&lt;/math&gt; frekvenca sipanega fotona, je Ramanov premik: &lt;math&gt;\Delta \nu = \nu_0 - \nu_s&lt;/math&gt;

Za Stokesovo sipanje je &lt;math&gt;\Delta \nu &gt; 0&lt;/math&gt; (sipani foton ima nižjo frekvenco), za anti-Stokesovo pa &lt;math&gt;\Delta \nu &lt; 0&lt;/math&gt;. Ramanov premik se običajno izraža z valovnim številom (&lt;math&gt;\mathrm{cm^{-1}}&lt;/math&gt;), ki je sorazmerno z energijsko razliko med vibracijskimi nivoji molekule. Ker so vibracijske energijske razlike značilne za posamezne kemijske vezi in molekule, Ramanov spekter (intenziteta sipane svetlobe v odvisnosti od &lt;math&gt;\Delta \nu&lt;/math&gt;) služi kot »prstni odtis« molekule.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Intenziteta ===
Ramanovo sipanje je zelo šibek pojav: le približno 1 od 10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; do 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt; vpadnih fotonov se sipa neelastično (Ramanovo sipanje), preostali pa se sipajo elastično (Rayleighovo sipanje) ali preidejo skozi vzorec brez interakcije. Intenziteta Ramanovega signala je sorazmerna s:

* '''koncentracijo molekul''' v vzorcu,
* '''intenziteto vpadnega laserja''',
* '''Ramanovim presekom''' molekule, ki je odvisen od spremembe polarizabilnosti molekule med vibracijo (molekule z večjo spremembo polarizabilnosti imajo močnejše Ramanove črte).

Zaradi šibkosti signala se v Ramanovi spektroskopiji uporabljajo močni laserji, občutljivi detektorji (CCD) in učinkovito zatiranje Rayleighove komponente z uporabo filtrov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Razlika med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem ===
Ključne razlike med Rayleighovim in Ramanovim sipanjem so:

* '''Elastičnost''': Rayleighovo sipanje je elastično (sipani foton ima enako energijo in valovno dolžino kot vpadni), Ramanovo sipanje pa je neelastično (sipani foton ima drugačno energijo in valovno dolžino).
* '''Mehanizem''': pri Rayleighovem sipanju molekula ostane v istem vibracijskem ali rotacijskem stanju, pri Ramanovem sipanju pa preide v drugo stanje.
* '''Intenziteta''': Rayleighovo sipanje je mnogo močnejše (predstavlja večino sipane svetlobe), Ramanovo sipanje pa je zelo šibko (približno 1:10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; – 10&lt;sup&gt;7&lt;/sup&gt;).
* '''Uporaba''': Rayleighovo sipanje pojasnjuje optične pojave v atmosferi (modro nebo, polarizacija), Ramanovo sipanje pa se uporablja predvsem v spektroskopiji za identifikacijo molekul in preučevanje vibracijskih stanj.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Stimulirano Ramanovo sipanje (SRS) ===
Pri zelo visokih intenzitetah laserja (npr. pri kratkih pulzih) pride do '''stimuliranega Ramanovega sipanja''' (SRS), pri katerem Ramanov proces postane nelinearen in ojačan; v tem režimu je mogoče doseči visoko pretvorbeno učinkovitost iz črpalnega sevanja v Ramanove črte. SRS se izkorišča v Ramanovih laserjih za pretvorbo valovne dolžine, pri daljinskem zaznavanju (LiDAR) za večspektralno detekcijo in v spektroskopiji plinov.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

=== Uporaba ===
Ramanovo sipanje ima številne uporabe v znanosti in tehnologiji:

* '''Ramanova spektroskopija''' – identifikacija molekul, določanje kemijske sestave, faze, kristaliničnosti, napetosti in temperature v trdnih snoveh, tekočinah in plinih; uporablja se v kemiji, znanosti o materialih, farmaciji, geologiji in biologiji.
* '''Medicinska diagnostika''' – neinvazivna analiza tkiv, celic in bioloških tekočin; razlikovanje med zdravimi in tumorskimi tkivi ter identifikacija bakterij.
* '''Daljinsko zaznavanje in LiDAR''' – Ramanov LiDAR se uporablja za merjenje koncentracij plinov (&lt;math&gt;(\mathrm{H_2O}), (\mathrm{CO_2}), (\mathrm{O_2})&lt;/math&gt;) v atmosferi, temperaturnih profilov in aerosolov.
* '''Plazmonska in površinsko ojačana Ramanova spektroskopija (SERS)''' – ojačanje Ramanovega signala na hrapavih kovinskih površinah (zlato, srebro) za detekcijo posameznih molekul.
* '''Kemijsko ojačano Ramanovo sipanje''' – novejši pristopi z uporabo prevodnih polimerov za racionalno načrtovanje ojačevalcev Ramanovega signala.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

== Sklici ==
[[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]]
[[Kategorija:Galaktična astronomija]]
[[Kategorija:Opazovalna astronomija]]</text>
      <sha1>jni93ujgryhghwojnqhe27xk6nohmja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Santo Adriano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609391</id>
    <revision>
      <id>6762798</id>
      <parentid>6759947</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:11:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6762798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9599" sha1="677ypkat0e1vz1xwl8j4k3j8xhixual" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Santo Adriano
 | native_name       = Santu Adrianu
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Villanueva (Santo Adriano, Asturias).jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de Santo Adriano.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Oviedo
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = 	Elvira Menéndez Fernández (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 22,60
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 281
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|17|18|N|5|58|47|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 813
  | website = https://www.santoadriano.org/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Sabadía - Llavaderu.jpg|thumb|desno|Stara pralnica ({{jezik-ast|llavaderu}}) v Sabadíi]]
[[Slika:Casa conceyu Santu Adrianu.JPG|thumb|desno|Mestna hiša]]
'''Santo Adriano''' ({{IPA-es|ˈsanto aˈdɾjano}}, {{jezik-ast|Santu Adrianu}} {{IPA-ast|ˌsa(ŋ)n.twaˈðɾja.nu}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu osrednje Asturije, približno 15 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Grado, Španija|Grado]], na severovzhodu na Oviedo in [[Ribera de Arriba|Ribero de Arribo]], na jugovzhodu na [[Morcín]], na jugu na [[Quirós]] in na jugozahodu na [[Proaza|Proazo]]. Središče občine je v Villanuevi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Santo Adriano on the Ruta del Oso |work=Ruta del Oso |url=https://rutadeloso.es/en/villages/santo-adriano/ |date= |accessdate=3.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V jamah v okolici Tuñóna so odkrili ostanke, ki pričajo o človeški prisotnosti iz [[paleolitik]]a, in sicer orodja in kosti od [[neandertalec|neandertalca]]. V zadnjih časih so odkrili tudi druge jame, kjer je bilo še veliko drugih ostankov praorodij iz kamna in kosti.&lt;ref name=&quot;vivir&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932254/historia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V jamah Abrigo in Santo Adriano so zasledili jamske slike, ki upodobijo trideset podob živali (predvsem jelene in goveda), ki so stare 23 tisoč let.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Ni nobenih najdb iz [[neolitik]]a kot v sosednjih občinah. V Santu Adrianu in Les Caranguesu na vrhu Constancio ter v Tenebréuju ob reki Collaín so bila gradišča, ki so jih postavili ljudje [[kultura Castro|kulture Castro]].&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V Lavaresu so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] odprli rudnik in gradili cesto.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

V Tuñónu je [[romanska arhitektura|preromanska]] cerkev sv. Hadrijana, o kateri menijo, da je bila ustanovljena 891 po [[kraljevina Asturija|asturijskem kralju]] [[Alfonz III. Asturijski|Alfonzu III.]] in njegovi ženi Jimeni, medtem ko drugi podvomijo o tej ustanovitvi. Dokumenti, ki pričajo o ustanovitvi cerkve so namreč od škofa Ovieda Pelagija, ki je bil zloglasen zaradi ponarejanja listin.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; V 12. stoletju je bila občina Santo Adriano in vsa okolica gnezdo upora grofa [[Gonzalo Peláez|Gonzala Peláeza]], ki se je uprl proti [[kraljevina Leon|leonskemu kralju]] [[Alfonz VII. Leonski|Alfonzu VII.]], da bi odcepil Asturijo od Leona.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; Od 13. stoletja je dokazljiv obstoj samostana sv. Hadrijana v Tuñónu, ki je pod odvisnostjo škofije v Oviedu upravljal občino.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

[[Filip II. Španski]] je s papeškim dovoljenjem izlastil cerkvene lasti tudi na tem ozemlju v 16. stoletju, kar je omogočilo občanom, da odkupijo svojo svobodo od kralja in so 14. oktobra 1589 ustanovili svojo mestno hišo v Villanuevi, ki je do danes središče občine.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

1796 je prizadel uničevalen požar Santo Adriano in Proazo.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 1827 so odcepili Llinares in Las Morteras od Santa Adriana, ki so ju potem priključili Proazi in Riberi de Arribi, medtem ko so Llavares pridružili k Santu Adrianu.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 16. junija 1859 sta se Proacina in Caranga tudi odcepili od Santa Adriana in se pridružili k Proazi. V 20. stoletju so San Adrianu'l Monte, kjer je bil samostan sv. Hadrijana, priključili h Gradu.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt;

Ker ni bilo industrializacije v občini, zato se je večina prebivalstva polagoma izseljevala v bolj razvite regije ali druge [[Evropa|evropske]] države.&lt;ref name=&quot;vivir&quot; /&gt; 1877 je bilo še 1900 ljudi v Santu Adrianu, a število je upadlo do 276 do leta 2021.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Alteraciones de los municipios en los Censos de Población desde 1842 |work=Instituto Nacional de Estadística |url=https://www.ine.es/intercensal/intercensal.do?search=3&amp;codigoProvincia=33&amp;codigoMunicipio=064&amp;btnBuscarCod=Consultar+selecci%C3%B3n |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Sierra del aramo.JPG|thumb|desno|Gorovje Aramo]]
[[Slika:Paisaje Asturiano cerca de Proaza - panoramio.jpg|thumb|desno|Pejsaž med Proazo in Santom Adrianom]]
Podtalje Santa Adriana izvira iz [[devon (geološka doba)|devona]] in je sestavljeno iz rdečega [[peščenjak]]a, ki je prepletan z železovin oksidon. Tudi reka Trubia gre skozi trdi devonski pas. Občina se nahaja ob vznožju gorovij Aramo in Oral, na zelo hrapastem terenu, kjer so strminasti klanci in visoke gorske verige iz [[apnenec|apnenca]]. Prebivalstvo se nahaja na plodnem ozemlju med temi klanci ob Trubii. Najvišji vrh je Grandamiana (813 m).&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Santo Adriano |work=Vivir Asturias |url=https://santo-adriano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/61932259/geografia-santo-adriano |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Glavna reka Trubia gre iz juga proti severu skozi občino in je obdana s plodnimi travniki.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Poleg Trubie je mnogo potokov kot Picarós, ki izvira iz klanca Prados in se zliva v Trubio na meji Proaze. Drugi potoki se zlivajo tudi v Trubio kot Xanas, Rebregáu in Tresarcu.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Podnebje je nasprotno zaradi zemljepisnega položaja. Najugodnejše je podnebje na ravnici Villanueva, kjer je vreme milo in je malo megel.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Rastlinstvo Santa Adriana je bogato in raznoliko.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Pogosti so hrastovi in kostanjevi gozdovi na planinah, medtem ko rastejo ob rekah jelše, topoli in vrbe. Na sončnih klancih lahko zasledimo [[Črničevje|črni hrast]].&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Malo je evkaliptov, ki je invazivna vrsta in se drugje v Asturiji širi v škodo avtohtonim drevesom. Glede živalstva lahko zasledimo volka na planinah, pouleg tega živijo na območju lisice, jazbeci in veverice,&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; čeprav njihovo število upada.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo temelji izključno na živinoreji in [[storitveni sektor|storitvenem sektorju]]. Najpomembnejša je mesna industrija, s poljedelstvom se ukvarjajo le v ohišnicah. Na tem področju še vedno ima preferenco v gojenju tradicionalno [[asturijsko dolinsko govedo]] ({{jezik-ast|asturiana de los valles}}).&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; V zadnjih časih se je skokovito razvijal turizem, v katerem je zaposleno več kot 56 % prebivalstva.

== Kultura ==
Izjemna stavbena dediščina občine je [[predromanska umetnost|preromanska cerkev]] sv. Hadrijana, ki je od 1931 uvrščena kot zaščiten zgodovinski spomenik. Druga pomembna cerkvena stavba je župnijska cerkev sv. Romana v Villanuevi, ki je zgrajena v romanskem slogu ter je pozneje dobila [[gotska arhitektura|gotske]] in [[barok|baročne]] dodatke. Vredni sta omembe še cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju in cerkev sv. Kataline v Lavaresu.

Poleg teh je veliko plemiških palač in [[srednji vek|srednjeveški]] most v Villanuevi nad Trubio.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Iglesia de Tuñon (19).jpg|Cerkev sv. Hadrijana v Tuñonu
Slika:Cueva del Conde (02).jpg|Grofovska jama v Tuñonu&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Santo Adriano |url=https://www.santoadriano.org/historia |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
Slika:Arroyo De Las Xanas (83455559).jpeg|Potok Xanas
Slika:Iglesia y plaza de Castañeo.jpg|Cerkev nadangela Gabrijela v Castañedu del Monteju
Slika:Tuñon - 006 - 50346797181.jpg|Most v Tuñonu
Slika:Tuñon - 007 - 50346102068.jpg|Hiše na klancu v Tuñonu
Slika:Sabadía - Fonte.jpg|Studenec v Sabadíi
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>677ypkat0e1vz1xwl8j4k3j8xhixual</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sariego</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609393</id>
    <revision>
      <id>6762795</id>
      <parentid>6760020</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>popravek</comment>
      <origin>6762795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5689" sha1="7ta1b4uxhs1gtrwwtdd5lhbo9kze3yn" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Sariego
 | native_name       = Sariegu
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Iglesia de Santiago el Mayor en Sariego, Asturias2.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Flag sariego.svg
 | image_shield = Escudo de Sariego.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Oviedo
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Saúl Bastián Montequín
  | area_total_km2    = 25,73
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 1252
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|24|58|N|5|33|00|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 731
  | website = https://www.sariego.org/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Santiago de Sariegu (04).jpg|thumb|desno|Cerkev apostola sv. Jakoba]]
'''Sariego''' ({{jezik-ast|Sariegu}} {{IPA-ast|saˈɾje.ɣu}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 26 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Villaviciosa|Villavicioso]], na severozahodu na [[Gijón]], na jugovzhodu na [[Nava, Asturija|Navo]] in na vzhodu na [[Cabranes]]. Središče občine je v Vegi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Vega |work=Vivir Asturias |url=https://sariego.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/61937534/la-vega |date= |accessdate=3.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; V občini se uradno rabi [[asturijščina|asturijski jezik]], dvojezični napisi so le v naselju Lamasanti ({{jezik-ast|Llamasanti}}).

== Etimologija ==
Sariego pomeni ''slani izvir''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Sariego |work=Escapada Rural |url=https://www.escapadarural.com/que-hacer/sariego |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Sariego je omenjen prvič 996, ko sta [[kraljevina Leonski|leonski kralj]] [[Bermudo II. Leonski|Bermudu]] in njegova žena Elvira darovala zemljišča samostanu sv. Pelagija v Oviedu. 1201 je [[Alfonz IX. Leonski]] daroval občino samostanu v Villaviciosi.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Sariego |url=https://www.sariego.org/historia |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V 13. stoletju je bilo veliko sporov med samostanom in občani, zato je nameraval [[Alfonz X. Kastiljski]] zagotoviti pravice Sariegu, da se lahko osamosvoji, vendar je kralj pozneje spremenil svojo odločbo zaradi upiranja samostana.

Sariego je bil vozlišče [[Jakobova pot|Jakobove poti]], ob t. i. »Francoski stezi«.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V občini je delovala tudi bolnica, ki je skrbela za bolne romarje. Središče občine je bilo takrat v Moralu, kjer je bil zgrajena palača družine Vigil-Quiñones, ki je obvladovala vso dolino.

Sariego kot samostojna občina je nastala 1309. Samostojnost je bila potrjena tudi 1504.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so se večkrat peljale [[Francozi|francoske]] vojske skozi občini, medtem ko so se na klancih in gorah skrivali [[Asturijci|asturijski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]], ki so nenehno napadli Francoze.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Po vojnah se je začelo izseljevanje iz občine v Ameriko. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ustanovili [[druga španska republika|republikanci]] majhno letališče v Sariegu.

== Geografija ==
[[Slika:Nacimiento del río Nora.jpg|thumb|desno|Pokrajina ob reki Ñora v Sariegu]]
Sariego se nahaja v dolini, ki je obdana z nizkimi gorami, v povirju reke Ñora. Severna meja občine je gorovje Llomba. Tla je sestavljena iz snovi iz [[trias|triade]] in [[jura|jure]]. Najvišji vrh je Fariu (731 m). Na območju je veliko izvirov, med njimi je najbolj vredna omembe slatina Saláu.

== Kultura ==
Sariego je znan o folklornem festivalu ''esfoyaza'', ki hrani staro tradicijo skupno lupanje koruze. Takrat hodijo občani v tradicionalni asturijski noši.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Esfoyaza. Work of our grandparents |work=Soy Ecoturisto |url=https://soyecoturista.com/en/actividad/la-esfoyaza-trabajos-de-nuestros-abuelos |date= |accessdate=3.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Cerkev Marije Device v dolini Ñore je bila zgrajena v 12. stoletju, ki se zelo lepo prilagodi pokrajini. Cerkev apostola sv. Jakoba v Sariegu je najstarejša, je zgrajena v [[predromanska umetnost|preromanskem slogu]]. Končno podobo je dobila v 16. stoletju.

Župnijska cerkev v San Románu je zgrajena v 13. stoletju. Tudi v palači družine Vigil-Quiñones v Moralu je ena kapela, ki je posvečena Svetemu Roku.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>7ta1b4uxhs1gtrwwtdd5lhbo9kze3yn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609410</id>
    <revision>
      <id>6762774</id>
      <parentid>6760238</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T00:50:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12043" sha1="1qnsdvk5ir5j6j753zl4grcq3jo3tbw" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Francoska death metal skupina}}

{{Infobox musical artist
| name            = Gorod
| image           = Gorod @ Complexity Fest 04.jpg
| caption         = Gorod na festivalu Complexity Fest leta 2017
| image_size      =
| alias           = Gorgasm (1997–2005)
| origin          = [[Bordeaux]], Francija
| genre           = [[Tehnični death metal]], [[progresivni metal]]
| years_active    = 1997–danes
| label           = Willowtip, [[Listenable Records|Listenable]], [[Unique Leader Records|Unique Leader]]
| website         = {{URL|http://gorod.free.fr/}}
| current_members = Julien &quot;Nutz&quot; Deyres&lt;br /&gt;Mathieu Pascal&lt;br /&gt;Benoit Claus&lt;br /&gt;Nicolas Alberny&lt;br /&gt;Karol Diers
| past_members    = Guillaume Martinot&lt;br /&gt;Sandrine Bourguignon&lt;br /&gt;Arnaud Pontacq&lt;br /&gt;Samuel Santiago
}}

'''Gorod''' je [[tehnični death metal|tehnična death metal]] skupina iz mesta [[Bordeaux]] v Franciji.&lt;ref name=&quot;AllMusic&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.allmusic.com/artist/gorod-mn0000368088/biography|last=Jurek|first=Thom|title=Gorod Biography|website=[[AllMusic]]|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Nastali so pod imenom Gorgasm, vendar so člani skupino leta 2005 preimenovali v Gorod, da bi se izognili zmedi z istoimensko ameriško death metal skupino.&lt;ref name=&quot;AllMusic&quot;/&gt; Leta 2004 so pri založbi Deadsun Records izdali prvenec ''Neurotripsicks'', ki ga je leto dni kasneje ponovno izdala založba Willowtip Records. Leta 2006 je sledil  album ''[[Leading Vision]]''. V tem času je skupino zapustila prvotna bobnarka Sandrine Bourguignon.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://metalstorm.net/pub/interview.php?interview_id=522|title=Gorod interview (07/2009)|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=August 7, 2009|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 so objavili, da so napisali šest novih skladb, ki bodo del prihajajočega albuma.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-new-song-preview-available|title=GOROD: New Song Preview Available|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=April 17, 2008|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; Maja 2009 je skupina najavila nov album ''[[Process of a New Decline]]'' ter na svojem profilu na [[Myspace|Myspacu]] objavila še eno skladbo s tega albuma, &quot;Programmers of Decline&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-stream-another-new-track-process-of-a-new-decline-artwork-tracklisting-revealed|website=[[Brave Words &amp; Bloody Knuckles]]|title=GOROD Stream Another New Track; Process of a New Decline Artwork; Tracklisting Revealed|date=May 19, 2009|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; Album je izšel mesec dni kasneje in prejel kritiške pohvale.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |title=French death dealers stay tech-y without slaughtering the soul |author=Shawn Macomber |work=Decibel Magazine |accessdate=December 13, 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100103101232/http://decibelmagazine.com/Content.aspx?ncid=320681 |archivedate=January 3, 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.sputnikmusic.com/album.php?reviewid=31439 |title=Gorod - Process of a New Decline |last=Munro|first=Tyler|website=Sputnikmusic |date=July 17, 2009 |accessdate=December 13, 2009}}&lt;/ref&gt; To je bil tudi zadnji album prvotnega pevca Guillauma Martinota, ki ga je pozneje zamenjal Julien Deyres. V okviru promocije albuma je skupina nastopila na festivalu [[Maryland Deathfest]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://metalinjection.net/tour-dates/maryland-deathfest-viii-running-order-announced|title=MARYLAND DEATHFEST VIII running order announced|website=Metal Injection|date=December 15, 2009|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2011 so začeli miksati nov album in se odpravili na turnejo s skupino [[Obscura]] ob izidu njihovega albuma [[Omnivium]], skupaj s skupinama [[Spawn of Possession]] in Exivious.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-begin-mixing-new-album-video-update-posted|title=GOROD Begin Mixing New Album; Video Update Posted|website=[[Brave Words &amp; Bloody Knuckles]]|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-begins-mixing-new-album|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|title=GOROD Begins Mixing New Album|date=December 6, 2011|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; Leto dni kasneje so podpisali novo severnoameriško pogodbo z založbo Unique Leader Records ter razkrili podrobnosti o svojem albumu ''[[A Perfect Absolution]]'',&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://blabbermouth.net/news/gorod-signs-north-american-deal-with-unique-leader-records|title=GOROD Signs North American Deal With UNIQUE LEADER RECORDS|website=[[Blabbermouth.net|Blabbermouth]]|date=February 14, 2012|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; ki je izšel mesec dni po prvi najavi. Leto po izidu albuma je skupina nastopila kot nosilec devete letne turneje Bloodletting North America.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.nocleansinging.com/2013/03/08/gorod-headlines-bloodletting-north-america-9-polyphia-make-waves-and-bethlehem-plan-their-next-album/|title=GOROD HEADLINE BLOODLETTING NORTH AMERICA 9, POLYPHIA MAKE WAVES, AND BETHLEHEM PLAN THEIR NEXT ALBUM|website=No Clean Singing|date=March 8, 2012|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://metalinjection.net/news/gorod-announce-headlining-u-s-tour|title=GOROD Will Be Coming To The States Soon For A Tour!|last=Kennelty|first=Greg|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022|website=Metal Injection}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.metalsucks.net/2013/03/07/at-last-gorod-coming-to-america/|title=At Last! Gorod Coming to America!!!|website=[[MetalSucks]]|date=March 7, 2013|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju se je skupina prav tako razšla s svojim drugim bobnarjem Samuelom Santiagom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/21041/gorod-parts-ways-with-drummer/comments/|title=Gorod parts ways with drummer|website=Lambgoat|date=August 28, 2013|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;

2. oktobra 2015 so objavili studijske posnetke za svoj zadnji album pri založbi Unique Leader, ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'', ki je izšel štirinajst dni kasneje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://bravewords.com/news/gorod-readies-for-release-of-new-full-length-studio-video-footage-available|title=GOROD Readies For Release Of New Full-Length; Studio Video Footage Available|date=October 2, 2015|website=[[Brave Words &amp; Bloody Knuckles]]|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; Uspehu so sledili z novim albumom ''[[Aethra]]'', ki je izšel oktobra 2018.

Februarja 2022 je skupina izdala singel &quot;Victory&quot;, ki je napovedal nov studijski album.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://lambgoat.com/news/35736/gorod-finish-new-album-share-new-track-and-video/|date=February 27, 2022|title=Gorod finish new album, share new track and video|website=Lambgoat|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://metalstorm.net/events/news_comments.php?news_id=45254|title=Gorod - Return With Seventh Full Length, Unveil First Single|website=[[Metal Storm (spletna revija)|Metal Storm]]|date=February 28, 2022|access-date=October 28, 2022}}&lt;/ref&gt; Sledila sta še dva singla, &quot;Breeding Silence&quot; in &quot;The Orb&quot;, izdana julija oziroma septembra. Februarja 2023 so napovedali svoj sedmi album, ''The Orb'', ki je izšel 10. marca.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://rockfreaks.net/news/42197|title=Gorod announces new album: &quot;The Orb&quot;|website=Rockfreaks.net|access-date=March 7, 2023|date=February 11, 2023}}&lt;/ref&gt;

18. maja 2026 je skupina objavila, da bo njihov osmi album, ''[[The Ember Gone]]'', izšel 28. avgusta 2026 pri založbah Base Productions in [[Season of Mist]].&lt;ref&gt;[https://www.instagram.com/p/DYeq5C4ApoE/ ''We're incredibly proud to announce our new album today: THE EMBER GONE.'' na Instagramu]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://distortedsoundmag.com/gorod-announce-new-album-the-ember-gone/ ''Gorod announce new album ‘The Ember Gone’'' v Distorted Sound Magazine]&lt;/ref&gt; 12. junija 2026 je skupina nato izdala vodilni singel za prihajajoči album z naslovom &quot;Forgiveness&quot; ter spremljajoči videospot.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=1541486697343512&amp;id=100044465885290 ''FORGIVENESS is now out!'' na Facebooku]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://metalnerd.net/gorod-share-forgiveness-music-video/ ''Gorod share “Forgiveness” music video'' v MetalNerd]&lt;/ref&gt;

== Člani skupine ==

=== Trenutni člani ===
* Mathieu Pascal – kitara (1997–danes)
* Benoit Claus – bas kitara (1997–danes)
* Julien &quot;Nutz&quot; Deyres – vokal (2010–danes)
* Nicolas Alberny – kitara (2010–danes)
* Karol Diers – bobni (2014–danes)

=== Bivši člani ===
* Sandrine Bourguignon – bobni (1997–2008)
* Guillaume Martinot – vokal (1997–2010)
* Arnaud Pontacq – kitara (2002–2010)
* Samuel Santiago – bobni (2008–2013)

=== Časovnica ===
{{#tag:timeline|
ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20
PlotArea = left:110 bottom:60 top:0 right:15
Alignbars = justify
DateFormat = mm/dd/yyyy
Period = from:01/01/1997 till:{{#time:m/d/Y}}
TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy
Legend = orientation:horizontal position:bottom
ScaleMajor = increment:2 start:1997
ScaleMinor = increment:1 start:1998

Colors =
  id:vocals  value:red    legend:Vokali
  id:guitar  value:green  legend:Kitare
  id:bass    value:blue   legend:Bas_kitara
  id:drums   value:orange legend:Bobni
  id:studio  value:black  legend:Studijski_albumi

LineData =
  layer:back
  color:studio
  at:10/04/2004
  at:06/15/2005
  at:08/22/2006
  at:06/01/2009
  at:03/23/2012
  at:10/16/2015
  at:10/19/2018
  at:03/10/2023
  at:08/28/2026

BarData =
  bar:Guillaume text:&quot;Guillaume Martinot&quot;
  bar:Julien    text:&quot;Julien Deyres&quot;  
  bar:Mathieu   text:&quot;Mathieu Pascal&quot; 
  bar:Arnaud    text:&quot;Arnaud Pontacq&quot; 
  bar:Nicolas   text:&quot;Nicolas Alberny&quot;
  bar:Benoit    text:&quot;Benoit Claus&quot;   
  bar:Sandrine  text:&quot;Sandrine Bourguignon&quot;
  bar:Samuel    text:&quot;Samuel Santiago&quot; 
  bar:Karol     text:&quot;Karol Diers&quot;

PlotData=
  width:11
  bar:Guillaume from:start      till:06/01/2010 color:vocals 
  bar:Julien    from:06/01/2010 till:end        color:vocals
  bar:Mathieu   from:start      till:end        color:guitar
  bar:Arnaud    from:03/01/2002 till:06/01/2010 color:guitar
  bar:Nicolas   from:06/01/2010 till:end        color:guitar
  bar:Benoit    from:start      till:end        color:bass
  bar:Sandrine  from:start      till:06/01/2008 color:drums
  bar:Samuel    from:06/01/2008 till:12/31/2013 color:drums  
  bar:Karol     from:12/31/2013 till:end        color:drums

}}

== Diskografija ==
;Studijski albumi
* ''[[Neurotripsicks]]'' (2005)
* ''[[Leading Vision]]'' (2006)
* ''[[Process of a New Decline]]'' (2009)
* ''[[A Perfect Absolution]]'' (2012)
* ''[[A Maze of Recycled Creeds]]'' (2015)
* ''[[Æthra]]'' (2018)
* ''[[The Orb]]'' (2023)
* ''[[The Ember Gone]]'' (2026)

;EP-ji
* ''Embalmed Madness'' split (2005)
* ''Transcendence'' (2011)
* ''Kiss the Freak'' (2017)

;Demo posnetki
* ''Gorgasm Demo'' (2000)
* ''Promo 2002'' (2002)

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}

=== Uradna spletna mesta ===
* [https://gorodofficial.com/ Uradna spletna stran skupine Gorod]
* [http://www.myspace.com/gorod Uradni profil Gorod na Myspacu]
* [http://www.willowtip.com/bands/details/gorod.aspx Gorod] pri založbi Willowtip Records
* [http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 Uradni forum skupine Gorod na SMNnews] {{Spletni arhiv|url=https://web.archive.org/web/20100901014401/http://forums.smnnews.com/forumdisplay.php?f=257 |date=2010-09-01 }}

=== Gorod v spletnih podatkovnih bazah ===
* [http://www.metal-archives.com/band.php?id=44494 Gorod] na [[Encyclopaedia Metallum]]
* [http://www.last.fm/music/Gorod Gorod] na [[Last.fm]]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Death metal skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2005]]
[[Kategorija:Francoske metal skupine]]</text>
      <sha1>1qnsdvk5ir5j6j753zl4grcq3jo3tbw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Siero</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609417</id>
    <revision>
      <id>6762799</id>
      <parentid>6760273</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:12:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kultura */</comment>
      <origin>6762799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13865" sha1="avkyl9mo2w0hzcs20926228v002rtjm" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Siero
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Vista panorámica de Lieres desde Campabaxera.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Siero.png
 | image_shield = Escudo de Siero.gif
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Oviedo
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Ángel García González (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 211,23
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 52 879
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|23|29|N|5|39|39|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 0
  | website = https://www.ayto-siero.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Mapa del Conceyu de Siero.png|thumb|desno|Zemljevid občine Siero]]
[[Slika:Mapillary (175885447756282, D3nHgzEKVeqZmDVld1qiRA) (msevilla00) 2018-07-16 15H23M23S000.jpg|thumb|desno|Mestno jedro v Poli de Siero]]
[[Slika:El carbayu, llugones 07.jpg|thumb|desno|Jezero v Lugonesu ({{jezik-ast|Llugones}})]]
'''Siero''' ({{IPA-es|ˈsjeɾo}}; {{IPA-ast|ˈsje.ɾo}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 18 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Villaviciosa|Villavicioso]], na vzhodu na [[Sariego]], na jugovzhodu na [[Nava, Asturija|Navo]], [[Bimenes]] in [[San Martín del Rey Aurelio]], na jugu na [[Langreo]], na zahodu na Oviedo, na severozahodu na [[Llanera|Llanero]] in na severu na [[Gijón]] ter obdaja občino [[Noreña]]. Siero je tretje največje mesto v Asturiji, ki je poleg Gijóna in Ovieda tudi pomembno industrijsko središče [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Casero |first=Elena |title=Siero, un motor imparable del desarrollo económico en Asturias |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/asturias/2025/05/17/siero-motor-invisible-desarrollo-economico-bc-117466229.html |date=17.5.2025 |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Središče občine je v Poli de Siero.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Pola de Siero: basic information |work=Asturias |url=https://en.asturias.com/pola-de-siero-information/ |date= |accessdate=4.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Siero je bil naseljen že v [[paleolitik]]u in [[neolitik]]u. Odkrili so štiri [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]] v Espineri in tri v Bobesu. V [[bronasta doba|bronasti]] in [[železna doba|železni dobi]] so ljudje [[kultura Castro|kulture Castro]] ustanovili gradišča v La Colladi, La Canteroni, El Cuitu in Lugonesu.&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia de Siero |work=Ayuntamiento de Siero |url=https://www.ayto-siero.es/historia-de-siero/ |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili mostove v Collotu, Bergueresu, Lugonesu in La Poli nad reko Seco. Te mostove so, žal, uničili okoli 1886.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Siero je bil prvič omenjen 905, ko je [[Alfonz III. Asturijski]] daroval dve cerkvi v občini stolni cerkvi v Oviedu. 967 so darovali še cerkev sv. Feliksa oviedski stolni cerkvi.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V [[srednji vek|srednjem veku]] je skozi Siero šla [[Jakobova pot]], zato so ustanovili 1141 bolnico, ki je skrbela za romarje.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1274 sta bili ustanovljeni še dve drugi bolnici v Marcenadu in La Paranzi.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1270 je Siero dobil mestno listino od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]]. Popolne mestne pravice je dobil Siero leta 1310. Središče občine je bilo takrat v Albergueríi. [[Henrik II. Kastiljski]] je potrdil in dal tudi nove pravice Sieru iz hvaležnosti za podporo.

1827 so Noreño in Cotos pridružili k Sieru. 1833 se je Noreña osamosvojila.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; Siero se je dejavno udeležil [[španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]]; poročnik Don Ramón García Bernardo je vodil četo mesta v boju zoper [[Francozi|Francoze]]. V maju 1809 je francoski general [[François Étienne Kellermann]] zasedel Siero. V januarju 1810 so vojske generala [[Jean Pierre François Bonet|Jean-a Pierre-a Bonet-a]] vkorakale v mesto. Francozi so ga 1811 še enkrat zasedli Siero, nato junija 1812 zapustili Asturijo.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

1866 je bilo ustanovljeno sodišče prve stopnje v Sieru, ki so ga 1895 razpustili.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; 1887 je bila zgrajena mestna hiša na trgu Plaza de les Campes v Poli.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt; V 20. stoletju se je začelo veliko izseljevanje v [[Amerika|Ameriko]]. Tudi [[španska državljanska vojna]] je povzročila velika škode občini.

Število prebivalstva Siera se postopoma poveča in je bilo malo zastojev v zgodovini občine.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Rio nora vista del puente vieyu lugones.jpg|thumb|desno|Reka Nora v Lugonesu]]
Siero se nahaja na ugodnem, uravnotežnem terenu, ki je obdan z zelo nizkimi gorami.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot;&gt;{{navedi novice|title=Geografía de Siero |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54719435/geografia-de-siero |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Višje vrhe zasledimo le na vzhodnem delu občini, ki ne presežejo nad 800 metri. Najvišji vrh je Cima (736 m) v gorovju Fario.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Glavni reki sta Nora in Noreña. Nora izvira iz občine in gre iz vzhoda proti zahodu, nato se zliva v reko Nalón. Noreña ima povirje v gorovju Fario in se zliva v Noro pri Lugonesu.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Podnebje je zmerno oceansko, hkrati ima nekaj značilnosti kontinentalnega podnebja zaradi oddaljenosti od morja in orografskih ovir.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

Večino območja sestavljajo travniki. V gozdovih rastejo bori, evkalipti, kostanji in bukve.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Estacion de El Berron (18).jpg|thumb|desno|Železniška postaja El Berron]]
Siero je še danes industrijsko mesto,&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; čeprav je zaposleno v storitvenem sektorju več ljudi (75 % prebivalstva). Kmetijstvo in živinoreja sta prisotna le v majhnih naseljih kot Anes, Argüelles ali Vega de Poxa, kjer imajo skoraj 20 tisoč goved.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Kljub temu ta panoga zaposluje le 1 %. Prispeva razvoju storitvenega sektorja ugoden položaj Siera, saj je v neposredni bližini Ovieda in ni daleč od Gijóna, ki je največje mesto Asturije.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Siero je tudi prometno vozlišče na avtocesti, ki gre skozi [[Baskija|Baskijo]], [[Kantabrija|Kantabrijo]] in Asturijo.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

V začetku 21. stoletja se je razširilo stavbarstvo. Na jugovzhodnem so delovali nekoč rudniki.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Trenutno deluje več kot štiri tisoč podjetij v občini, ki tudi zagotovijo veliko delovnih mest.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; Poteka tudi graditev industrijskega območja v Bobesu, ki bo morda eno največjih logističnih središč [[Evropa|Evrope]]. V Sieru deluje sedemnajst nakupovalnih središč&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt; na 143 tisoč m² s 170 trgovskimi ustanovami in 6500 parkirišči.

Siero je na tretjem mestu v proizvodnji asturijskega jabolčnika ([[sidra]]) po Gijónu in Villaviciosi.&lt;ref name=&quot;vivirgeo&quot; /&gt;

== Kultura ==
[[Slika:Guirriu, Pola Siero Asturies 01.jpg|thumb|desno|[[Guirriu]], asturijski pustni lik v Poli de Siero]]
V 12. stoletju je bila zgrajena cerkev sv. Štefana v Aramilu v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]], ki je bila 2016 uvrščena med Asturijsko kulturno dediščino.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Rodríguez Noriega |first=Sole |title=Los bienes de Siero, bajo protección |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/siero-centro/201603/01/bienes-siero-bajo-proteccion-20160301190423.html |date=1.3.2016 |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Župnijska cerkev sv. Petra v Poli de Siero je bila zgrajena v 19. stoletju na mesto stare župnijske cerkve.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia de la iglesia parroquial |work=Parroquia San Pedro Apóstol Pola de Siero |url=https://sanpedrosiero.wordpress.com/historia/ |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V Argüellesu je cerkev sv. Martina, ki je bila zgrajena 621, ampak je bila od takrat večkrat preoblikovana, zato ima le nekaj izvirnih [[predromanska umetnost|preromanskih elementov]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Iglesia de San Martín de Argüelles |work=Vivir Asturias |url=https://siero.vivirasturias.com/patrimonio-religioso/c/0/i/62033280/iglesia-san-martin-arguelles |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Tudi je bila verjetno preromanska izvirna stavba cerkev sv. Martina v Vegi de Poxi, ki so jo preoblikovali v 13. stoletju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Iglesia de San Martín de Vega de Poja |work=Vivir Asturias |url=https://siero.vivirasturias.com/patrimonio-religioso/c/0/i/61962439/iglesia-san-martin-vega-poja |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Palača Celles je tudi izjemen stavbeni spomenik, vendar je v razpadlem položaju in potrebuje nujno sanacijo, zato je na rdečem seznamu ogroženih kulturnih spomenikov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Palacio de la Torre de Celles |work=Vivir Asturias |url=https://siero.vivirasturias.com/patrimonio-civil/c/0/i/62033464/palacio-la-torre-celles |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Palača Cannillejas je izjemen primer asturijskih palač 17. stoletja, ki ima vrt, ki je bil izoblikovan po [[Francoski park|versajskem vzgledu]].

Druge pomembne palače in dvorci:
* Dvorec Vigil v Santi Eulalii
* Palača Cavanilles Centi v Lieresu (iz 16. stoletja)
* Palača Argüelles v Meresu (zgrajena v 15. stoletju, preoblikovana v 17. stoletju)

Zanimive so industrijske stavbe kot stari rudniki, mine, pisarne in delavska stanovanja na meju Langrea.

Praznik Gospe karmelske, ki ga imajo v juliju, je glavni praznik občine. Siero in Langreo sta znana o festivalu pirhov ({{jezik-es|Huevos Pintos}}, {{jezik-ast|Güevos Pintos}}), ki ga imajo ob [[velika noč|veliki noči]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Feast of the Huevos Pintos |work=Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-de-los-huevos-pintos |date= |accessdate=4.10.2026 |language=en}}&lt;/ref&gt; Običaj so udomačili verjetno naseljeni delavci v 19. stoletju, ki so prišli iz drugih krajev Španije (npr. iz [[Andaluzija|Andaluzije]]) delat v asturijskih rudnikih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fiesta de los Huevos Pintos de Pola de Siero |work=Vivir Asturias |url=https://siero.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/62282658/fiesta-huevos-pintos-pola-siero |date= |accessdate=4.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Goveji sejem v Poli de Siero je eden največjih sejmov v Španiji.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Puente romano de Colloto 02 by-dpc.jpg|Stari most v Collotu
Slika:Meres-13.JPG|Palača Argüelles v Meresu
Slika:Palaciu de Celles (Siero) (01).jpg|Palača Celles
Slika:Palaciu d'Aramil (08).jpg|Dvorec Vigil
Slika:AS.Argüelles-7-Fachada principal (2).jpg|Cerkev sv. Martina v Argüellesu
Slika:Santa Maria Llimanes (04).jpg|Cerkev Marije Device v Limanesu
Slika:San Esteban de Aramil-fachada noroccidenta2.jpg|Cerkev sv. Štefana v Aramilu
Slika:San Esteban de Aramil-Fachada oriental-1.jpg|Zadnje pročelje cerkve sv. Štefana v Aramilu
Slika:San Esteban de Aramil-Interior-3.jpg|Notranjost cerkve sv. Štefana v Aramilu
Slika:Lugones (Siero) - Iglesia de San Félix 3.jpg|Cerkev sv. Feliksa v Lugonesu
Slika:San Pedru de la Colla (05).jpg|Ruševine cerkve sv. Petra v Colladi
Slika:Pola de Siero (Siero) - Iglesia de San Pedro 04.jpg|Župnijska cerkev v Poli de Siero
Slika:Pola de Siero (Siero) - Ayuntamiento.jpg|Mestna hiša v Poli de Siero
Slika:Tiñana 01 edificio by-dpc.jpg|Hiša v Tiñani
Slika:Los Fugaos.jpg|Zgodovinska igra v Los Fugaosu: orožnik prije [[druga španska republika|republikanskega]] [[gverilsko bojevanje|gverilca]]
Slika:Vigil Cabanilles lado Este (4862838374).jpg|Palača Cavanilles v Lieresu
Slika:Minas de Lieres, Siero.jpg|Stari rudnik v Lieresu
Slika:Solvay - Asturias.jpg|Nekdanje rudarsko mesto Solvay v Lieresu
Slika:Mercau, Parque de la Paz - panoramio.jpg|Sejem v Lugonesu
Slika:El carbayu, llugones 04.jpg|Pašnik v Lugonesu
Slika:Pola de Siero (Siero) 10.jpg|Gostilna v Poli de Siero
Slika:Tarro. Vega de Poja. Siero.jpg|Lončarski izdelek iz Vege de Poxe
Slika:Platos. Vega de Poja. Siero.jpg|Lončena jušnika iz Vege de Poxe
&lt;/gallery&gt;

== Znane osebe ==
* [[Luis Fernández Roces]], pisatelj, pesnik
* [[Faustino Fernández]], kolesar
* [[Álvaro Fidalgo]], nogometaš
* [[José Manuel Fuente]], kolesar
* [[Sergio Sánchez Sánchez]], nogometaš
* [[Carlos Sierra]], slikar
* [[Laura Casielles]], pesnica, novinarka
* [[Javi Fuego]], nogometaš
* [[Alberto Hevia]], voznik rallyja
* [[Javi Venta]], nogometaš

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>avkyl9mo2w0hzcs20926228v002rtjm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaodzu (dinastija Tang)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609499</id>
    <revision>
      <id>6762756</id>
      <parentid>6762071</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:44:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6</comment>
      <origin>6762756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16422" sha1="4dee1j4mgrceomcmbl2aytfohfpgd3z" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Cesar Gaodzu&lt;br/&gt;{{nobold|唐高祖}}
| image           = TangGaozu.jpg
| caption         = Cesar Gaodzu; slika iz obdobja dinastije Ming (1368–1644) 
| succession      = Cesar dinastije Tang
| reign           = 18. junij 618 – 4. september 626&lt;ref&gt;[(武德九年八月)甲子，太宗即皇帝位于东宫显德殿...] ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 191&lt;/ref&gt; 
| reign_type      = Reign
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]
| birth_date      = 7. april 566
| birth_place     = [[Čangan]], [[Severni Džov]]
| death_date      = 25. junij 635 (star 69 let)
| death_place     = Palača Daan, Čangan, [[Dinastija Tang]]
| burial_place    = Mavzolej Šjan (獻陵)
| spouse          = cesarica Tajmu&lt;br /&gt;(por. 581 ?; u. 613 ?)
| spouse_type     = Soproge
| issue           = 
| full_name       = Li Juan {{lang|zh|李淵}}
| era_dates       = Vude ({{lang|zh|武德}})
| posthumous_name = '''Skrajšano:''' Cesar Šenjao&lt;ref&gt;([上元元年]秋八月壬辰，追尊宣简公为宣皇帝，懿王为光皇帝，太祖武皇帝为高祖神尧皇帝...) ''Jiu Tang Shu'', vol.05&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯皇帝}})&lt;br /&gt;'''Celo:''' Cesar Šenjao Dašeng Daguang Šjao&lt;ref&gt;([天宝十三载]二月....甲戌，亲飨太庙，上高祖谥曰神尧大圣大光孝皇帝，...) ''Jiu Tang Shu'', vol.09&lt;/ref&gt; ({{lang|zh|神堯大聖大光孝皇帝}})
| temple_name     = Gaodzu ({{lang|zh|高祖}})
| house           = Rodbina Li
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| father          = Li Bing 
| mother          = gospa Dugu 
| succession1     = Vojvoda Tanga
| reign_type1     = Mandat
| reign1          = 572 – 20. december 617&lt;ref&gt;On 20 December 617, Tang was promoted to a princedom. ([大业十三年]十一月...甲子，隋帝诏加高祖假黄钺、使持节、大都督内外诸军事、大丞相，进封唐王，总录万机。以武德殿为丞相府，改教为令。以陇西公建成为唐国世子...) ''Jiu Tang Shu'', vol. 01&lt;/ref&gt;
| predecessor1    = Li Bing
| successor1      = vključen v krono 
| succession2     = Tajšang Huang &lt;br&gt; Upokojeni cesar dinastije Tang
| reign_type2     = Mandat
| reign2          = 4. september 626 – 25. junij 635
| image_size      = 200px
}}
{{infobox Chinese
| title = '''Tang Gaodzu'''
| c = 唐高祖
| l = &quot;Visoki prednik Tanga&quot;
| p = Táng Gāozǔ
| w = Tang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Kao&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tzu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|-|g|ao|1|z|u|3}}
| gr = Tang Gautzuu
| j = Tong&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt; Gou&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-zou&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| y = Tòhng Gōu-jóu
| tl = Tn̂g Ko-tsóo
| mc = Dang Kaw-tsú
| altname = Li Yuan
| s2 = 李渊
| t2 = 李淵
| l2 = (osebno ime)
| p2 = Lǐ Yuān
| w2 = Li&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; Yüan&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|i|3|-|yuan|1}}
| gr2 = Lii Iuan
| j2 = Lei&lt;sup&gt;5&lt;/sup&gt; Jyun&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| y2 = Lèih Yūn
| tl2 = Lí Ian
| mc2 = Lí 'wen
| altname3 = Shude
| c3 = 叔德
| l3 = (vljudnostno ime)
| p3 = Shúdé
}}

'''Gaodzu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 高祖, gāo zǔ), rojen kot '''Li Juan''' (kitajsko: 李淵, lǐ yuān), je bil kitajski cesar, ustanovitelj [[Dinastija Tang|dinastije Tang]], * [[8. april]] [[566]], † [[25. junij]] [[635]].

Njegov vladarski moto je bil Vude (武德, Bojevniška krepost). Izhajal je iz fevdalne družine Li, ki je imela v lasti obsežna zemljišča v provinci [[Šanši]].

Izkoristil je pešanje moči dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] zaradi številnih kmečkih uporov in fevdalnih sporov ter leta 617 zavzel prestolnico Suija [[Čangan]], kjer je bil naslednje leto razglašen za cesarja. S sinom Li Šiminom, kasnejšim cesarjem [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzongom]], sta v vojnah podjarmila celotne države. Premagala sta vse svoje  tekmece, vključno z Li Guijem, Dov Džjandejem, Vang Šikongom, Šue Rengaojem in Liu Vodžovom. V želji, da bi se kmečki upori končali, je napovedal znižanje davkov. Leta 626 ga sin Li Šimin odstavil in sam prevzel oblast v cesarstvu.

== Zgodnja leta== 
Li Juan je bil rojen leta 566 v okrožju Longši v severni provinci Gansu kot sin Li Bina,  dostojanstvenika in generala dinastije [[Severni Džov]]. Li Binova sestra Dugu Džjalou je bila poročena z Jang Džjanom, kasnejšim prvim cesarjem dinastije Sui. Ko je Jang Džjan prišel na oblast, je Li Juan nekaj časa ostal na njegovem dvoru in bil nato imenovan za guvernerja oddaljene province. Odstranitev z dvora je bila verjetno posledica Jang Džjanove nenaklonjenosti družini svoje žene.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}

==Vojaška kariera in vzpon na oblast==
Cesar Jang, naslednji vladar dinastije Sui in po materini strani Li Juanov bratranec, se je odločil, da bo Li Juana uvedel v vojaške zadeve. Leta 605 ga je  povišal v generala svoje konjenice in ga leta 613 vzel na pohod proti [[Kogurjo]]ju. Li Juan se je na pohodu izkazal za odličnega generala in v letih 615–616 sodeloval pri zatiranju številnih kmečkih uporov.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=30-31}}{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}

Leta 616/617 je bil Li Juan imenovan za guvernerja Taijuana (provinca Šanši) na zahodnem robu dinastije Sui. Na tem položaju je moral nenehno odbijati napade [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]] in zatirati neprestane upore, ki so razdirali cesarstvo. Li Juan v teh nalogah ni bil uspešen. Vojska kaganata se je uspela utrditi na kitajskem ozemlju, upornik Lju Vudžov pa je prevzel oblast  nad severnim Šanšijem in delom osrednje [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] ter se razglasil za cesarja. Razjarjeni kitajski cesar Jang je v začetku leta 617 ukazal, naj Li Juana privedejo na sodišče, da bi se zagovarjal za svoja dejanja. V tej situaciji je osemnajstletni Li Juanov sin Li Šimin prepričal očeta, naj se upre cesarju Jangu. Upor so vodili Li Juanovi najstarejši sinovi Li Džjančeng, Li Šimin in Li Juandži, njegov zet Čaj Šao, guverner okrožja Džinjang Liu Vendžing in Pe Dži, pomočnik guvernerja cesarske palače v Džinjangu. Vodja upora je dejanskop postal Li Šimin, ki je  cesarju Jang Diju svetoval, naj odstopi v korist mladoletnega Jang Jova. V cesarstvu naj bi kot Jang Jovov regent vladal Li Juan.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=31-33}}

Li Juanova prva dejanja so bila prevzem oblasti v Tajjuanu in usmrtitvi namestnika guvernerja Vang Veja in generala Džunjova, ki ju je lažno obtožil izdaje v korist Vzhodnega turškega kaganata. Potem je sklenil mir z vzhodnoturškim [[Šibi kagan]]om in mu odstopil del kitajskega ozemlja. Sredi leta 617 se je Li Juan na čelu vojske 30.000 mož odpravil proti Čanganu. Na poti je prejel sporočilo uporniškega generala Li Mija, da je v vojni proti silam Suija dosegel tako impresivne uspehe, da se je že imel za cesarja. Li Mi je povabil Li Juana, naj se mu pridruži, v upanju, da ga bo podredil ali se vsaj zaščitil pred njegovim napadom. V upanju, da bo glavne sile cesarja Janga preusmeril proti Li Miju, mu je Li Juan zagotovil, da priznava njegovo vodstvo in da si ne želi nobene oblasti. Ko je Li Mi prejel Li Juanov odgovor, je verjel njegovim zagotovilom in začel oblegati Luojang, s čimer je nase pritegnil večino Jangovih sil.

8. septembra je Li Juan zvabil vladne sile Song Laošengija iz trdnjave in jih v bitki pri Huojiju premagal. Po tej zmagi je Li Juan vse ugledne bojevnike enako nagradil, ne glede na njihov družbeni položaj. Svojo odločitev je pojasnil s tem, da so se na bojišču vsi soočali z enakimi tveganji. Prepovedal je ubijanje ujetnikov in prebivalcev zavzetih mest, kar je bila takrat običajna praksa ustrahovanja. Ujetnike je ukazal osvoboditi in tistim, ki so bili od daleč, celo dal sredstva za pot domov. Ta praksa je kmalu obrodila sadove: cesarski vojaki in uradniki so se mu začeli množično predajati in vstopati v njegovo službo. Kmalu zatem je osvojil ves Guandžong v dolini reke Veihe v središču province [[Šaanši]] in napredoval proti prestolnici Čangan.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=33-36}}

Oktobra istega leta je Li Juan oblegal Čangan in ga 9. novembra zavzel. Po osvojitvi mesta je izkazal spoštovanje dinastiji Sui z ustoličenjem  dvanajstletnega Jang Jouja, nečaka ali vnuka kitajskega cesarja Janga. Jang je prejel častni naziv Tajšanhuang  (Veliki in vrhovni vladar), namenjen abdiciranim cesarjem. Jang Jov, kasneje znan ko cesar Gong, je Li Juanu podelil naziv princa Tanga (Tang vang) in ga imenoval za čengšjanga, s čimer je nanj prenesel dejansko upravljanje cesarstva. Ko je novica o tem dosegla generala Li Mija, je ta pobesnel, vendar ni mogel ničesar storiti.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=21-22}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=36-37}}

==Vladanje==
V Džjangduju je tajšanhuang [[Sui Jangdi]] hitro izgubljal podpornike zaradi njegove krutosti, ki jo je imel za glavno vrlino uspešnega vladarja. Nasilje se je stopnjevalo do te mere, da je marca 618 skupina zarotnikov pod vodstvom generala Juven Huajija Sui Jangdija zadavila. Juven Huandži je za novega cesarja razglasil Sui Jangdijevega vnuka [[Jang Jou]]ja, sebe pa za čengšjanga pod novim vladarjem. Ko se je razvedelo za Sui Jangdijevo smrt, je bil za cesarja v Luojangu izvoljen Jang Dong, kralj kneževine Jue. Li Jing je prevzel oblast v Vuveju, samozvani cesar Šue Ju pa se je ustalil v Jinčengu. Uporniški general Li Mi je ostal kandidat za vrhovnega vladarja. Veliko kandidatov za cesarski položaj je bilo tudi na jugu cesarstva. V teh okoliščinah se je Li Juan, da bi utrdil svoj položaj, odločil, da sam prevzame cesarski prestol. Razglasitev je bila izvedena po tradicionalnih protokolih, potem pa se je izkazalo, da je cesar Jang Jou že dolgo želel abdicirati v Li Juanovo korist. Li Juan je več njegovih ponudb zavrnil. Ko se vztrajnim Jang Jovovim prošnjem ni mogel več upreti, je bil 18. junija 618 razglašen za cesarja Gaodzuja.&lt;ref&gt;Kerry Brown. [https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 Berkshire Dictionary of Chinese Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251112081737/https://books.google.ru/books?id=2rvBDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;pg=PA484 |date=2025-11-12 }}. 2017. Vol. 1. str. 484. ISBN 978-1-933-782-66-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;中国历代战争简史. 2006. 解放军出版社. str.  256. ISBN 7506521490&lt;/ref&gt; Razglasitev je hkrati pomenila ustanovitev dinastije Tang.{{sfn|Ли Юань//БРЭ|2010|p=703}}{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37-39}}

Ko je Li Juan prevzel prestol kot cesar Gaodzu, je najprej zavzel Džinčen, ki mu je vladal Sui Renguo, in nato Vuvej, kjer se je ustalil Li Džing. General Li Mi se je vdal in bil na dvoru sprejet z vsemi častmi. Gaodzu mu je dal za ženo svojo sestrično in mu podelil visok dvorni položaj, potem pa je bil še isto leto skupaj s svojimi spremljevalci po cesarjevem ukazu zahrbtno umorjen. Gaodzu je postopoma v manj kot treh letih razširil svojo oblast na vsa ozemlja nekdanje dinastije Sui.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=37, 39}} Svojo prestolnico Dašing je preimenoval v [[Čangan]].

===Reforme===
Gospodarstvo cesarstva, ki ga je podedoval Gaodzu, je bilo zaradi nepremišljene politike cesarja Sui Jangdija in državljanske vojne, ki je sledila njegovemu strmoglavljenju, povsem uničeno. Za njegovo obuditev je bila potrebna vrsta temeljitih gospodarskih reform. Gaodzu jih je začel z obnovitvijo &quot;sistema enakih polj&quot;, po katerem so kmetje od države dobili zemljiške parcele v višini 70 mu na moškega in 30 mu na žensko (mu = 1/16 [[hektar]]ja). Za zemljo so kmetje plačevali davek v žitu, svili ali bombažu. Poleg tega je moral vsak telesno zdrav moški 20 dni na leto delati na javnih delih. Sistem enakih polj je bil za kmete bistveno bolj ugoden kot najem parcel od velikih zasebnih lastnikov zemljišč. Drug pomemben korak, ki ga je naredil Gaodzu, je bila denarna reforma. V preteklem nemirnem obdobju je več kandidatov za prestol kovalo lasten denar, pogosto slabše kakovosti, kar je zapletlo računovodstvo. Pod Gaodzujevo vladavino se je nadzor nad tržno trgovino poostril, tako da je cesar osebno imenoval direktorje tržnic po vsem cesarstvu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=46, 48}} 

Gaodzong  je obnovil in centraliziral sistem državnih izpitov (''keju''), potrebnih za državne uradnike. Sistem je tudi sposobnim neplemiškim podložnikom omogočil, da so zasedli položaje, ki so bili prej rezervirani za člane plemiških družin. Leta 624 je pod Gaodzongovim vodstvom začela veljati prva izdaja zakonika, zdaj  znanega kot ''[[Tanški kodeks]]''. V zakoniku sta bila združena [[Konfucijanstvo|konfucijaski]] in legalistični pristopu k razumevanju prava, zaradi česar je ta zakonik postal model in temelj za poznejše zakonike.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=49-50}}

V zunanji politiki je posebej veliko grožnjo predstavljal [[Vzhodni turški kaganat]]. Vojne z njim so trajale do leta 626. Za obrambo cesarstva so bila na njegovi vzhodni meji zgrajene številne trdnjave, ki problema niso povsem rešile.

===Boj za nasledstvo===
Gaodzu se je v tem času odločil, da bo svojega najstarejšega sina Li Džjančenga postavil za prestolonaslednika in odstranil priljubljenega vojaškega voditelja in politika Li Šimina, bodočega cesarja [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzonga]]. Ko je Li Šimim izvedel za očetov načrt, je 2. julija umoril Li Džjančenga in Li Juandžija. Nato je eden od Li Šiminovih vojakov oborožen vstopil v cesarsko palačo, kar je bil resen prekršek, in cesarju Gaodzuju sporočil smrt njegovih sinov. Prestrašen Gaodzong  je 5. julija razglasil Li Šimina za prestolonaslednika in nekaj tednov pozneje abdiciral. Preostanek svojih let je preživel v miru in hvalil sinove dosežke, vključno z osvojitvijo Vzhodnega turškega kaganata.

===Zadnja leta=== 
Gaodzuju je bil po odstavitvi podeljen naslov Tajšan huang, Upokojeni cesar dinastije Tang. Zadnji dve leti življenja je preživel v cesarski palači Tajdži. Njegov življenjski slog se praktično ni spremenil. V skromnejše prebivališče se je preselil šele leta 629. Ker se poleti ni hotel vrniti v palačo Džučeng, kjer je umrl cesar Vendi, je Li Šimin začel graditi nov poletni palačni kompleks Daming s površino dva kvadratna kilometra. Gaodzu je umrl sredi leta 635, ne da bi dočakal dokončanje gradnje. Dobil je [[posmrtno ime]] Cesar Šen Jao Da Šeng Da Guang Šjao, njegovo [[tempeljsko ime]] Gaodzu (Veliki prednik). Zgodovina se ga spominja ravno po tem imenu.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=12, 52-53}}

==Družina==
Li Juan/cesar Gaodzu je bil poročen z gospo Dou, hčerko suijskega aristokrata turškega porekla. V zakonu je bilo rojenih pet otrok:
* Li Džjančeng, 
* [[Tajdzong (dinastija Tang)|Li Šimin]],  cesar od leta 627 do 649,
* Li Šuanba,
* Li Juandži in 
* hčerka Pingjang, poročena z Čai Šaom iz Linfena, ki je služil z Gaodzujem služil v gardi cesarja Vendija.{{sfn|Попова И. Ф.|1999|p=13-14}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* ''История Китая с древнейших времен до начала XXI века'': в 10 т. Gl. ur. С.Л. Тихвинский. Moskva: Наука—Восточная литература, 2014. Т. III: Троецарствие, Цзинь, Южные и Северные династии, Суй, Тан (220—907). str. 991. ISBN 978-5-02-036565-0.
* Ли Юань. ''Лас-Тунас''. 2010. str. 703. Большая российская энциклопедия. Gl. ur. Ю.С. Осипов. 2004—2017, zv. 17. ISBN 978-5-85270-350-7.
* Ма Вэй. ''Династия Тан. Расцвет китайского средневековья''. Moskva: Издательство АСТ, 2024. str. 352. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Попова И.Ф. ''Политическая практика и идеология раннетанского Китая''. Moskva: Издательская фирма «Восточная литература» РАН, 1999. str. 279. ISBN 5-02-018027-0.
{{refend}}
 
{{S-start}}
{{s-reg}}
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
{{s-vac|last=[[Sui Jangdi]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Dinastija Sui]])&lt;/small&gt;}}
{{s-ttl|title=Cesar Kitajske|years=626–635|dynasty=&lt;small&gt;([[Dinastija Tang]])&lt;/small&gt;}}
{{s-aft|after=[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 566]]
[[Kategorija:Umrli leta 635]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Dinastija Tang]] 
[[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]]</text>
      <sha1>4dee1j4mgrceomcmbl2aytfohfpgd3z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609543</id>
    <revision>
      <id>6762555</id>
      <parentid>6762182</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:19:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po dnevih */ 3. dan predčasnega, skupaj</comment>
      <origin>6762555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16296" sha1="4um9h1zxd01c0ijb6ipkspcdn50reqz" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}
'''Referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi RTV prispevka]] in o [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Odvzem pravice državljanom tretjih držav ===
Od leta 2002 do letošnjih zakonskih sprememb so lahko na slovenskih lokalnih volitvah glasovale tri skupine polnoletnih prebivalcev: državljani Republike Slovenije, državljani drugih držav članic EU pod zakonskimi pogoji ter državljani tretjih držav, če so imeli dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-05 |title=Od sporne novele do spornega referenduma: sprašujejo, o čemer so že odločili |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/a-2700-l9rem-ip5um-p95krbite-da-b95te-pri-razv9ju-re5itev-up95tevali-zahteve-zal-mi-je-2831856/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] pa so poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] dne 27. maja 2026 vložile predlog Zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki je predvidel ukinitev aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=SDS, NSi in Resnica za odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah |url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-nsi-in-resnica-za-odvzem-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 15. junija 2026 je Državni zbor zakon s 47 glasovi za in 32 proti zakon sprejel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=B |first=T. L. Š , T. K. |title=Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-10-06 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-10-06 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Predlog posvetovalnega referenduma ===
Kljub sprejetju zakona je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav 23. julija 2026 ponovno prišlo v ospredje, saj so poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati ter Resni.ca v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je bil tudi referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, preostala dva pa sta se nanašala na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na ukinitev obveznega RTV prispevka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-10-06 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za notranje zadeve in javno upravo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Odbor podprl posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-podprl-posvetovalni-referendum-o-volilni-pravici-tujcev/791761 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; O odloku za njegov razpis so poslanci odločali 28. avgusta. Za odlok je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-10-06 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna udeležba ==
=== Po dnevih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|28.710
|1,69 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Drugi dan predčasnega glasovanja: znana je udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-se-visja-volilna-udelezba-703474 |access-date=2026-10-08 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|25.412
|1,49 %
| rowspan=2 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Predčasno glasovanje: znani so podatki za tretji dan |url=https://siol.net/novice/slovenija/predcasno-glasovanje-znani-so-podatki-za-tretji-dan-703560 |access-date=2026-10-09 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!75.399
!4,44 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00''' 
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor=&quot;#ececec&quot;
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}

=== Po volilnih enotah ===
{| class=&quot;wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volilna enota
! width=&quot;70&quot; |{{Aye}} ZA
! width=&quot;70&quot; |{{Nay}} PROTI
! Upravičencev  
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Udeležba
|-
| VE1
| Kranj
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE2
| Postojna
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE3
| Ljubljana Center
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE4
| Ljubljana Bežigrad
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE5
| Celje
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE6
| Novo mesto
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE7
| Maribor
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| VE8
| Ptuj
| align=&quot;center&quot; |
| 
| 	
| 
| align=&quot;right&quot; |
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''Slovenija'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;right&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
|}

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 20 organizatorjev, od tega 6 pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-10-06 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
Parlamentarna [[Resni.ca]] in zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] sta prav tako pozvali h glasovanju »ZA«, vendar se v kampanjo nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-06 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-06 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2019-09-28 |title=Najpogostejša vprašanja – referendumski dan - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/najpogostejsa-vprasanja-referendumski-dan/ |access-date=2026-10-06 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
*'''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]], [[VESNA – zelena stranka|Vesna]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Kulturno društvo Gmajna, Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''55,3'''
|42,3
|2,4
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +13,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''53,6'''
|35,5
|10,9
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +18,1
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''57,5'''
|35,5
|7,1
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +22,0
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-06|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}
=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Sreda&lt;br&gt;{{nowrap|7. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje o volilni pravici tujcev'''
|&lt;small&gt;Andrej Kosi (SDS)&lt;br&gt;Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Tereza Novak (GS)&lt;br&gt;Dan Juvan (Levica)&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Volilna pravica tujcev v središču razgrete razprave {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-o-volilni-pravici-tujcev.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Ponedeljek&lt;br&gt;5. oktober
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Tanja Starič
|'''Referendum o volilni pravici tujcev'''
|&lt;small&gt;Aleksander Gungl (NSi)&lt;br&gt;Andrej Kosi (SDS)&lt;br&gt;Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati)&lt;br&gt;Srečko Ocvirk (SLS)&lt;br&gt;Rok Šimenc (FOKUS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Sara Žibrat (GS)&lt;br&gt;Darko Ratajc (SD)&lt;br&gt;Dan Juvan (Levica)&lt;br&gt;Dušan Vučko (Prerod)&lt;br&gt;Jasmin Feratović (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Darko Hribar (NOT)&lt;br&gt;Christian Moe (Amnesty)&lt;br&gt;Flurina Ametaj (Gmajna)&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Franco Juri (Focus)&lt;br&gt;Aigul Hakimova (Open)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Predreferendumsko soočenje o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-volilni-pravici-drzavljanov-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah/predreferendumsko-soocenje-o-volilni-pravici-tujcev-na-lokalnih-volitvah/795897 |access-date=2026-10-06 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}
== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>4um9h1zxd01c0ijb6ipkspcdn50reqz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Justin Popović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609544</id>
    <revision>
      <id>6762589</id>
      <parentid>6762448</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:29:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6762589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31981" sha1="o9u2n2oerysclda6wm63isy5rn4xdjz" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave in omejeno delovanje ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je znani srbski sodobni pesnik spesnil v spomin.
{{Quote box
|width = 25em
|bgcolor = #c6dbf7|title = 
НА ГРОБУ ОЦА ЈУСТИНА

|quote = 
&lt;poem&gt;&lt;center&gt;
На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
&lt;/center&gt;&lt;/poem&gt;
|author=аутор: [[Матија Бећковић]], [[1992]]. година
|source = {{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>o9u2n2oerysclda6wm63isy5rn4xdjz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762603</id>
      <parentid>6762589</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T16:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Spomin */</comment>
      <origin>6762603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32510" sha1="9a2w9pkpsouy0b2lhso3o661jobib54" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave in omejeno delovanje ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9a2w9pkpsouy0b2lhso3o661jobib54</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762645</id>
      <parentid>6762603</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:06:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6762645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32541" sha1="3yms7m52bck9e0kqrymwcv834x5e2ce" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave in omejeno delovanje ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>3yms7m52bck9e0kqrymwcv834x5e2ce</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762646</id>
      <parentid>6762645</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:09:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32603" sha1="j20582dk553rqdorrgoyk0658tx1t35" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave in omejeno delovanje ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>j20582dk553rqdorrgoyk0658tx1t35</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762660</id>
      <parentid>6762646</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:00:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32961" sha1="abdjvixlz15s6k6knxaryfedez8qfhi" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave in omejeno delovanje ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>abdjvixlz15s6k6knxaryfedez8qfhi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762664</id>
      <parentid>6762660</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:12:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Povojne težave in omejeno delovanje */</comment>
      <origin>6762664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35567" sha1="pqfldu56a3a7i3xka467z21gkduewpr" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.[8]&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim življenjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je postavilo zanj in njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerijw, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Ćelije so postale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. To je opisal [[Dušan Vasijević ]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. 


Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>pqfldu56a3a7i3xka467z21gkduewpr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762667</id>
      <parentid>6762664</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:14:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Povojne težave */</comment>
      <origin>6762667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35564" sha1="hq8969khd23qmhsdl5t3wyqpt7c495c" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim življenjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je postavilo zanj in njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerijw, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Ćelije so postale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. To je opisal [[Dušan Vasijević ]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. 


Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>hq8969khd23qmhsdl5t3wyqpt7c495c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762669</id>
      <parentid>6762667</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:16:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Povojne težave */</comment>
      <origin>6762669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35569" sha1="0tp3gack3ffc3rmgftlqsmhon1c0rp9" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Ćelije so postale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. To je opisal [[Dušan Vasijević ]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. 


Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[John Karmiris]]&lt;ref&gt;John Karmiris (grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>0tp3gack3ffc3rmgftlqsmhon1c0rp9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762673</id>
      <parentid>6762669</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:23:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje in vpliv */</comment>
      <origin>6762673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35656" sha1="okd1yc75sc11ddcoi63hyq7i7l3p7mx" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral teologijo na Pedagoški akademiji. Diplomiral je na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«.[13] &lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt; Na njegov zgled in hujskanje se je skliceval sinod Grške cerkve, ko je – v strogem smislu – prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>okd1yc75sc11ddcoi63hyq7i7l3p7mx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762675</id>
      <parentid>6762673</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:27:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje in vpliv */</comment>
      <origin>6762675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35644" sha1="707swdr0xscydw2ugc8d36lc85g7s2u" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću in Justinu Popoviću, čeprav je zlasti očeta Justina cenil in spoštoval.

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>707swdr0xscydw2ugc8d36lc85g7s2u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762677</id>
      <parentid>6762675</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:40:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36664" sha1="np6iqgst41isn6me8jd38q79m8ltf82" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega zelo cenil in spoštoval. Tako je bila šele po Pavlovi smrti — 2. maja 2010 — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Pavlović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. 06. 2014 |archive-date=17. 06. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>np6iqgst41isn6me8jd38q79m8ltf82</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762683</id>
      <parentid>6762677</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:48:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36900" sha1="dbrxqlvhwaujcjau6sjf3sl884l80ek" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Grob oca Justina Popovica.JPG|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Tako je bila šele po Pavlovi smrti — 2. maja 2010 — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Pavlović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. 06. 2014 |archive-date=17. 06. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>dbrxqlvhwaujcjau6sjf3sl884l80ek</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762688</id>
      <parentid>6762683</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:57:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37457" sha1="lmh06rn69tv3r1u62wt8n48ew93159l" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Grob oca Justina Popovica.JPG|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. Tako je bila šele po Pavlovi smrti — 2. maja 2010 — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Pavlović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>lmh06rn69tv3r1u62wt8n48ew93159l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762689</id>
      <parentid>6762688</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:58:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37461" sha1="9uom3l3u1jnnko4l8f47a9wcgmmxbwz" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Grob oca Justina Popovica.JPG|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. Tako je bila šele po Pavlovi smrti — 2. maja 2010 — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9uom3l3u1jnnko4l8f47a9wcgmmxbwz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762692</id>
      <parentid>6762689</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:07:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37478" sha1="qxcx8bzk0hvlvixba46iwi8iu8z2pun" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. Tako je bila šele po Pavlovi smrti — 2. maja 2010 — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>qxcx8bzk0hvlvixba46iwi8iu8z2pun</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762693</id>
      <parentid>6762692</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:09:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37479" sha1="i4ykhq8hqakjph6nvtch0m7pb8vygqh" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>i4ykhq8hqakjph6nvtch0m7pb8vygqh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762696</id>
      <parentid>6762693</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:19:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37229" sha1="tgob1qktjkmbxjidfozfvf3uqjwr81g" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>tgob1qktjkmbxjidfozfvf3uqjwr81g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762697</id>
      <parentid>6762696</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:22:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6762697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37699" sha1="558trkt5yse2q19bpsvk0kx5prvuq1x" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>558trkt5yse2q19bpsvk0kx5prvuq1x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762698</id>
      <parentid>6762697</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:24:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37700" sha1="plfbihsede6q1vumb9arltjzkgtyn47" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski ali Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>plfbihsede6q1vumb9arltjzkgtyn47</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762699</id>
      <parentid>6762698</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:27:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37718" sha1="dh2yksdwn5y20t0qj4hzc80b17nhd2f" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Popović&lt;br&gt;Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Novi&lt;br&gt;Justin Vranjski
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>dh2yksdwn5y20t0qj4hzc80b17nhd2f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762702</id>
      <parentid>6762699</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:29:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37699" sha1="myn1lcnwkwibefpsj5qyhwmlqj7hnux" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  ([[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>myn1lcnwkwibefpsj5qyhwmlqj7hnux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762703</id>
      <parentid>6762702</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:31:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37698" sha1="pmyzgbpln6lk7x30hmii3djm87cvwk5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan splošno kot '''Justin Čelijski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>pmyzgbpln6lk7x30hmii3djm87cvwk5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762705</id>
      <parentid>6762703</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:34:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37717" sha1="1gobs193urbm5v396ril40kaqefd7qs" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov oče vzel iz šole domov, da mu je pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz imenitne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>1gobs193urbm5v396ril40kaqefd7qs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762708</id>
      <parentid>6762705</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:36:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in šolanje */</comment>
      <origin>6762708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37749" sha1="kflu0qdui0d0ir2z1d18is6llwlr4hm" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala in po kakovostnem pouku, kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se zopet vmešali starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>kflu0qdui0d0ir2z1d18is6llwlr4hm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762711</id>
      <parentid>6762708</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:40:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in šolanje */</comment>
      <origin>6762711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37752" sha1="snlqsohg7t1ex949bo95ol788s9vt60" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića je zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študiral teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 res uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>snlqsohg7t1ex949bo95ol788s9vt60</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762714</id>
      <parentid>6762711</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:54:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Podiplomski študij */</comment>
      <origin>6762714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37765" sha1="qpxzikcux3mkre6d1xll4b1zyrtwl8v" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>qpxzikcux3mkre6d1xll4b1zyrtwl8v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762715</id>
      <parentid>6762714</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:55:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Profesor, prevajalec in podpiratelj prozelitizma */</comment>
      <origin>6762715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37757" sha1="sa2ffcijbhirhuuwwzcgv4sm2o324o5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira viri v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajali v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>sa2ffcijbhirhuuwwzcgv4sm2o324o5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762716</id>
      <parentid>6762715</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:58:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Profesor, prevajalec in spreobračevalec */</comment>
      <origin>6762716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37766" sha1="m2zh52x3easmbh0yva03myyzzukko5b" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>m2zh52x3easmbh0yva03myyzzukko5b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762718</id>
      <parentid>6762716</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:59:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Profesor, prevajalec in spreobračevalec */</comment>
      <origin>6762718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37791" sha1="7101a46gfyrdq1aq32lldoc2foo9aws" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zaprt. Po prihodu patriarha pa je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik  in redovnik, tj. hieromonah.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>7101a46gfyrdq1aq32lldoc2foo9aws</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762719</id>
      <parentid>6762718</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Povojne težave */</comment>
      <origin>6762719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37868" sha1="suzwcyddjw5q6stai9hqikyrmlgb20c" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno delovanje je opisal [[Dušan Vasijević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>suzwcyddjw5q6stai9hqikyrmlgb20c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762720</id>
      <parentid>6762719</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:09:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje in vpliv */</comment>
      <origin>6762720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37869" sha1="a41ox4521yys0a4hsjgc6lrsuy5zc8s" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je askeski Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>a41ox4521yys0a4hsjgc6lrsuy5zc8s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762721</id>
      <parentid>6762720</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:15:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38095" sha1="hi9hjxkrwgnudyqjatyx8mqpuplifju" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>hi9hjxkrwgnudyqjatyx8mqpuplifju</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762729</id>
      <parentid>6762721</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39518" sha1="f62bdby7alt7j5g063bld977tnc029q" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz Vranjske Banje v Ristovac gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>f62bdby7alt7j5g063bld977tnc029q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762731</id>
      <parentid>6762729</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:49:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Češčenje */</comment>
      <origin>6762731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39542" sha1="igty1syg7w57j83upxtemxw9fqdvm28" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>igty1syg7w57j83upxtemxw9fqdvm28</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762734</id>
      <parentid>6762731</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:51:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrt in spomin */</comment>
      <origin>6762734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39543" sha1="tdrfgradd9mn1s2fsmg8hvx738oyxb6" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>tdrfgradd9mn1s2fsmg8hvx738oyxb6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762743</id>
      <parentid>6762734</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in šolanje */</comment>
      <origin>6762743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40254" sha1="ahgkg59dxmhanravb95oysagrfpxzp6" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Pri samostanu Čelije,
Sestra zamenjuje cvetje
In mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
In vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
Poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
Ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
In za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>ahgkg59dxmhanravb95oysagrfpxzp6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762744</id>
      <parentid>6762743</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:05:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Spomin */</comment>
      <origin>6762744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40278" sha1="7e4718xdn1iapms3brtp38lfu7wda5m" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>7e4718xdn1iapms3brtp38lfu7wda5m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762754</id>
      <parentid>6762744</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:36:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6762754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40377" sha1="d1l3ibwr4cahc247ilgbhkbwcnnxty5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>d1l3ibwr4cahc247ilgbhkbwcnnxty5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762762</id>
      <parentid>6762754</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T23:22:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje in vpliv */</comment>
      <origin>6762762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40544" sha1="niyoeq9usdspez39460l31g26ch81v1" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>niyoeq9usdspez39460l31g26ch81v1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762763</id>
      <parentid>6762762</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T23:24:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje in vpliv */</comment>
      <origin>6762763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40543" sha1="h6pio6es83s9wqq37lm04lcz24t07c5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>h6pio6es83s9wqq37lm04lcz24t07c5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762782</id>
      <parentid>6762763</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:22:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40574" sha1="dxa96cn03b9s0ncfwzi77a3tbpx0exw" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>dxa96cn03b9s0ncfwzi77a3tbpx0exw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762819</id>
      <parentid>6762782</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6762819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40765" sha1="4z9y6honrkw1x023w9ucjlnpo62j7cf" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>4z9y6honrkw1x023w9ucjlnpo62j7cf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762830</id>
      <parentid>6762819</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:14:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6762830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47794" sha1="3ju0kmi1ptg6xtvcv5euvdpvodlk6sm" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
Po najnovejših raziskavah njegovih rojakov pa je napisal naslednja dela:
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim), Savremeni religiozni pokret u našem narodu, Hrišćanski život, broj 3, 1922
# Filozofija i religija F.M. Dostojevskog, Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# O duhu vremena, Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# Naš optimizam – njihov pesimizam, Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim), Razmišljanja pred svešteničku skupštinu, Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Unutrašnja misija naše crkve, Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva, Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# Ruski mislioci i Evropa, Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# Nad tajnom mladenca Isusa, Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# O jednom mogućem optimizmu, Hrišćanski život, broj 4, 1924.
11. Strašni sud nad Bogom, Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
12. Podvižnik naših gorkih dana, Hrišćanski život, broj 9, 1924.
13. Otvoreno pismo Svetom Sinodu, Hrišćanski život, broj 10, 1924.
14. Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića, Hrišćanski život, br. 11, 1924.
15. Strašna tajna „žive Crkve“, Hrišćanski život, broj 12, 1924.
16. Kriza humanizma, Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
17. Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma, Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
18. ✞Dimitriju Jakšiću, Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
19. Novozavetno učenje o vaskrsenju, Hrišćanski život, broj 4, 1925.
20. Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma, Hrišćanski život, broj 5, 1925.
21. Stare vere novo opravdanje, Hrišćanski život, broj 6, 1925.
22. Zenica tragizma, Hrišćanski život, broj11, 1925.
23. Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici, Hrišćanski život, broj 12, 1925.
24. O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima, Hrišćanski život, broj 12, 1925.
25. Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
26. Liturgija Sv. Jovana Zlatousta, prevod s grčkog, 1925.
27. Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini, Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
28. Naša inteligencija i naša Crkva, Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
29. Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom, doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
30. Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru, Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
31. Apologia de via mea, Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
32. Iz Apokalipsisa naših dana, Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
33. Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske, Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
34. Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika Pravoslavne Crkve I, 1932.
35. Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo, Svetosavlje, broj 36a, 1932.
36. Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I, Svetosavlje, broj 5, 1932.
37. Carevo savesno naše, Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
38. O progresu u vodenici smrti, 1933., Bitolj
39. Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2., 1932. i 1935.
40. Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika, izdanje gece Kona, 1934.
41. Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
42. O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije, Bogoslovlje, broj 1, 1935.
43. Radost veća od anđelske, Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
44. Rastko i savremena omladina, Svetosavlje, broj 12, 1935.
45. Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu, Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
46. Osuđeni na besmrtnost, Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
47. Meterlink pred veliko ćutanje, Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
48. Slavan pred Bogom, Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
49. Evanđelje neba i zemlje, Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
50. Sveti Jovan Zlatousti, Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
51. O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije,1936.
52. Između dve filozofije, Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
53. Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor, izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
54. Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja, Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
55. Dveri besmrtnosti, Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
56. Moj raj i pakao: smisao života i sveca, Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
57. On – među nama, Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
58. Nevidljivo u vidljivom, Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
59. Prikaz teze Vasilija Kostića, Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
60. Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek, Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
61. Lelek za Hristom, Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
62. Pravoslavni hrišćanski katihiz, 1938., 1939., 1940., Beograd
63. Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo, Bogoslovlje, broj 1, 1939.
64. Vaskrsenje Bogočoveka Hrista, Bogoslovlje, broj 2, 1939.
65. O raju ruske duše, Bogoslovlje 3-4, 1939.
66. Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije, Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
67. Kosovska etika, Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
68. Osnovno bogoslovlje, 1939., Beograd
69. Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma, Bogoslovlje, broj 2, 1940.
70. Uskrs i srpski besmrtnici, Srpski glas, 25. april, 1940.
71. Radost za sve!, Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
72. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, 1940.
73. (u saradnji sa V. Arsićem) Osnovno bogoslovlje, 1943.
74. Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela, izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
75. Nevidljivo u vidljivom!, Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
76. Da li je smrt neophodna? – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
77. Ko goni Hrista, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
78. O svetim moštima i relikvijama, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
79. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
80. Zašto i kako treba čitati Sveto pismo, Crkva 1983., Kalendar
81. Svetitelji božji i mi, Pravoslavni kalendar za 1983.
82. Hristos Voskrese!, Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
83. Beseda o svetoj Srbiji, Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
84. Jov na Buljištu, Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
85. Liturgija Sv. Jovana Zlatousta, prevod s grčkog, 1925.
86. Svetosavlje kao filozofija života, 1953., Minhen
87. Filozofske urvine, 1957., Minhen
88. Život Svetog Save i Svetog Simeona, 1962, Minhen
89. Gnoseologija Svetog Isaka Sirina, (separat), 1967.
90. Čovek i Bogočovek, 1969., Atina
91. Žitije svetih za januar-decembar, 1972-1978
92. Pravoslavna crkva i ekumenizam, 1974.
93. Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju, 1979.
94. Na Bogočovečanskom putu, izd. Ćelije, 1980.
95. Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola pavla, izd. Ćelije, 1983.
96. Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla, 1-2, izd. Ćelije, 1983.
97. Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji, Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
98. Beseda na Savindan, Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>3ju0kmi1ptg6xtvcv5euvdpvodlk6sm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762853</id>
      <parentid>6762830</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:05:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6762853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48364" sha1="7uutwbml1pp7kra0p1unbfkzewi9dbr" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''
{{colend}}
|}
==== Vsa bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
64. Vaskrsenje Bogočoveka Hrista, Bogoslovlje, broj 2, 1939.
65. O raju ruske duše, Bogoslovlje 3-4, 1939.
66. Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije, Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
67. Kosovska etika, Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
68. Osnovno bogoslovlje, 1939., Beograd
69. Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma, Bogoslovlje, broj 2, 1940.
70. Uskrs i srpski besmrtnici, Srpski glas, 25. april, 1940.
71. Radost za sve!, Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
72. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, 1940.
73. (u saradnji sa V. Arsićem) Osnovno bogoslovlje, 1943.
74. Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela, izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
75. Nevidljivo u vidljivom!, Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
76. Da li je smrt neophodna? – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
77. Ko goni Hrista, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
78. O svetim moštima i relikvijama, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
79. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
80. Zašto i kako treba čitati Sveto pismo, Crkva 1983., Kalendar
81. Svetitelji božji i mi, Pravoslavni kalendar za 1983.
82. Hristos Voskrese!, Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
83. Beseda o svetoj Srbiji, Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
84. Jov na Buljištu, Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
85. Liturgija Sv. Jovana Zlatousta, prevod s grčkog, 1925.
86. Svetosavlje kao filozofija života, 1953., Minhen
87. Filozofske urvine, 1957., Minhen
88. Život Svetog Save i Svetog Simeona, 1962, Minhen
89. Gnoseologija Svetog Isaka Sirina, (separat), 1967.
90. Čovek i Bogočovek, 1969., Atina
91. Žitije svetih za januar-decembar, 1972-1978
92. Pravoslavna crkva i ekumenizam, 1974.
93. Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju, 1979.
94. Na Bogočovečanskom putu, izd. Ćelije, 1980.
95. Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola pavla, izd. Ćelije, 1983.
96. Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla, 1-2, izd. Ćelije, 1983.
97. Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji, Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
98. Beseda na Savindan, Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>7uutwbml1pp7kra0p1unbfkzewi9dbr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762854</id>
      <parentid>6762853</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:07:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6762854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48489" sha1="9slaooxl5qodfqocjlju5p4ejm80ro3" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''&lt;ref&gt;Nekateri naslovi so zapisani v angleščini, drugi v srbščini ne glede na to, v katerem jeziku je članek izšel&lt;/ref&gt;
{{colend}}
|}
==== Vsa bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
64. Vaskrsenje Bogočoveka Hrista, Bogoslovlje, broj 2, 1939.
65. O raju ruske duše, Bogoslovlje 3-4, 1939.
66. Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije, Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
67. Kosovska etika, Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
68. Osnovno bogoslovlje, 1939., Beograd
69. Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma, Bogoslovlje, broj 2, 1940.
70. Uskrs i srpski besmrtnici, Srpski glas, 25. april, 1940.
71. Radost za sve!, Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
72. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, 1940.
73. (u saradnji sa V. Arsićem) Osnovno bogoslovlje, 1943.
74. Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela, izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
75. Nevidljivo u vidljivom!, Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
76. Da li je smrt neophodna? – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
77. Ko goni Hrista, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
78. O svetim moštima i relikvijama, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
79. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
80. Zašto i kako treba čitati Sveto pismo, Crkva 1983., Kalendar
81. Svetitelji božji i mi, Pravoslavni kalendar za 1983.
82. Hristos Voskrese!, Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
83. Beseda o svetoj Srbiji, Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
84. Jov na Buljištu, Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
85. Liturgija Sv. Jovana Zlatousta, prevod s grčkog, 1925.
86. Svetosavlje kao filozofija života, 1953., Minhen
87. Filozofske urvine, 1957., Minhen
88. Život Svetog Save i Svetog Simeona, 1962, Minhen
89. Gnoseologija Svetog Isaka Sirina, (separat), 1967.
90. Čovek i Bogočovek, 1969., Atina
91. Žitije svetih za januar-decembar, 1972-1978
92. Pravoslavna crkva i ekumenizam, 1974.
93. Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju, 1979.
94. Na Bogočovečanskom putu, izd. Ćelije, 1980.
95. Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola pavla, izd. Ćelije, 1983.
96. Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla, 1-2, izd. Ćelije, 1983.
97. Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji, Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
98. Beseda na Savindan, Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9slaooxl5qodfqocjlju5p4ejm80ro3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762863</id>
      <parentid>6762854</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:30:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Vsa bibliografija časovnoPo najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom */</comment>
      <origin>6762863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48513" sha1="56jecsp6bahl2ceeu1erhwkx0ajxwyt" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''&lt;ref&gt;Nekateri naslovi so zapisani v angleščini, drugi v srbščini ne glede na to, v katerem jeziku je članek izšel&lt;/ref&gt;
{{colend}}
|}
==== Vsa bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
# ''Vaskrsenje Bogočoveka Hrista'', Bogoslovlje, broj 2, 1939.
# ''O raju ruske duše'', Bogoslovlje 3-4, 1939.
# ''Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije'', Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
# ''Kosovska etika'', Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
# ''Osnovno bogoslovlje'', 1939., Beograd
# ''Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma'', Bogoslovlje, broj 2, 1940.
# ''Uskrs i srpski besmrtnici'', Srpski glas, 25. april, 1940.
# ''Radost za sve!'', Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', 1940.
# (u saradnji sa V. Arsićem) ''Osnovno bogoslovlje'', 1943.
# ''Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela'', izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
# ''Nevidljivo u vidljivom!'', Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
76. Da li je smrt neophodna? – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
77. Ko goni Hrista, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
78. O svetim moštima i relikvijama, Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
79. Dostojevski o Evropi i Slovenstvu, izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
80. Zašto i kako treba čitati Sveto pismo, Crkva 1983., Kalendar
81. Svetitelji božji i mi, Pravoslavni kalendar za 1983.
82. Hristos Voskrese!, Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
83. Beseda o svetoj Srbiji, Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
84. Jov na Buljištu, Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
85. Liturgija Sv. Jovana Zlatousta, prevod s grčkog, 1925.
86. Svetosavlje kao filozofija života, 1953., Minhen
87. Filozofske urvine, 1957., Minhen
88. Život Svetog Save i Svetog Simeona, 1962, Minhen
89. Gnoseologija Svetog Isaka Sirina, (separat), 1967.
90. Čovek i Bogočovek, 1969., Atina
91. Žitije svetih za januar-decembar, 1972-1978
92. Pravoslavna crkva i ekumenizam, 1974.
93. Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju, 1979.
94. Na Bogočovečanskom putu, izd. Ćelije, 1980.
95. Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola pavla, izd. Ćelije, 1983.
96. Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla, 1-2, izd. Ćelije, 1983.
97. Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji, Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
98. Beseda na Savindan, Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>56jecsp6bahl2ceeu1erhwkx0ajxwyt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762883</id>
      <parentid>6762863</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:08:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6762883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48699" sha1="8wrf12gv50oxsur0ylhbw86jnc6mnlz" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
==== Pomembnejši spisi ====
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''&lt;ref&gt;Nekateri naslovi so zapisani v angleščini, drugi v srbščini ne glede na to, v katerem jeziku je članek izšel&lt;/ref&gt;
{{colend}}
|}
==== Vsa bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom; po letu 1979 so posmrtne izdaje. Ob primerjavi z zgornjo zbirko opazimo, da niti tu niso zajeti vsi spisi.&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
# ''Vaskrsenje Bogočoveka Hrista'', Bogoslovlje, broj 2, 1939.
# ''O raju ruske duše'', Bogoslovlje 3-4, 1939.
# ''Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije'', Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
# ''Kosovska etika'', Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
# ''Osnovno bogoslovlje'', 1939., Beograd
# ''Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma'', Bogoslovlje, broj 2, 1940.
# ''Uskrs i srpski besmrtnici'', Srpski glas, 25. april, 1940.
# ''Radost za sve!'', Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', 1940.
# (u saradnji sa V. Arsićem) ''Osnovno bogoslovlje'', 1943.
# ''Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela'', izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
# ''Nevidljivo u vidljivom!'', Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
# ''Da li je smrt neophodna?'' – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
# ''Ko goni Hrista'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''O svetim moštima i relikvijama'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
# ''Zašto i kako treba čitati Sveto pismo'', Crkva 1983., Kalendar
# ''Svetitelji božji i mi'', Pravoslavni kalendar za 1983.
# ''Hristos Voskrese!'', Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
# ''Beseda o svetoj Srbiji'', Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
# ''Jov na Buljištu'', Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Svetosavlje kao filozofija života'', 1953., Minhen
# ''Filozofske urvine'', 1957., Minhen
# ''Život Svetog Save i Svetog Simeona'', 1962, Minhen
# ''Gnoseologija Svetog Isaka Sirina'', (separat), 1967.
# ''Čovek i Bogočovek'', 1969., Atina
# ''Žitije svetih za januar-decembar'', 1972-1978
# ''Pravoslavna crkva i ekumenizam'', 1974.
# ''Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju'', 1979.
# ''Na Bogočovečanskom putu'', izd. Ćelije, 1980.
# ''Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola Pavla'', izd. Ćelije, 1983.
# ''Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla'', 1-2, izd. Ćelije, 1983.
# ''Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji'', Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
# ''Beseda na Savindan'', Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>8wrf12gv50oxsur0ylhbw86jnc6mnlz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762888</id>
      <parentid>6762883</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:10:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Vsa bibliografija časovnoPo najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom; po letu 1979 so posmrtne izdaje. Ob primerjavi z zgornjo zbirko opazimo, da niti tu niso zajeti vsi spisi. */</comment>
      <origin>6762888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48710" sha1="iikh718f4mbkl4z712hf6pvxlmpk3aa" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
==== Pomembnejši spisi ====
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''&lt;ref&gt;Nekateri naslovi so zapisani v angleščini, drugi v srbščini ne glede na to, v katerem jeziku je članek izšel&lt;/ref&gt;
{{colend}}
|}
==== Skoraj celotna bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom; po letu 1979 so posmrtne izdaje. Ob primerjavi z zgornjo zbirko opazimo, da niti tu niso zajeti vsi spisi.&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
# ''Vaskrsenje Bogočoveka Hrista'', Bogoslovlje, broj 2, 1939.
# ''O raju ruske duše'', Bogoslovlje 3-4, 1939.
# ''Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije'', Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
# ''Kosovska etika'', Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
# ''Osnovno bogoslovlje'', 1939., Beograd
# ''Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma'', Bogoslovlje, broj 2, 1940.
# ''Uskrs i srpski besmrtnici'', Srpski glas, 25. april, 1940.
# ''Radost za sve!'', Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', 1940.
# (u saradnji sa V. Arsićem) ''Osnovno bogoslovlje'', 1943.
# ''Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela'', izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
# ''Nevidljivo u vidljivom!'', Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
# ''Da li je smrt neophodna?'' – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
# ''Ko goni Hrista'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''O svetim moštima i relikvijama'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
# ''Zašto i kako treba čitati Sveto pismo'', Crkva 1983., Kalendar
# ''Svetitelji božji i mi'', Pravoslavni kalendar za 1983.
# ''Hristos Voskrese!'', Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
# ''Beseda o svetoj Srbiji'', Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
# ''Jov na Buljištu'', Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Svetosavlje kao filozofija života'', 1953., Minhen
# ''Filozofske urvine'', 1957., Minhen
# ''Život Svetog Save i Svetog Simeona'', 1962, Minhen
# ''Gnoseologija Svetog Isaka Sirina'', (separat), 1967.
# ''Čovek i Bogočovek'', 1969., Atina
# ''Žitije svetih za januar-decembar'', 1972-1978
# ''Pravoslavna crkva i ekumenizam'', 1974.
# ''Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju'', 1979.
# ''Na Bogočovečanskom putu'', izd. Ćelije, 1980.
# ''Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola Pavla'', izd. Ćelije, 1983.
# ''Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla'', 1-2, izd. Ćelije, 1983.
# ''Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji'', Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
# ''Beseda na Savindan'', Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>iikh718f4mbkl4z712hf6pvxlmpk3aa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762890</id>
      <parentid>6762888</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:17:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Skoraj celotna bibliografija časovnoPo najnovejših raziskavah je napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom; po letu 1979 so posmrtne izdaje. Ob primerjavi z zgornjo zbirko opazimo, da niti tu niso zajeti vsi spisi. */</comment>
      <origin>6762890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48765" sha1="694hsmetg033b80w85ai93hrakcazl6" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{drugipomeni3|Justin}}
{{drugipomeni2|Popovič}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = [[Svetnik|Sveti]]
| name = Justin Čelijski&lt;br&gt;Justin Vranjski&lt;br&gt;Justin Novi
| honorific-suffix = [[arhimandrit]]
| native_name = Благоје Поповић/Blagoje Popović
| native_name_lang = sr
| title = [[akademik]]
| image =  JustinPopovic.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Justin kot arhimandrit v Samostanu Čelije
| church = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| elected = 
| appointed = 
| term = 
| term_start = 
| quashed = 
| term_end = 
| predecessor = 
| opposed = 
| successor = 
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[7. januar]] [[1922]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]]
| ordained_by = [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]].
| consecration =  
| consecrated_by = 
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_date = {{birth date|1894|4|6}}
| birth_place =  [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]])
| death_date =   {{Death date and age|1979|4|7|1894|4|6}}
| death_place =  [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| buried = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| tomb = [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]]
| resting_place_coordinates = 45°48'45.5&quot;N 15°10'22.9&quot;E
| nationality = [[Srbi|Srb]]
| religion = [[pravoslavni|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Spiridon Popović, cerkvenjak&lt;br&gt;Anastasija, gospodinja
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]] &lt;br&gt;[[menih]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = |
| education = [[teolog]]
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]]
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = 
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = [[2. maj]] [[2010]]
| canonized_place = [[Beograd]]
| canonized_by = [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]]&lt;br&gt;Škofovski sinod SPC
| attributes = menih v talarju, ki drži v rokah knjigo „Življenje svetnikov“
| patronage = 
| shrine = [[Samostan Ćelije]] (kjer je živel in kjer je pokopan)
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Justin Popović''' ({{lang-sr|Јустин Поповић/Justin Popović}}, {{IPA|sr|jǔstin pǒpoʋitɕ|sr}}, rojen kot '''Blagoje Popović''' ({{lang-sr|Благоје Поповић/Blagoje Popović}}; {{lang-en|Iustin Popovich}}, znan tudi kot '''Justin Čelijski''', '''Justin Vranjski''' ali '''Justin Novi''', je [[Srbska pravoslavna cerkev|srbski pravoslavni]] [[duhovnik]], [[bazilijanci|bazilijanec]], [[teologija|teolog]] in [[svetnik]]), * {{OldStyleDate|6. april|1894|25. marec}}, [[Vranje]] ([[Kraljevina Srbija]], danes [[Srbija]]), † {{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}}, [[Samostan Ćelije]] pri [[Valjevo|Valjevu]].

== Življenjepis ==
[[File:Manastir Ćelije 042 Crop.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Podoba arhimandrita [[Justin Popović|Justina Novega ali Vranjskega]] v [[Samostan Ćelije|Samostanu Čelijah]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

=== Mladost in šolanje ===
Popović se je rodil cerkvenjaku&lt;ref&gt;„cerkvenjak“ je tukaj mišljen kot varuh cerkve in pokopališča ({{lang-sr|tutor, crkvenjak}}; {{lang-en|sexton}})&lt;/ref&gt; Spiridonu Popoviću in njegovi ženi Anastasiji v južnosrbskem mestecu [[Vranje|Vranju]] 6. aprila 1894.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{cite web |title=Abba Justin in dyptich of Saints of the Orthodox Church |url=http://arhiva.spc.rs/eng/abba_justin_dyptich_saints_orthodox_church_0.html |website=arhiva.spc.rs |publisher=Archives of the Serbian Orthodox Church}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Mijalković |first1=Nenad |title=The Reception of Roman Catholic Doctrine in Serbian Orthodox Theology From 1958 to the Present |date=2026 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781036471897 |page=31 |url=https://books.google.com/books?id=maHYEQAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA31}}&lt;/ref&gt;. Pri krstu je dobil ime Blagoje, ker se je rodil na praznik [[Gospodovo oznanjenje|Gospodovega oznanjenja]] ali na Blagovest.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf|title=SAINT JUSTIN POPOVIĆ Remembering a great luminary of our Church. Year XLIII Issue 119|publisher=Источник|author=Draga Dragašević|place=Kanada|language=en|date=maj 2024|accessdate=3. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Rodil se je v duhovniški družini, saj je kar sedem prejšnjih rodov – razen njegovega očeta – opravljalo v SPC službo duhovnika ({{lang-sr|pop}}), od česar je tudi nastal priimek Popović.&lt;ref name=&quot;Dragašević&quot;&gt;{{cite journal |last1=Dragašević |first1=Draga |title=Saint Justin Popović |journal=Istocnik |date=2024 |volume=119 |pages=16-24 |url=https://www.snfpaper.org/wp-content/uploads/2024/06/Saint-Justin-Popovic-May-2024.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=pemptousia&gt;{{cite web |url=https://pemptousia.com/2019/03/saint-justin-popovic-the-evangelist-of-the-mystery-of-the-annunciation |last=Christodoulou |first=Alexandros |title=Saint Justin Popović, the ‘Evangelist’ of the Mystery of the Annunciation&quot; |website=Pemptousia |date=29 March 2019}}&lt;/ref&gt;

Tudi njegov oče Spiridon se je svojčas vpisal v bogoslovje, vendar je obiskoval le dva letnika, ker ga je njegov Blagojev stari oče vzel iz šole domov, češ da mu bo pomagal v cerkvi in na domačiji pri „sveštenodejstvih“. Mati Anastasija je bila iz ugledne kmečke družine iz okolice Vranja. Rodilo se jima je osem otrok, vendar so odraslost dočakali le trije: hčerka Stojna in sinova Stojadin ter Blagoje.&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;

Osnovno šolo je Blagoje končal v Vranju. Mladega Blagoja je hudo prizadejala in za ceo življenje zaznamovala nesrečna smrt njegovega brata, ki je umrl kot študent, ko je na poti domov padel z vlaka in umrl. Od takrat si je zaželel biti bližje Bogu in s tem bližje tudi svojemu mučeniškemu bratu, ki ga nikoli ni mogel pozabiti in tako se začela njegova duhovna pot.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Nato je napravil sprejemne izpite z najvišjo oceno ter se vpisal v devetrazredno Bogoslovijo „Sveti Sava“ v Beogradu pri [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]] (1905-1914). Šola se je odlikovala tako po kakovostnem pouku kakor tudi po duhovni urejenosti, spoštovanju predpostavljenih in krščanski askezi. Učili so ga tudi nekateri znani profesorji, med njimi cerkveni skladatelj [[Stevan Mokranjac]], profesor filozofije in teologije, poznejši škof [[Nikolaj Velimirović]], ki je zelo vplival na njegov duhovni in umski razvoj opazivši in cenivši njegovo ljubezen do bogoslovnih znanosti  ter nadarjenost za pisateljevanje.&lt;ref name=pemptousia/&gt; Po končanem bogoslovju junija 1914 je hotel prejeti „monaški postrig“, vendar so se vmešali njegovi starši in mu to preprečili, ko so se obrnili s prošnjo, naj ga nikar ne zamenišita, tako na beograjskega metropolita [[Dimitrij Pavlović|Dimitrija]], kakor tudi na niškega škofa [[Dositej Vasić|Dositeja]].&lt;ref name=Žitije/&gt;&lt;ref&gt;Škof Dositedj je rojen kot Dragutin Vasić 5. decembra 1877; niški škof je bil 1913–1932, nato pa zagrebški metropolit 1932–1945; mučili so ga ustaši 13. januarja 1945 ter je razglašen za svetega mučenca&lt;/ref&gt;

=== Podiplomski študij ===
Med prvo svetovno vojno je bil kot študent vpoklican za bolničarja; to zdravstveno oskrbo je opravljal v [[Skadar|Skadru]], [[Niš]]u in na [[Kosovo|Kosovem]], ter se okužil s [[tifus]]om. 8. januarja 1915 se je moral umikati skupaj z vojaštvom ter se je 1. januarja 1916 zamenišil v skadrski pravoslavni stolnici, kjer je dobil ime Justin, po starokrščanskem modrecu in cerkvenem učitelju ter mučencu sv. [[Justin Modrec|Justinu]].&lt;ref&gt;Justin Modrec ali Filozof (90-165) je bil starokrščanski filozof in zagovornik krščanstva s svojo Apologijo&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;&gt;{{cite book|last=Rogich |first=Daniel M.|title=Serbian Patericon: Saints of the Serbian Orthodox Church |volume=1 |date=1994|publisher=St. Herman of Alaska Brotherhood| location=Platina, California|pages=247-260| isbn=0-938635-75-1}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po menišenju je skupaj z več drugimi študenti odpotoval v [[Sankt Peterburg]], kjer se je posvetil preučevanju in življenju po meniški [[duhovnost]]i. Med učitelji so bili tudi znani asketi kot [[Anton Kijevski]], [[Teodozij Kijevski]] in sv. [[Serafim Sarovski]].&lt;ref name=&quot;Rogich&quot;/&gt; Na priporočilo svojeg duhovnega voditelja Nikolaja Velimirovića zaradi nemirnih političnih okoliščin, ki so slutile na prelomne bližnje spremembe v smeri brezbožnega preganjanja vernikov, je skupaj z drugimi tovariši odšel študirat teologijo v London na [[Univerza v Oxfordu|Oxfordsko univerzo]] od 1916 do 1926. Njegova teza „Modroslovje in verovanje F. M. Dostojevskega“ ({{lang-sr|Filozofija i religija F. M. Dostojevskog}}; {{lang-en|The Philosophy and Religion of Fyodor Mikhailovich Dostoevsky}}) ni bila sprejeta, češ da vsebuje neutemeljeno, fundamentalistično korenito zavračanje zahodnega [[humanizem|humanizma]], [[racionalizem|racionalizma]], [[antropologija|antropocentrizma]] – tako [[katolištvo|katoliškega]] kot [[protestantizem|protestantskega]]. Delo je bilo možno natisniti šele leta 1923, ko je Popović skozi dvajsetletje izdajal in urejal skupaj s tovariši pravoslavni časopis ''The Christian Life''.&lt;ref name=pravo&gt;{{cite web|last=Calington |first=Philip| url=https://orthochristian.com/99512.htmltitle=Speaking Painful Truth in Love: Orhodox Ecumenism and St. Justin Popovic|date=19. december 2016|accessdate=4. september 2026|website=orhodochristian.com}}&lt;/ref&gt; 
Več razumevanja glede svojih skrajnih stališč je pričakoval od „svojih“; zato je poskusil v Grčiji in tako 1926 uspešno doktoriral na Teološki fakulteti pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] s tezo »Vprašanje osebnosti in spoznavanja pri sv. [[Makarij Egiptovski|Makariju Egiptovskem]]«. Drugi vir navaja njegovo nalogo z malo drugačnim naslovom kot  »Učenje Svetog Makarija Egipatskog o tajni ljudske ličnosti i tajni njenog poznanja« (»Učenje svetega Makarija Egiptovskega o skrivnosti človeške osebmosti in njene spoznavne zmožnosti«).&lt;ref&gt;Makarij Egiptovski ({{lang-sr|Makarije Veliki}}; {{lang-en|Macarius of Egypt; Macarius the Elder; Macarius the Great}}; 300-391 po Kr.r.) je bil učen starokrščanski egiptovski menih in puščavnik&lt;/ref&gt;.

=== Profesor, prevajalec in spreobračevalec ===
[[File:Проф. др Јустин Поповић.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Oče [[Justin Popović|Justin]] kot [[akademik]] ]] &lt;/center&gt;
[[File:Freske_vladike_Nikolaja_i_oca_Justina_u_Vavedenju.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;[[Freska|Freski]] škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] in jeromonaha [[Justin Popović|Justina]] v [[Samostan Vavedenje|Samostanu Vavedenje]] na [[Beograd|belograjskem]] [[Senjak]]u]]&lt;/center&gt;

7. januarja 1922, na „Usekovanje Svetega Janeza Krstnika“, ga je patriarh Dimitrij [[duhovniško posvečenje|posvetil za duhovnika]] v Sremskih Karlovcih, ter je tako postal  iz jerodiakona jeromenih.&lt;ref name=Žitije/&gt;
Justin je obvladal nekaj mrtvih jezikov kot [[staroslovanščina|staroslovanščino]], staro[[grščina|grščino]], [[sirščina|sirščino]] in [[latinščina|latinščino]]; govoril pa je tudi več živih jezikov: poleg domače [[srbščina|srbščine]] še [[romunščina|romunščino]], novogrščino, [[angleščina|angleščino]], [[nemščina|nemščino]] in [[francoščina|francoščino]].&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt; Začel je prevajanje „Življenja svetnikov“ v srbščino; zanj torej niso bili nobena ovira izvirni spisi v grščini, sirščini in staroslovanščini; posluževal pa se je tudi izvirnih del sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]], Makarija Egiptovskega, pa tudi [[Izak Sirski|Izaka Sirskega]] – ki mu je posvetil poseben spis.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Popovich |first=Justin |title=Orthodox Faith and Life in Christ |publisher=Institute for Byzantine and Modern Greek Studies |location=Belmont, Massachusetts |year=1994 |pages=117-186|chapter=The Theory of Knowledge of Saint Isaac the Syrian}}&lt;/ref&gt;

Od 1930 do 1932 je najprej predaval na Teološki akademiji sv. Cirila in Metoda v [[Prizren]]u, nato pa skupaj z bitoljskim škofom [[Josif Cvijović|Cvijovićem]] odšel na delovanje med zakarpatskimi [[grkokatoličani|grkokatoliškimi]] [[Rusini]] in [[rimokatoličani|katoliškimi]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaki]], nad katerimi sta zganjala [[prozelitizem]] – ter katoliške kristjane prevajala v pravoslavje.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Maarek|first=Pavel|title=Subcarpathian Ruthenia in the Life and Work of Bishop Gorazd (Pavlík) |journal=Kultúrne dejiny |year=2021 |url=https://kulturnedejiny.ku.sk/new/wp-content/uploads/2021/05KD012021_S4.pdf|page=101}}&lt;/ref&gt; 

1934 je bil izvoljen za profesorja dogmatike na Teološki fakulteti sv. Sava in je tam deloval vse do konca druge svetovne vojne. Na pobudo [[Branislav Petronijević|Branislava Petronijevića]] je 22. oktobra 1938 s kolegi ustanovil »Srbsko filozofsko društvo« (»Serbian Philosophical Society«), ki je zajelo lepo število vidnejših beograjskih izobražencev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/665951/justin-medju-svetiteljima.html|website=rts.rs|title=Justin među svetiteljiva|date=30. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Žitije&quot;/&gt;

=== Povojne težave ===
Ob koncu Druge svetovne vojne se je nasilno polastil oblasti v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[ateizem|ateistični]] [[Tito]]v [[komunizem]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/uncategorized/kako-su-komunisti-dosli-na-vlast-tito-churchillu-ne-namjeravamo-uvesti-komunizam/|title=5. dio: KAKO SU KOMUNISTI DOŠLI NA VLAST: Tito Churchillu: 'Ne namjeravamo uvesti komunizam'|publisher=Dnevno.hr|author=Marina Tenžera|place=Zagreb|language=hr|date=10. marec 2017|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;. 

1945 je tako moral Popović zapustiti mesto predavatelja, kajti nova oblast je ocenila, da za to delo v bogoslovju ni primeren ter je uprizorila čistke v prosveti. Skupaj z nekaterimi kolegi so tudi njega odstranili s fakultete. Potem je 31 let preživel v samostanu Ćelije pod stalnim nadzorom UDBE; njegovo javno delovanje je oblast omejila na samostanske okvirje. Medtem ko se škof Nikolaj Velimirović po drugi svetovni vojni ni nikoli več vrnil v Jugoslavijo, je Popović ostal v domovini, kjer je bil kot zagovornik „nazadnjaške ideologije“ sicer najprej tudi on zapiran. Po vrnitvi [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] pa so ga spustili na prostost in je vsaj deloma lahko dejavno sodeloval pri obnavljanju verskega življenja v SPC. To je bilo morda zato, ker Popović – za razliko od Velimirovića – ni bil škof, temveč le duhovnik in redovnik, tj. jeromonah oziroma hieromenih.&lt;ref name=pravo/&gt;

Po pripovedovanju nekaterih sester je Popović prišel v Ćelije 28. maja 1948 z blagoslovom [[Škofija Šabac-Valjevo |šabaško-valjevskega škofa]] [[Simeon Stanković|Simeona]]&lt;ref&gt;Simeon Stanković ([[Ležimir]], [[Srem]], *17. oktober 1886 † [[Šabac]], 30. januar 1960) je bil izvoljen za škofa 1931. Od 1932 je bil [[Zahumsko-hercegovska škofija|zahumsko-hercegovski]], a od 1934 šabaško-valjevski škof SPCdo svoje smrti 1960&lt;/ref&gt;, ki je neustrašeno sprejel v svojo škofijo od komunistov preganjanega „neprijatelja broj jedan”&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.valjevskaposla.info/episkop-sabacko-valjevski-dr-simeon-stankovic-1886-1960/|title=Episkop šabačko-valjevski dr Simeon Stanković (1886-1960) - Valjevo|publisher=Valjevska posla|author=Jadranka Janković|place=Valjevo|language=sr|date=4. januar 2021|accessdate=9. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; in na poziv opatinje Sare, ki je nekaj let prej prišla z več svojimi sestrami iz [[Samostan Ljubostinja |Samostana Ljubostinje]] v Ćelije.

Med njegovim bivanjem v Ćelijah so ga komunistične oblasti nenehno preganjale, zasliševale in zapirale. Le malo se jih je upalo postaviti zanj in v njegovo obrambo. Tak izreden pogum so zmogle tamkajšnje monahinje pod vodstvom igumanije Glikerije, lelički nadduhovnik [[Živko Todorović]] ter nekateri njegovi učenci in občudovalci.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://rtv.rs/sk/drustvo/justin-celijski-u-diptihu-svetih_186657.html|title=Justin Ćelijski u diptihu svetih|last=Vojvodiny|first=Rádiodifúzna ustanovizeň VojvodinyRádio-televízia|website=Rádio-televízia Vojvodiny|access-date=2021-10-20}}&lt;/ref&gt;

=== Delovanje in vpliv ===
[[File:Manastir Ćelije 063.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Samostan Ćelije]] z grobom [[Justin Popović|Justina Vranjskega]]]]&lt;/center&gt;
[[File:053 - Manastir Celije.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Cerkev [[Samostan Ćelije|Čelijskega samostana]] pri [[Valjevo|Valjevem]]]]&lt;/center&gt;

Ta kraj je zanj pomenil neke vrste hišnega pripora. Kljub temu pa so Ćelije postajale romarski kraj za mnoge, ki so ga želeli videti ali se z njim pogovarjati, da bi dobili od njega duhovnih nasvetov in naukov. Med najpomembnejšimi njegovimi učenci (justinijanci) so: črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]], zahumsko-hercegovski škof [[Atanasij Jevtić]], raško-prizrenski škof [[Artemij Radosavljević]] in bački škof [[Irenej Bulović]]. Na Bogosloviji je dogmatiko predaval tudi [[Pavel Stojčević|patriarhu Pavlu]]. Njegovo tamkajšnje bivanje in blagodejno vplivanje je opisal [[Dušan Vasiljević]] v svojem „Сећању на оца Јустина“ („Spominu na očeta Justina“).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |title=Сећање на оца Јустина |access-date=30. avgust 2010 |archive-date=12. januar 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112145313/http://www.manastir-lepavina.org/vijest.php?id=4697 |url-status= }}&lt;/ref&gt;

Popović je vse do konca življenja ustvarjal z veliko vnemo; ni torej presenetljivo, da njegovo delo velja za »velik prispevek k pravoslavni teologiji«, njega samega pa grški akademik [[Ivan Karmiris]]&lt;ref&gt;Ivan Karmiris (angleško: John Karmiris; grško: Ιωάννης Καρμίρης; *1903 v Bralosu v Ftiotidi; †v starosti 89 let 5. januarja 1992 in je bil pokopan v [[Atene|Atenah]] dva dni pozneje). Njegov sin, [[Nikolaos Karmiris]] je bil prav tako teolog.) Študiral je teologijo na Pedagoški akademiji, diplomiral pa na Univerzi v Atenah leta 1926.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pagkosmio&quot;&gt;{{Cite book|url=http://www.greekencyclopedia.com/karmiris-iwannis-mpralos-1903-athina-1995-p2623.html|title=Παγκόσμιο Βιογραφικό Λεξικό|last=Συλλογικό έργο|publisher=Εκδοτική Αθηνών|year=1988|volume=4|location=Αθήνα|page=}}&lt;/ref&gt;imenuje »skrivna vest Srbske cerkve in celotne pravoslavne vere«. Na njegov zgled in nagovarjanje se je skliceval sinod Grške pravoslavne cerkve, ko je prepovedal molitve s pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Popović|first=Justin |title=Άνθρωπος και Θεάνθρωπος |trans-title=Man and the God-Man |year=1969 |chapter=Preface by Ioannis Karmiris |page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Dela ===
==== Pomembnejši spisi ====
{|
{{colbegin}}
# ''The Philosophy and Religion of F.M. Dostoevsky'' (1923),
# ''Dogmatics of the Orthodox Church'', I-III (1932, 1935, 1980)
# ''The Progress in the Death Mill'' (1933)
# ''The Foundations of Theology'' (1939)
# ''Dostoevsky on Europe and Slavism'' (1940)
# ''Philosophical Abysses'' (1957)
# ''The Man and the God-Man'' (1969 v [[grščina|grščini]])
# ''Hagiographies of the Saints'', I-XII (1972–1977)
# ''The Orthodox Church and Ecumenism'' (1974 v [[grščina|grščini]] in v [[srbščina|srbščini]], 2001 v [[angleščina|angleščini]]), Lazarica Press UK)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich|title=Justin Popovich|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=30. maj 2022|accessdate=7. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
# ''Praznične besede''
# ''Pashalne besede''
# ''Nedeljne besede''
# ''Svetosavlje kao filozofija života''
# ''Put Bogopoznanja''
# ''Setve i žetve''
# ''Druge besede''
# ''Akatisti''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Mateju''
# ''Tumačenje Svetog Jevanđelja po Jovanu''
# ''Tumačenje poslanica Svetog Jovana Bogoslova''
# ''Tumačenje poslanica prve i druge Korinićanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Efescima''
# ''Tumačenje poslanice Filipljanima i Kalošanima Svetog apostola Pavla''
# ''Tumačenje poslanice Galatima I-II''
# ''Tumačenje poslanice Solunjanima Svetog apostola Pavla''&lt;ref&gt;Nekateri naslovi so zapisani v angleščini, drugi v srbščini ne glede na to, v katerem jeziku je članek izšel&lt;/ref&gt;
{{colend}}
|}
==== Skoraj celotna bibliografija časovno&lt;ref&gt;Po najnovejših raziskavah, ki jih je opravil Rista M. Simonović, je Popović napisal po časovnem zaporedju naslednja dela, ki so ne glede na izvirnik, navedena pod srbskim naslovom; po letu 1979 so posmrtne izdaje. Ob primerjavi z zgornjo zbirko takoj opazimo, da niti tu niso zajeti vsi spisi.&lt;/ref&gt; ====
{|
{{colbegin}}
# Voanerges (pseudonim): ''Savremeni religiozni pokret u našem narodu'', Hrišćanski život, broj 3, 1922
# ''Filozofija i religija F.M. Dostojevskog'', Hrišćanski život, broj 3 i 4, 1923.
# ''O duhu vremena'', Hrišćanski život, broj 4, 1923.
# ''Naš optimizam – njihov pesimizam'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# Gorkoje (pseudonim): ''Razmišljanja pred svešteničku skupštinu'', Hrišćanski život, broj 7 i 8, 1923.
# ''Unutrašnja misija naše crkve'', Hrišćanski život, broj 9, 1923.
# ''Apostol Pavle i kriza Hrišćanstva'', Hrišćanski život, broj 10, 1923.
# ''Ruski mislioci i Evropa'', Hrišćanski život, broj 12, 1923.
# ''Nad tajnom mladenca Isusa'', Hrišćanski život, broj 1, 1924.
# ''O jednom mogućem optimizmu'', Hrišćanski život, broj 4, 1924.
# ''Strašni sud nad Bogom'', Hrišćanski život, broj 7-8, 1924.
# ''Podvižnik naših gorkih dana'', Hrišćanski život, broj 9, 1924.
# ''Otvoreno pismo Svetom Sinodu'', Hrišćanski život, broj 10, 1924.
# ''Blažene uspomene protojereja Stevana Veselinovića'', Hrišćanski život, br. 11, 1924.
# ''Strašna tajna „žive Crkve“'', Hrišćanski život, broj 12, 1924.
# ''Kriza humanizma'', Raskrsnica, broj 13-14, 1924.
# ''Od pesimizma do jedino mogućeg optimizma'', Raskrsnica, broj 17-18, 1924.
# ''✞Dimitriju Jakšiću'', Srpsko Kosovo, 15. Septembar 1925, Skopje
# ''Novozavetno učenje o vaskrsenju'', Hrišćanski život, broj 4, 1925.
# ''Od Arijevog do modernog evropskog arijanizma'', Hrišćanski život, broj 5, 1925.
# ''Stare vere novo opravdanje'', Hrišćanski život, broj 6, 1925.
# ''Zenica tragizma'', Hrišćanski život, broj11, 1925.
# ''Evropski čovek na nepravičnoj raskrsnici'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''O njoj – neobičnoj Ruskinji među nama običnima'', Hrišćanski život, broj 12, 1925.
# ''Od nemoći do svemoći, Hrišćanski život'', broj 7-9, 1926.
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Predavanje na Novosadskoj svešteničkoj Skupštini'', Hrišćanski život, broj 7-9, 1926.
# ''Naša inteligencija i naša Crkva'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1926.
# ''Problem ličnosti i saznanja po Sv. Makariju Egipatskom'', doktorska disertacija (na grčkom), Atina, 1926.
# ''Glas iz Svete Gore o nameravanom Vaseljenskom saboru'', Hrišćanski život, broj 3-4, 1927.
# ''Apologia de via mea'', Hrišćanski život, broj 8-9, 1927.
# ''Iz Apokalipsisa naših dana'', Hrišćanski život, broj 10-12, 1927.
# ''Između dveju kultura: evropske i čovečanske i svetosavske Bogočovečanske'', Narodna odbrana, 4. novembar 1928., Beograd
# ''Pravoslavna filozofija Istine – Dogmatika'' Pravoslavne Crkve I, 1932.
# ''Svetiteljstvo i prosvetiteljstvo'', Svetosavlje, broj 36a, 1932.
# ''Predgovor jednoj Dogmatici, knjiga I'', Svetosavlje, broj 5, 1932.
# ''Carevo savesno naše'', Glas Pravoslavlja, 1933., Skopje
# ''O progresu u vodenici smrti'', 1933., Bitolj
# ''Dogmatika pravoslavne crkve, sveska 1. i 2.'', 1932. i 1935.
# ''Strašni sud nad Bogom, Branislav Nušić – Retorika'', izdanje gece Kona, 1934.
# ''Pravoslavna filozofija Istine00 – Dogmatika Pravoslavne Crkve, knjiga II, 1935.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'', Bogoslovlje, broj 1, 1935.
# ''Radost veća od anđelske'', Hrišćansko delo, broj 1, 1935.
# ''Rastko i savremena omladina'', Svetosavlje, broj 12, 1935.
# ''Jedna gangsterska knjiga o Isusu Hristu'', Hrišćanska misao, broj 1, 1935.
# ''Osuđeni na besmrtnost'', Hrišćanska misao, broj 2, 1935.
# ''Meterlink pred veliko ćutanje'', Hrišćanska misao, broj 4, 1935.
# ''Slavan pred Bogom'', Hrišćanska misao, broj 8, 1935.
# ''Evanđelje neba i zemlje'', Hrišćanska misao, broj 10, 1935.
# ''Sveti Jovan Zlatousti'', Hrišćansko delo, sveska V-VI, 1936.
# ''O suštini pravoslavne aksiologije i kriteriologije'',1936.
# ''Između dve filozofije'', Hrišćansko delo, sveska VII-VIII, 1936.
# ''Hilijazam Panajota Trembegea, predgovor'', izdanje Hrišćanskog dela, 1936., Skopje
# ''Tajna spasiteljevog vaskrsenja i tajna spasenja'', Hrišćanska misao, broj 2, 1936.
# ''Dveri besmrtnosti'', Hrišćanska misao, broj 3, 1936.
# ''Moj raj i pakao: smisao života i sveca'', Hrišćanska misao, broj 5, 1936.
# ''On – među nama'', Hrišćanska misao, broj 7-8, 1936.
# ''Nevidljivo u vidljivom'', Hrišćansko delo, broj 6, 1936.
# ''Prikaz teze Vasilija Kostića'', Bogoslovlje, broj 3-4, 1937.
# ''Osnovna istina Pravoslavlja – Bogočovek'', Pastirski glas, broj 1, 1937., Kragujevac
# ''Lelek za Hristom'', Hrišćanska misao, broj 3, 1937.
# ''Pravoslavni hrišćanski katihiz'', 1938., 1939., 1940., Beograd
# ''Tajna ličnosti mitropolita Antonija i njegov značaj za pravoslavno Sveštenstvo'', Bogoslovlje, broj 1, 1939.
# ''Vaskrsenje Bogočoveka Hrista'', Bogoslovlje, broj 2, 1939.
# ''O raju ruske duše'', Bogoslovlje 3-4, 1939.
# ''Apokalipsis Glasnika Srpske pravoslavne patrijaršije'', Pastirski glas, broj 2, 1939., Kragujevac
# ''Kosovska etika'', Pastirski glas, broj 9-10, 1939., Kragujevac
# ''Osnovno bogoslovlje'', 1939., Beograd
# ''Dostojevski kao prorok i apostol pravoslavnog realizma'', Bogoslovlje, broj 2, 1940.
# ''Uskrs i srpski besmrtnici'', Srpski glas, 25. april, 1940.
# ''Radost za sve!'', Narodna odbrana, 5-12 januar 1941.
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', 1940.
# (u saradnji sa V. Arsićem) ''Osnovno bogoslovlje'', 1943.
# ''Strašni sud nad Bogom – B. Nušić, Retorika, knjiga XXV, sabrana dela'', izdanje „Ježa“, 1966., Beograd
# ''Nevidljivo u vidljivom!'', Glas Pravoslavne eparhije Niške, januar-mart, 1968., Niš
# ''Da li je smrt neophodna?'' – Petar Gagulić, Zbornik posmrtnih propovedi i reči, 1970., Niš
# ''Ko goni Hrista'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''O svetim moštima i relikvijama'', Zvonce, broj 2, 1980., Beograd
# ''Dostojevski o Evropi i Slovenstvu'', izdanje Ćelije, 1981., Valjevo
# ''Zašto i kako treba čitati Sveto pismo'', Crkva 1983., Kalendar
# ''Svetitelji božji i mi'', Pravoslavni kalendar za 1983.
# ''Hristos Voskrese!'', Glas crkve, broj 2, 1989., Valjevo
# ''Beseda o svetoj Srbiji'', Glas crkve, 28. Juni 1989., Valjevo
# ''Jov na Buljištu'', Književne novine, 15. decembar 1989 i 1. januar 1999., Beograd
# ''Liturgija Sv. Jovana Zlatousta'', prevod iz grščine, 1925.
# ''Svetosavlje kao filozofija života'', 1953., Minhen
# ''Filozofske urvine'', 1957., Minhen
# ''Život Svetog Save i Svetog Simeona'', 1962, Minhen
# ''Gnoseologija Svetog Isaka Sirina'', (separat), 1967.
# ''Čovek i Bogočovek'', 1969., Atina
# ''Žitije svetih za januar-decembar'', 1972-1978
# ''Pravoslavna crkva i ekumenizam'', 1974.
# ''Tumačenje Sv, Evanđelja po Mateju'', 1979.
# ''Na Bogočovečanskom putu'', izd. Ćelije, 1980.
# ''Tumačenje poslanice efescilama Svetog apostola Pavla'', izd. Ćelije, 1983.
# ''Tumačenje poslanice prve i druge Korišćanima Pavla'', 1-2, izd. Ćelije, 1983.
# ''Srpska pravoslavna crkva u komunističkoj Jugoslaviji'', Pogledi, broj 63, 1-15 juli, 1990, Kragujevac
# ''Beseda na Savindan'', Srpska reč, 20. januar 1991., Beograd&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto|title=Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO|publisher=vranjenews.rs|author=|place=Vranje|language=sr|date=16. junij 2024|accessdate=10. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; 
{{colend}}
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''»Sveto Pismo je donekle biografija Boga u ovom svetu. U njemu je Neopisani donekle opisao Sebe. Otkrio je Bog Logos plan Božji o svetu i Božju ljubav prema svetu. Sve što treba ovome svetu, i ljudima u njemu — Gospod je kazao u Svetom Pismu. Na sva pitanja On je u njemu dao odgovore. Ne nađeš li odgovor u Svetom Pismu na neko svoje pitanje, znači da si, ili postavio besmisleno pitanje, ili nisi umeo čitati Sveto Pismo i iz njega iščitati odgovor.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;[[Sveto pismo]] je pravzaprav življenjepis Boga na tem svetu. V njem se je Neopisljivi nekako opisal. Bog Beseda je razodel Božji načrt za svet in Božjo ljubezen do sveta. Vse, kar ta svet potrebuje, in ljudje v njem — je Gospod Bog povedal v Svetem pismu. V njem je dal odgovore na vsa vprašanja. Če v Svetem pismu ne najdete odgovora na kako svoje vprašanje, pomeni, da ste bodisi postavili nesmiselno vprašanje bodisi niste znali brati Svetega pisma in iz njega prebrati odgovora.&quot;}}
{{navedek|''»Molitva je prosfora umešena od suza i srca«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„[[Molitev]] je potica, ki je umešena iz solz in srca“}}
{{navedek|''»Duša tvoja njiva Božja, u njoj nije niko drugi do Bog. Pazi da đavo ne ovlada tvojom dušom. Zatvori kapiju srca svoga pred njim, mračnim i crnim bogoborcem, pred tim strašnim lopovom i lupežom, koji krade sve što je Hristovo iz čovekova srca, ako čovek ne bdi, ne moli se, ne straži nad svojom dušom.«''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/06/sveti-justin-celijski-ava-justin-popovic/|title=Sveti Justin Ćelijski - Ava Justin Popović|publisher=Bašta Balkana|author=Uredništvo magazina|place=Beograd|language=sr|date=14. junij 2015|accessdate=5. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Tvoja [[duša]] je Božja njiva; v njej ni nikogar drugega razen Boga. Pazi, da hudič ne prevlada nad tvojo dušo. Zapri vrata svojega srca pred njim, mračnim in črnim bogobojevnikom, pred tem strašnim tatom in roparjem, ki krade iz človekovega srca vse, kar je Kristusovega, če človek ne čuje, ne moli, ne straži nad svojo dušo.&quot;}}

== Smrt in spomin ==
[[File:Гроб Аве Јустина - panoramio.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Do prekopa leta 2014 je bil grob [[Justin Popović|očeta Justina]] tik [[Samostan Ćelije|Čelijske samostanske cerkve]]]]

[[File:Monument to Justin Popovic in Vranje.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Spomenik v čast rojaku [[Justin Popović|Popoviću]] v [[Vranje|Vranju]]]]&lt;/center&gt;

=== Smrt ===
Popović je umrl 7. aprila 1979 — dan po svojem rojstnem dnevu, po prazniku Gospodovega oznanjenja ({{OldStyleDate|7. april|1979|26. marec}} — 26. marca po julijanskem koledarju) v Samostanu Čelije, ki je postal romarsko središče.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.hilandar.org/prenos-mostiju-sv-justina-celijskog/|title=Пренос моштију Светог Јустина Ћелијског|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Češčenje ===
Patriarh Pavel, kateremu je bil o. Justin predavatelj na Teološki fakulteti v Beogradu, je bil na splošno znan kot velik nasprotnik hitrih kanonizacij. Nasprotoval je vsaki naglici, zlasti ko je šlo za bodoče svetnike in je leta odlašal s podelitvijo avreole tako Nikolaju Velimiroviću kot tudi Justinu Popoviću, čeprav je zlasti slednjega veliko bolj cenil in spoštoval kot prvega. Ko so mu poslali tozadevno prošnjo glede prvega kandidata, jo je Pavel gladko zavrnil, češ da Nikolaj ni spoštoval asketskega načina življenja in da je tudi kadil [[cigarete]], kar je skromni Pavel še posebej sovražil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}&lt;/ref&gt;. 

Tako je bil šele 2. maja 2010 — po Pavlovi smrti — s sklepom Svetega škofovskega sinoda SPC pod vodstvom novega [[Irenej Gavrilović|patriarha Ireneja]] prištet med svetnike kot častitljivi Justin Čelijski ali Justin Novi v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Njegovi rojaki pa ga najrajši imenujejo kar Justin Vranjski, čeprav ga za življenja niso kaj prida cenili in so mu podrli celo njegovo rojstno hišo, ki pa je bila v novejšem času ponovno zgrajena. 

Njegove relikvije so bile 14. junija 2014 prenesene s tamkajšnjega pokopališča v cerkev Čelijskega samostana.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |title=Манастир Ћелије домаћин свечаности за памћење (СПЦ, 15. јун 2014) |access-date=17. junij 2014 |archive-date=17. junij 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140617181341/http://www.spc.rs/sr/patrijarh_irinej_u_manastiru_tshelije_okupljeni_oko_svetih_svojih |url-status= }}&lt;/ref&gt;

V v vranjskem naselju Češalj – kjer se je rodil – pa se danes dviga Mednarodni vsepravoslavni center z njegovim imenom. Njegov odnos do domačega kraja je zaznamovala globoka zamera, saj so mu brezbožne povojne oblasti odvzele družinsko hišo v ulici Babe Zlatine in jo z buldožerji porušile, podržavile posest v vasi Trebešinje in celo družinsko pokopališče. Občutek preganjanja in ponižanja je bil tako močan, da se je Justin odločil za vedno zapustiti svoje rodno mesto. V pogovoru s profesorjem [[Momčilo Zlatanović|Momčilom Zlatanovićem]] se je celo zarotil: „Nikada više moja noga tamo neće kročiti.“ (&quot;Nikoli več ne bo moja noga stopila tja.&quot;) Kako hudo so ga krivice prizadele, je izrazil prav v tem pogovoru, ko je dodal: &quot;Tudi ko potujem z vlakom, iz [[Vranjska Banja|Vranjske Banje]] v [[Ristovac]], gledam na nasprotno stran od Vranja.&quot; Vranjska škofija je na nekdanjem prostoru dala ponovno zgraditi njegovo rojstno hišo in v njej napraviti muzej, kjer je stalna razstava z njegovimi knjigami in drugimi osebnimi predmeti &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.novosti.rs/reportaze/vesti/1617409/rodni-grad-obrisao-gorcinu-kako-crkva-vratila-justina-popovica-rodno-vranje-foto|title=RODNI GRAD OBRISAO GORČINU: Kako je crkva „vratila“ Justina Popovića u rodno Vranje (FOTO)|publisher=novosti.rs|author=Jelena Stojković|place=Beograd|language=sr|date=15. junij 2016|accessdate=4. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pomemben bogoslovec ====
[[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski patriarh]] [[Porfirij Perić|Porfirij]] je mnenja, da je Popović „eden od treh najpomembnejših mednarodno priznanih srbskih teologov“; pri tem je imel v mislih [[Atanasij Jevtić|Jevtića]], [[Nikolaj Velimirović|Velimirovića]] in Popovića.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Beta|first=Agencija|date=2021-03-06|title=Patrijarh Porfirije o episkopu Atanasiju: &quot;I kada smo sa njim igrali fudbal i kada nas je vodio na Svetu Goru bio je tamo gde i sveti oci&quot;|url=https://www.nedeljnik.rs/patrijarh-porfirije-o-episkopu-atanasiju-i-kada-smo-sa-njim-igrali-fudbal-i-kada-nas-je-vodio-na-svetu-goru-bio-je-tamo-gde-i-sveti-oci|access-date=2021-03-08|website=Nedeljnik|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

[[Janez Zizjulas]]&lt;ref&gt;Janez Zizjulas (angleško: John Zizioulas; grško: Ιωάννης Ζηζιούλας; 10.I.1931 – 2.II.2023)&lt;/ref&gt;— metropolit v Pergamonu &lt;ref&gt;njegova metropolija Pergamon spada pod Carigrajsko patriarhijo in se nahaja v zahodni Turčiji &lt;/ref&gt;in eden najvplivnejših pravoslavnih teologov 20. in 21. stoletja&lt;ref&gt;Cf. e.g. Rowan Williams, 'Eastern Orthodox Theology', in David F. Ford (ed.) ''The Modern Theologians'', 3rd edn. (Oxford: [[Blackwell Publishing|Blackwell]], 2005, pp. 572-88.&lt;/ref&gt; — pa je o očetu Justinu dejal: 
{|
|-
! John Zizioulas about Justin (Popović)&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5|title= RUL - &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot; : John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)|publisher=[[Univerza v Ljubljani]]|author=Zlatko Matić|place=Ljubljana|language=en|date=1. januar 2023|accessdate=8. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Janez Zizjulas o [[Justin Popović|Justinu (Popoviču)]]
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;&quot;Ne poznam globljega in pametnejšega pravoslavnega bogoslovca od njega&quot;&lt;ref&gt;Janez Zizjulas v pismih svetega očeta Justina (Popovića)&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Jasnovidec ====
Njegovi poznavalci menijo, da je videl človeku v srce in da je tako znal nezmotljivo svetovati; glede tega navajajo tale zgled:
{|
|-
! Dar prozorljivosti&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Dar jasnovidnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Kada ga je otac Kleopa posetio u manastiru Ćelije, i zatražio tajinski savet da li da ostane na Svetoj Gori, otac Justin ga je posavetovao: „Oče Kleopa, ako odeš na Svetu Goru, pridodaćeš još jedan cvet u Vrtu Bogomajke. Ali kome ćeš ostaviti vernike? Tamo se, Sveti oče, moliš samo za sebe. A u zemlji se moliš za sve i možeš privesti Bogu mnogo duša lišenih poučitelja… Ja velim da ostaneš u zemlji, Sveti oče, da spaseš i sebe i da pomogneš spasenju drugih. To je najveće dobro delo sadašnjih monaha. Osobito sada, kada se borimo s bezverjem, sa sektama, sa religijskim indiferentizmom!“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ko ga je oče Klepa obiskal v Čelijskem samostanu in prosil za zaupen nasvet, ali naj ostane na Sveti gori (Atosu), mu je oče Justin dal nasvet: „Oče Kleopa, če greš na Sveto goro, boš dodal še en cvet v Vrtu Bogomajke. Komu boš pa zapustil vernike? Tam, sveti oče, moliš samo za sebe. A v domovini moliš za vse in lahko pripelješ k Bogu veliko duš, ki jim manjkajo poučitelji… Jaz pravi, da ostani v domači deželi, sveti oče, da zveličaš in sebe in da pomoreš k zveličanju drugih. To je največje dobro delo sedanjih menihov. Zlasti sedaj, ko se bojujemo z brezverjem, z ločinami, z versko ravnodušnostjo!“
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Hud nasprotnik krščanske edinosti ====
Popović, kot monah zasanjan v vzhodnopravoslavno teologijo, je bil po mnenju istomišljenika profesorja [[Ivan Meyendorff|Ivana pl. Meyendorffa]]&lt;ref&gt;''Ivan pl. Meyendorff'' (angleško: ''John Meyendorff''; izvirno nemško: ''Johannes Freiherr von Meyendorff''; rusko: ''Иван Феофилович барон фон Мейендорф/Ivan Feofilovič Baron von Mejendorf''; * 17. februarja 1926 v [[Neuilly-sur-Seine]], [[Francija]]; † 22. julija 1992 v [[Montreal]]u) je bil eden vodilnih fundamentalističnih  teologov Rurske pravoslavne cerkve v 20. stoletju.&lt;/ref&gt;nepomirljiv kritik »ekumenizma, češ da je ta težil k relativizaciji Božje resnice«, prav tako pa je kritiziral vse »katoliške novotarije«, najbolj pa — po njegovem mnenju – »papeževo protikrščansko držo«, ne da bi znal pojasniti, v čem naj bi le-ta obstajala.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meyendorff |first=John |title=Archimandrite Justin Popovich |journal=St. Vladimir's Theological Quarterly |volume=23 |year=1979 |pages=118–119}}&lt;/ref&gt;
Popović je trdil, da zunaj Pravoslavne cerkve ni možnosti za edinost kristjanov. Zastopal je proti-ekumenske ideje in strogo kritiziral zahodni humanizem. Temu se je čudil tudi njegov prijatelj in občudovalec: 

{|
|-
! Anti-ecumenical ideas.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2|title= Ekumenizem Justina Popovića: kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?|publisher=Repozitorij Univerze v Ljubljani|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=en|date=30. marec 2016|accessdate=23. september 2026}}&lt;/ref&gt;
! Protiekumenske ideje
! Aнтиекуменске идеје
|-
| &lt;blockquote&gt;Prof. Franc Perko, the former Archbishop in Belgrade, wrote: »I can not understand that this man, a thinker, philosopher, theologian, who lived as a Saint, was so unilateral, sometimes, so blind and unjust in his estimation of the occidental Christianity.« 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Prof. [[Franc Perko]], nekdanji beograjski nadškof, se je »večkrat spraševal, kako je ta mož, mislec, filozof in teolog, ki je živel kot svetnik, mogel biti tako enostranski, včasih tako slep in krivičen pri presoji zahodnega krščanstva«.&lt;ref&gt;Revija ''Edinost in dialog'' 1997, 5&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Проф. Франц Перко, бивши београдски надбискуп, „више пута се питао како овај човек, мислилац, филозоф и теолог који је живео као светац, може бити тако једностран, понекад тако слеп и неправедан у својој процени западног хришћанства“.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
Njemu pesniku je sodobni pesnik [[Matija Bećković]] 1992 spesnil v spomin:
&lt;center&gt;
{|
|-
! Матија Бећковић ''На гробу оца Јустина''{{sfn|Бећковић|1992|p=63}}
! Matija Bećković: ''Na grobu očeta Justina''
|-
| &lt;poem&gt; На гробу оца Јустина,
Код манастира Ћелије,
Сестра замењује цвеће
И тепа му да брже расте.

Видиш, каже ми црноризац Амфилохије,
Ава није имао деце по телу,
Откако је бризнуо у плач за Христом
Ничим се на земљи није могао утешити,
А опет на њој има безбројну духовну децу.

Оне му хумку греју врућим сузама,
Пољске цветове смењују неувелком,
Неутешној свећи не дају да пресвисне,
А толиким родитељима, поред рођене деце,
Гроб негде самотари урушен у шикари.
 &lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt; Na grobu očeta Justina
pri samostanu Čelije,
sestra zamenjuje cvetje
in mu ljubeče prigovarja, da naj bi rastlo hitreje.

„Glej“, mi pravi črnooblečeni Amfilohij,
„starec ni imel otrok po telesu.
Odkar je planil v jok za Kristusom,
se ni mogel potolažiti z ničemer na zemlji,
in vendar ima na njej nešteto duhovnih otrok“.

Z vročimi solzami mu grejejo njegovo gomilo,
poljsko cvetje nadomeščajo z neuvenelim,
ne pustijo, da bi ugasnila neutolažljiva sveča,
in za toliko staršev, poleg svojerodnih otrok, 
grob nekje samotari pogrezajoč se v grmičevju.
&lt;/poem&gt;
|}
&lt;/center&gt;

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih svetnikov]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Svetosavje]]
*[[Ekumenizem]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe in reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sl}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109025&amp;lang=slv&amp;prip=rul:25250164:r2 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | ''Ekumenizem Justina Popovića: Kako je veliki srbski pravoslavni teolog gledal na ekumenski dialog?'']
;{{ikona sr}}
*[https://www.vranjenews.rs/news/zapis-riste-m-simonovi%C4%87a-o-ocu-justinu-%C4%8Dovek-i-bogo%C4%8Dovek-foto Zapis Riste M. Simonovića o Ocu Justinu: Čovek i Bogočovek FOTO | VRANJENEWS]
*[https://www.youtube.com/watch?v=WWZ_fqGqsM4 Свети Ава Јустин Поповић (Цео филм) | Film o Justinu Popoviču]
*[https://www.youtube.com/watch?v=ZE00fi0vtow Suze ave Justina | Kvadratura kruga (RTS) - YouTube]
*[https://gorasavina.com/sveti-justin-novi-celijski-cetiri-pisma-o-ekumenizmu/ Гора Савина ''Свети Јустин Нови (Ћелијски): Четири писма о екуменизму'']
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/popovic-justin Popović, Justin. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Pridobljeno 8.oktober 2026.] 
;{{ikona en}}
*[https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=163418&amp;lang=slv&amp;prip=rul:11204085:r5 RUL – Repozitorij Univerze v Ljubljani | Zlatko Matić: &quot;I have not met a more profound and intelligent orthodox theologian than him&quot;: ''John Zizioulas in the letters of Holy Father Justin (Popović)'']
*[https://orthodoxwiki.org/Justin_Popovich Justin Popovich - OrthodoxWiki]
*[https://www.monasticrepublic.com/en/orthodox-synaxarion/june/saint-justin-popovi Monastic republic: ''Saint Justin Popović'' | Life &amp; Feast Day]
*[https://web.archive.org/web/202111105032924/http=//www.sv-luka.org/library/perfectgod_jp.htm Perfect God and Perfect Man]
*[https://web.archive.org/web/20211105032924/http://www.sv-luka.org/library/howtoread_jp.htm How to read the Bible and Why]
;{{ikona de}}
*[https://web.archive.org/web/20110116061442/http://www.bogoslov.ru/de/text/1247691.html Der Heilige Mönch Justin Popović und seine Kritik der humanistischen Anthropologie | Wissenschaftlich-Theologisches Portal Bogoslov.Ru]
;{{ikona ru}}
* [http://www.krotov.info/library/16_p/op/popovich.html Иустин (Попович)]
* [http://www.eshatologia.org/component/content/article/305-prepodobniy-iustin-popovich.html Преподобный Иустин (Попович)]
* [http://azbyka.ru/otechnik/Iustin_Popovich/ Собрание творений преподобного Иустина (Поповича)] в Святоотеческой библиотеке портала «Азбука веры».

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Justin Popović}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1979]]
[[Kategorija:Srbski svetniki]]
[[Kategorija:Srbski menihi]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski pesniki]]
[[Kategorija:Srbski prevajalci]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski nacionalisti]]
[[Kategorija:Žrtve komunizma]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>694hsmetg033b80w85ai93hrakcazl6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609567</id>
    <revision>
      <id>6762553</id>
      <parentid>6762183</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:18:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Po dnevih */ 3. dan predčasnega, skupaj</comment>
      <origin>6762553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12126" sha1="gk0ufaoj23tnxwys02phq6semlcczha" xml:space="preserve">{{Infopolje Referendum
|name=Referendum o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom
|image=
|country=[[Slovenija]]
|question=Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
|flag_image={{zastava|Slovenija}}
|yes=
|no=
|total=
|invalid=
|notes=
|map=
|map_caption=
}}

'''Referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
=== Razpis referenduma ===
23. julija 2026 so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem v družbeno koristna dela, preostala dva pa se nanašata na ukinitev obveznega RTV prispevka ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}&lt;/ref&gt; Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je matični Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide obravnaval in potrdil 24. avgusta 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Odbor DZ-ja podprl posvetovalni referendum glede socialne pomoči delovno sposobnim |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-posvetovalni-referendum-glede-socialne-pomoci-delovno-sposobnim/791747 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. avgusta je razpis podprl še Državni zbor na izredni plenarni seji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-10-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; O odloku za njegov razpis so poslanci odločali v petek, 28. avgusta, za je glasovalo 45 poslancev, 27 jih je bilo proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Referendumska kampanja ==
=== Organizatorji kampanje === 
V volilno kampanjo se je prijavilo 19 organizatorjev, od tega pet pravnih oseb, ena fizična oseba in 13 političnih strank. Od slednjih se je prijavilo osem parlamentarnih strank ter pet zunajparlamentarnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-16 |title=Prijavljenih 27 organizatorjev referendumske kampanje... |url=https://www.tax-fin-lex.si/home/novica/37300 |access-date=2026-09-24 |website=tax-fin-lex.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Podporniki ====
* '''Politične stranke''': [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati|NSi]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Nova socialdemokracija]]
H glasovanju »ZA« sta pozvali tudi [[Resni.ca]] ter zunajparlamentarna [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], ki se v volilno kampanjo nista prijavili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J. Plemeniti |first=Zmago |date=2026-10-04 |title=4x ZA na oktoberskih referendumih! |url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/2106637330568077794 |access-date=2026-10-07 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Poslanska skupina Resni.ca |date=2026-10-01 |title=4X ZA! Dovolj je zavajanja! |url=https://www.facebook.com/watch/?v=1127478026896759 |access-date=2026-10-07 |website=Facebook.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=Resnice ne bo med organizatorji referendumske kampanje |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/resnice-ne-bo-med-organizatorji-referendumske-kampanje-2827850/ |access-date=2026-10-07 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Nasprotniki ====
* '''Politične stranke''': [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Mi, socialisti!]], [[Nič od tega]]
* '''Pravne osebe''': Društvo Amnesty International Slovenije, [[Danes je nov dan]], Zasuk – sindikat za ustvarjalnost in kulturo, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Zavod za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC
* '''Fizične osebe''': Jaša Jenull

=== Javnomnenjske raziskave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:20px; text-align: center;&quot;
! Datum
! Izvajalec
! Vzorec
! style=&quot;width:15%; |ZA
! style=&quot;width:15%; |PROTI
! style=&quot;width:15%; |Ne vem
! Vodstvo
! Vir
|-
|29. september–6. oktober
|Episcenter
|706
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''72,9'''
|25,1
|2,0
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +47,8
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-07 |title=Referendumska napoved Episcentra: Kateri politični pol bo v nedeljo zmagal? |url=https://info360.si/politika/referendumska-napoved-episcentra-kateri-politicni-pol-bo-v-nedeljo-zmagal/ |access-date=2026-10-07 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|21.–24. september
|Mediana
|716
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''70,0'''
|18,6
|11,4
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; |+51,4
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Pri vseh štirih vprašanjih več tistih, ki bi glasovali 'ZA' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pri-vseh-stirih-vprasanjih-vec-tistih-ki-bi-glasovali-za.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|1.–18. september
|RC IJEK
|617
| style=&quot;background:#9bf796;&quot; |'''74,6'''
|21,1
|5,5
| style=&quot;background:#66FF66;&quot; | +53,5
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Utrip družbe, september 2026|url=https://www.ijek.si/2026/09/22/utrip-druzbe-september-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-10-07|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Predvolilne oddaje ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:91%;line-height:16px&quot;
! width=80 rowspan=2|Datum
! width=40 rowspan=2|Čas
! width=80 rowspan=2|Medij
! width=80 rowspan=2|Program
! rowspan=2|Voditelj
! width=180 rowspan=2|Naslov
! width=260 colspan=2|Gosti
! rowspan=2|Vir
|-
! {{Aye}} Zagovorniki
! {{Nay}} Nasprotniki
|-
|Torek&lt;br&gt;{{nowrap|6. oktober}}
|21.30
|[[Pro Plus]]
|POP TV
|Uroš Slak
|'''24UR Zvečer: Soočenje o družbenokoristnem delu'''
|&lt;small&gt;Aleksander Reberšek (NSi)&lt;br&gt;Karmen Furman (SDS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Klemen Boštjančič (GS)&lt;br&gt;Luka Goršek (SD)&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Družbenokoristno delo - novodobno suženjstvo ali dajanje novih priložnosti? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvo-predreferendumsko-soocenje.html |access-date=2026-10-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Ponedeljek&lt;br&gt;{{nowrap|28. september}}
|20.05
|[[RTV Slovenija]]
|TV SLO 1
|Katarina Golob Veselič
|'''Referendum o denarni socialni pomoči'''
|&lt;small&gt;Aleksander Reberšek (NSi)&lt;br&gt;Karmen Furman (SDS)&lt;br&gt;{{nowrap|Dejan Zakrajšek (Demokrati)}}&lt;br&gt;Tina Bregant (SLS)&lt;br&gt;Matej Tušak (FOKUS)&lt;br&gt;Andrej Magajna (NS)&lt;/small&gt;
|&lt;small&gt;Klemen Boštjančič (GS)&lt;br&gt;Nataša Sukič (Levica)&lt;br&gt;Dušan Vučko (Prerod)&lt;br&gt;Leon Božič (Pirati)&lt;br&gt;Miha Kordiš (Mi, socialisti!)&lt;br&gt;Miroslav Huskić (NOT)&lt;br&gt;{{nowrap|Vesna Leskošek (Amnesty)}}&lt;br&gt;Filip Dobranić ({{abbr|DJND|Danes je nov dan}})&lt;br&gt;Miha Blažič (Zasuk)&lt;br&gt;Srečko Dragoš (Open)&lt;br&gt;Katarina Mauch (PLC)&lt;br&gt;Jaša Jenull&lt;/small&gt;
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=G. C. , Al |title=Prvo soočenje mnenj: Naj bo socialna pomoč pogojena z družbenokoristnim delom? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/referendum-o-pogojevanju-socialne-pomoci-z-druzbenokoristnim-delom/prvo-soocenje-mnenj-naj-bo-socialna-pomoc-pogojena-z-druzbenokoristnim-delom/795175 |access-date=2026-10-07 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Volilna udeležba ==

=== Po dnevih ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Dan
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|Predčasno glasovanje – torek
|21.277
|1,25 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Presenečenje: prvi dan predčasnega glasovanja visoka volilna udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-koliko-volivcev-je-glasovalo-na-prvi-dan-predcasnega-glasovanja-703392 |access-date=2026-10-07 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – sreda
|28.710
|1,69 %
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Drugi dan predčasnega glasovanja: znana je udeležba |url=https://siol.net/novice/slovenija/drugi-dan-predcasnega-glasovanja-se-visja-volilna-udelezba-703474 |access-date=2026-10-08 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|Predčasno glasovanje – četrtek
|25.412
|1,49 %
| rowspan=2 |&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Predčasno glasovanje: znani so podatki za tretji dan |url=https://siol.net/novice/slovenija/predcasno-glasovanje-znani-so-podatki-za-tretji-dan-703560 |access-date=2026-10-09 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
!Predčasno glasovanje – skupno
!75.399
!4,44 %
|}
V delne nedeljske izide referenduma podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Ura
!Št. volivcev
!% volilnih upravičencev
!Vir
|-
|'''Nedelja – do 11.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00'''
|
|
|
|-
|'''Nedelja – do 16.00 – skupno'''
|
|
|
|- bgcolor=&quot;#ececec&quot;
!Končna uradna volilna udeležba
!
!
!
|}

=== Po volilnih enotah ===
{| class=&quot;wikitable sortable collapsible collapsed tpl-blanktable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; |Volilna enota
! width=&quot;70&quot; |{{Aye}} ZA
! width=&quot;70&quot; |{{Nay}} PROTI
!Upravičencev
! colspan=&quot;2&quot; width=&quot;140&quot; |Udeležba
|-
|VE1
|Kranj
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE2
|Postojna
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE3
|Ljubljana Center
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE4
|Ljubljana Bežigrad
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE5
|Celje
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE6
|Novo mesto
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE7
|Maribor
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
|VE8
|Ptuj
| align=&quot;center&quot; |
|
|
|
| align=&quot;right&quot; |
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |'''Slovenija'''
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;center&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
| align=&quot;right&quot; style=&quot;border-top-width:3px&quot; |
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]]
{{Referendumi v Sloveniji}}</text>
      <sha1>gk0ufaoj23tnxwys02phq6semlcczha</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Občine v provinci Leon</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609614</id>
    <revision>
      <id>6762659</id>
      <parentid>6762364</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T18:59:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13848" sha1="tgqqhr25uzwsc2ma8yomjdznp7130b8" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name  = Občine v provinci Leon
| titlestyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none;
| groupstyle = background:#981932; color:#F2BE1A;
| liststyle  = background:#FFFFFF; color:#000000;
| belowstyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none;
| bodystyle  = border:2px solid #981932;

| title = &lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]i | Župan = [[Župan|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župan&lt;/span&gt;]]i | Zastava = [[Zastava|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastave&lt;/span&gt;]] }} [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | županov = Seznami [[župan|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;župan&lt;/span&gt;]]ov [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občine v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  }}&lt;/span&gt;

| listclass = hlist

| list1 = 
* [[Acebedo, Leon|Acebedo]]
* [[Algadefe]]
* [[Alija del Infantado]]
* [[Almanza, Leon|Almanza]]
* [[Ardón]]
* [[Arganza]]
* [[Astorga, Španija|Astorga]]
* [[Balboa, Leon|Balboa]]
* [[Barjas]]
* [[Bembibre]]
* [[Benavides, Španija|Benavides]]
* [[Benuza]]
* [[Bercianos del Páramo]]
* [[Bercianos del Real Camino]]
* [[Berlanga del Bierzo]]
* [[Boca de Huérgano]]
* [[Borrenes]]
* [[Boñar]]
* [[Brazuelo]]
* [[Burón]]
* [[Bustillo del Páramo]]
* [[Cabañas Raras]]
* [[Cabreros del Río]]
* [[Cabrillanes]]
* [[Cacabelos]]
* [[Calzada del Coto]]
* [[Campazas]]
* [[Campo de Villavidel]]
* [[Camponaraya]]
* [[Candín]]
* [[Cármenes]]
* [[Carracedelo]]
* [[Carrizo de la Ribera]]
* [[Carrocera]]
* [[Carucedo]]
* [[Castilfalé]]
* [[Castrillo de Cabrera]]
* [[Castrillo de la Valduerna]]
* [[Castrocalbón]]
* [[Castrocontrigo]]
* [[Castropodame]]
* [[Castrotierra de Valmadrigal]]
* [[Cea, Leon|Cea]]
* [[Cebanico]]
* [[Cebrones del Río]]
* [[Chozas de Abajo]]
* [[Cimanes de la Vega]]
* [[Cimanes del Tejar]]
* [[Cistierna]]
* [[Congosto]]
* [[Corbillos de los Oteros]]
* [[Corullón]]
* [[Crémenes]]
* [[Cuadros]]
* [[Cubillas de Rueda]]
* [[Cubillas de los Oteros]]
* [[Cubillos del Sil]]
* [[Destriana]]
* [[El Burgo Ranero]]
* [[Encinedo]]
* [[Escobar de Campos]]
* [[Fabero]]
* [[Folgoso de la Ribera]]
* [[Fresno de la Vega]]
* [[Fuentes de Carbajal]]
* [[Garrafe de Torío]]
* [[Gordaliza del Pino]]
* [[Gordoncillo]]
* [[Gradefes]]
* [[Grajal de Campos]]
* [[Gusendos de los Oteros]]
* [[Hospital de Órbigo]]
* [[Igüeña]]
* [[Izagre]]
* [[Joarilla de las Matas]]
* [[La Antigua (León)|La Antigua]]
* [[La Bañeza]]
* [[La Ercina]]
* [[La Pola de Gordón]]
* [[La Robla]]
* [[La Vecilla]]
* [[Laguna Dalga]]
* [[Laguna de Negrillos]]
* [[Las Omañas]]
* [[León, Španija|León]]
* [[Llamas de la Ribera]]
* [[Los Barrios de Luna]]
* [[Lucillo]]
* [[Luyego]]
* [[Magaz de Cepeda]]
* [[Mansilla Mayor]]
* [[Mansilla de las Mulas]]
* [[Maraña]]
* [[Matadeón de los Oteros]]
* [[Matallana de Torío]]
* [[Matanza de los Oteros]]
* [[Molinaseca]]
* [[Murias de Paredes]]
* [[Noceda del Bierzo]]
* [[Oencia]]
* [[Onzonilla]]
* [[Oseja de Sajambre]]
* [[Pajares de los Oteros]]
* [[Palacios de la Valduerna]]
* [[Palacios del Sil]]
* [[Peranzanes]]
* [[Pobladura de Pelayo García]]
* [[Ponferrada]]
* [[Posada de Valdeón]]
* [[Pozuelo del Páramo]]
* [[Prado de la Guzpeña]]
* [[Priaranza del Bierzo]]
* [[Prioro]]
* [[Puebla de Lillo]]
* [[Puente de Domingo Flórez]]
* [[Páramo del Sil]]
* [[Quintana del Castillo]]
* [[Quintana del Marco]]
* [[Quintana y Congosto]]
* [[Regueras de Arriba]]
* [[Reyero]]
* [[Riaño, Leon|Riaño]]
* [[Riego de la Vega]]
* [[Riello]]
* [[Rioseco de Tapia]]
* [[Roperuelos del Páramo]]
* [[Sabero]]
* [[Sahagún]]
* [[San Adrián del Valle]]
* [[San Andrés del Rabanedo]]
* [[San Cristóbal de la Polantera]]
* [[San Emiliano (León)|San Emiliano]]
* [[San Esteban de Nogales]]
* [[San Justo de la Vega]]
* [[San Millán de los Caballeros]]
* [[San Pedro Bercianos]]
* [[Sancedo]]
* [[Santa Colomba de Curueño]]
* [[Santa Colomba de Somoza]]
* [[Santa Cristina de Valmadrigal]]
* [[Santa Elena de Jamuz]]
* [[Santa Marina del Rey]]
* [[Santa María de Ordás]]
* [[Santa María de la Isla]]
* [[Santa María del Monte de Cea]]
* [[Santa María del Páramo]]
* [[Santas Martas]]
* [[Santiago Millas]]
* [[Santovenia de la Valdoncina]]
* [[Sariegos]]
* [[Sena de Luna]]
* [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
* [[Soto de la Vega]]
* [[Soto y Amío]]
* [[Toral de los Guzmanes]]
* [[Toral de los Vados]]
* [[Toreno]]
* [[Torre del Bierzo]]
* [[Trabadelo]]
* [[Truchas]]
* [[Turcia]]
* [[Urdiales del Páramo]]
* [[Val de San Lorenzo]]
* [[Valdefresno]]
* [[Valdefuentes del Páramo]]
* [[Valdelugueros]]
* [[Valdemora]]
* [[Valdepiélago]]
* [[Valdepolo]]
* [[Valderas]]
* [[Valderrey]]
* [[Valderrueda]]
* [[Valdesamario]]
* [[Valdevimbre]]
* [[Valencia de Don Juan]]
* [[Valle de Ancares]]
* [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]]
* [[Valverde de la Virgen]]
* [[Valverde-Enrique]]
* [[Vega de Espinareda]]
* [[Vega de Infanzones]]
* [[Vega de Valcarce]]
* [[Vegacervera]]
* [[Vegaquemada]]
* [[Vegas del Condado]]
* [[Villablino]]
* [[Villabraz]]
* [[Villadangos del Páramo]]
* [[Villademor de la Vega]]
* [[Villafranca del Bierzo]]
* [[Villagatón]]
* [[Villamandos]]
* [[Villamanín]]
* [[Villamartín de Don Sancho]]
* [[Villamañán]]
* [[Villamejil]]
* [[Villamol]]
* [[Villamontán de la Valduerna]]
* [[Villamoratiel de las Matas]]
* [[Villanueva de las Manzanas]]
* [[Villaobispo de Otero]]
* [[Villaornate y Castro]]
* [[Villaquejida]]
* [[Villaquilambre]]
* [[Villarejo de Órbigo]]
* [[Villares de Órbigo]]
* [[Villasabariego]]
* [[Villaselán]]
* [[Villaturiel]]
* [[Villazala]]
* [[Villazanzo de Valderaduey]]
* [[Zotes del Páramo]]

| below = &lt;!-- 

--&gt;{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}}
  | [[Acebedo, León|Acebedo]]
  | [[Algadefe]]
  | [[Alija del Infantado]]
  | [[Almanza, Leon]]
  | [[Ardón]]
  | [[Arganza]]
  | [[Astorga]]
  | [[Balboa, Leon|Balboa]]
  | [[Barjas]]
  | [[Bembibre]]
  | [[Benavides, Španija|Benavides]]
  | [[Benuza]]
  | [[Bercianos del Páramo]]
  | [[Bercianos del Real Camino]]
  | [[Berlanga del Bierzo]]
  | [[Boca de Huérgano]]
  | [[Borrenes]]
  | [[Boñar]]
  | [[Brazuelo]]
  | [[Burón]]
  | [[Bustillo del Páramo]]
  | [[Cabañas Raras]]
  | [[Cabreros del Río]]
  | [[Cabrillanes]]
  | [[Cacabelos]]
  | [[Calzada del Coto]]
  | [[Campazas]]
  | [[Campo de Villavidel]]
  | [[Camponaraya]]
  | [[Cármenes]]
  | [[Carracedelo]]
  | [[Carrizo de la Ribera|Carrizo]]
  | [[Carrocera]]
  | [[Carucedo]]
  | [[Castilfalé]]
  | [[Castrillo de Cabrera]]
  | [[Castrillo de la Valduerna]]
  | [[Castrocalbón]]
  | [[Castrocontrigo]]
  | [[Castropodame]]
  | [[Castrotierra de Valmadrigal]]
  | [[Cea, Leon|Cea]]
  | [[Cebanico]]
  | [[Cebrones del Río]]
  | [[Chozas de Abajo]]
  | [[Cimanes de la Vega]]
  | [[Cimanes del Tejar]]
  | [[Cistierna]]
  | [[Congosto]]
  | [[Corbillos de los Oteros]]
  | [[Corullón]]
  | [[Crémenes]]
  | [[Cuadros]]
  | [[Cubillas de Rueda]]
  | [[Cubillas de los Oteros]]
  | [[Cubillos del Sil]]
  | [[Destriana]]
  | [[El Burgo Ranero]]
  | [[Encinedo]]
  | [[Escobar de Campos]]
  | [[Fabero]]
  | [[Folgoso de la Ribera]]
  | [[Fresno de la Vega]]
  | [[Fuentes de Carbajal]]
  | [[Garrafe de Torío]]
  | [[Gordaliza del Pino]]
  | [[Gordoncillo]]
  | [[Gradefes]]
  | [[Grajal de Campos]]
  | [[Gusendos de los Oteros]]
  | [[Hospital de Órbigo]]
  | [[Igüeña]]
  | [[Izagre]]
  | [[Joarilla de las Matas]]
  | [[La Antigua (León)|La Antigua]]
  | [[La Bañeza]]
  | [[La Ercina]]
  | [[La Pola de Gordón]]
  | [[La Robla]]
  | [[La Vecilla]]
  | [[Laguna Dalga]]
  | [[Laguna de Negrillos]]
  | [[Las Omañas]]
  | [[León, Španija|León]]
  | [[Llamas de la Ribera]]
  | [[Los Barrios de Luna]]
  | [[Lucillo]]
  | [[Luyego]]
  | [[Magaz de Cepeda]]
  | [[Mansilla Mayor]]
  | [[Mansilla de las Mulas]]
  | [[Maraña]]
  | [[Matadeón de los Oteros]]
  | [[Matallana de Torío]]
  | [[Matanza de los Oteros]]
  | [[Molinaseca]]
  | [[Murias de Paredes]]
  | [[Noceda del Bierzo]]
  | [[Oencia]]
  | [[Onzonilla]]
  | [[Oseja de Sajambre]]
  | [[Pajares de los Oteros]]
  | [[Palacios de la Valduerna]]
  | [[Palacios del Sil]]
  | [[Peranzanes]]
  | [[Pobladura de Pelayo García]]
  | [[Ponferrada]]
  | [[Posada de Valdeón]]
  | [[Pozuelo del Páramo]]
  | [[Prado de la Guzpeña]]
  | [[Priaranza del Bierzo]]
  | [[Prioro]]
  | [[Puebla de Lillo]]
  | [[Puente de Domingo Flórez]]
  | [[Páramo del Sil]]
  | [[Quintana del Castillo]]
  | [[Quintana del Marco]]
  | [[Quintana y Congosto]]
  | [[Regueras de Arriba]]
  | [[Reyero]]
  | [[Riaño, Leon|Riaño]]
  | [[Riego de la Vega]]
  | [[Riello]]
  | [[Rioseco de Tapia]]
  | [[Roperuelos del Páramo]]
  | [[Sabero]]
  | [[Sahagún]]
  | [[San Adrián del Valle]]
  | [[San Andrés del Rabanedo]]
  | [[San Cristóbal de la Polantera]]
  | [[San Emiliano (León)|San Emiliano]]
  | [[San Esteban de Nogales]]
  | [[San Justo de la Vega]]
  | [[San Millán de los Caballeros]]
  | [[San Pedro Bercianos]]
  | [[Sancedo]]
  | [[Santa Colomba de Curueño]]
  | [[Santa Colomba de Somoza]]
  | [[Santa Cristina de Valmadrigal]]
  | [[Santa Elena de Jamuz]]
  | [[Santa Marina del Rey]]
  | [[Santa María de Ordás]]
  | [[Santa María de la Isla]]
  | [[Santa María del Monte de Cea]]
  | [[Santa María del Páramo]]
  | [[Santas Martas]]
  | [[Santiago Millas]]
  | [[Santovenia de la Valdoncina]]
  | [[Sariegos]]
  | [[Sena de Luna]]
  | [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
  | [[Soto de la Vega]]
  | [[Soto y Amío]]
  | [[Toral de los Guzmanes]]
  | [[Toral de los Vados]]
  | [[Toreno]]
  | [[Torre del Bierzo]]
  | [[Trabadelo]]
  | [[Truchas]]
  | [[Turcia]]
  | [[Urdiales del Páramo]]
  | [[Val de San Lorenzo]]
  | [[Valdefresno]]
  | [[Valdefuentes del Páramo]]
  | [[Valdelugueros]]
  | [[Valdemora]]
  | [[Valdepiélago]]
  | [[Valdepolo]]
  | [[Valderas]]
  | [[Valderrey]]
  | [[Valderrueda]]
  | [[Valdesamario]]
  | [[Valdevimbre]]
  | [[Valencia de Don Juan]]
  | [[Valle de Ancares]]
  | [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]]
  | [[Valverde de la Virgen]]
  | [[Valverde-Enrique]]
  | [[Vega de Espinareda]]
  | [[Vega de Infanzones]]
  | [[Vega de Valcarce]]
  | [[Vegacervera]]
  | [[Vegaquemada]]
  | [[Vegas del Condado]]
  | [[Villablino]]
  | [[Villabraz]]
  | [[Villadangos del Páramo]]
  | [[Villademor de la Vega]]
  | [[Villafranca del Bierzo]]
  | [[Villagatón]]
  | [[Villamandos]]
  | [[Villamanín]]
  | [[Villamartín de Don Sancho]]
  | [[Villamañán]]
  | [[Villamejil]]
  | [[Villamol]]
  | [[Villamontán de la Valduerna]]
  | [[Villamoratiel de las Matas]]
  | [[Villanueva de las Manzanas]]
  | [[Villaobispo de Otero]]
  | [[Villaornate y Castro]]
  | [[Villaquejida]]
  | [[Villaquilambre]]
  | [[Villarejo de Órbigo]]
  | [[Villares de Órbigo]]
  | [[Villasabariego]]
  | [[Villaselán]]
  | [[Villaturiel]]
  | [[Villazala]]
  | [[Villazanzo de Valderaduey]]
  | [[Zotes del Páramo]]
  = &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občina&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Grb Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Zastava Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastava&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam osebnosti iz Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Osebnosti&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam županov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župani&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam častnih občanov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Častni občani&lt;/span&gt;]]

  | #default = &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občina&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Grb Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Zastava Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastava&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam osebnosti iz Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Osebnosti&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam županov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župani&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam častnih občanov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Častni občani&lt;/span&gt;]]
}}

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Geografska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge španskih občin| ]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>tgqqhr25uzwsc2ma8yomjdznp7130b8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762806</id>
      <parentid>6762659</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:34:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6762806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13848" sha1="7sdem47od17ctpf2vlp8d6g7uwlkc0s" xml:space="preserve">{{Navpolje
| name  = Občine v provinci Leon
| titlestyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none;
| groupstyle = background:#981932; color:#F2BE1A;
| liststyle  = background:#FFFFFF; color:#000000;
| belowstyle = background:#981932; color:#F2BE1A; border:none;
| bodystyle  = border:2px solid #981932;

| title = &lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;{{#switch: {{First word|{{Remove first word|{{PAGENAME}}}}}}
  | Občine = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Grb = [[Grb|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]i | Župan = [[Župan|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župan&lt;/span&gt;]]i | Zastava = [[Zastava|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastave&lt;/span&gt;]] }} [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | osebnosti = Seznami osebnosti [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | županov = Seznami [[župan|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;župan&lt;/span&gt;]]ov [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | častnih = Seznami častnih občanov [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;občin v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  | [[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občine v provinci Leon&lt;/span&gt;]]
  }}&lt;/span&gt;

| listclass = hlist

| list1 = 
* [[Acebedo, Leon|Acebedo]]
* [[Algadefe]]
* [[Alija del Infantado]]
* [[Almanza, Leon|Almanza]]
* [[Ardón]]
* [[Arganza]]
* [[Astorga, Španija|Astorga]]
* [[Balboa, Leon|Balboa]]
* [[Barjas]]
* [[Bembibre]]
* [[Benavides, Španija|Benavides]]
* [[Benuza]]
* [[Bercianos del Páramo]]
* [[Bercianos del Real Camino]]
* [[Berlanga del Bierzo]]
* [[Boca de Huérgano]]
* [[Borrenes]]
* [[Boñar]]
* [[Brazuelo]]
* [[Burón]]
* [[Bustillo del Páramo]]
* [[Cabañas Raras]]
* [[Cabreros del Río]]
* [[Cabrillanes]]
* [[Cacabelos]]
* [[Calzada del Coto]]
* [[Campazas]]
* [[Campo de Villavidel]]
* [[Camponaraya]]
* [[Candín]]
* [[Cármenes]]
* [[Carracedelo]]
* [[Carrizo de la Ribera]]
* [[Carrocera]]
* [[Carucedo]]
* [[Castilfalé]]
* [[Castrillo de Cabrera]]
* [[Castrillo de la Valduerna]]
* [[Castrocalbón]]
* [[Castrocontrigo]]
* [[Castropodame]]
* [[Castrotierra de Valmadrigal]]
* [[Cea, Leon|Cea]]
* [[Cebanico]]
* [[Cebrones del Río]]
* [[Chozas de Abajo]]
* [[Cimanes de la Vega]]
* [[Cimanes del Tejar]]
* [[Cistierna]]
* [[Congosto]]
* [[Corbillos de los Oteros]]
* [[Corullón]]
* [[Crémenes]]
* [[Cuadros]]
* [[Cubillas de Rueda]]
* [[Cubillas de los Oteros]]
* [[Cubillos del Sil]]
* [[Destriana]]
* [[El Burgo Ranero]]
* [[Encinedo]]
* [[Escobar de Campos]]
* [[Fabero]]
* [[Folgoso de la Ribera]]
* [[Fresno de la Vega]]
* [[Fuentes de Carbajal]]
* [[Garrafe de Torío]]
* [[Gordaliza del Pino]]
* [[Gordoncillo]]
* [[Gradefes]]
* [[Grajal de Campos]]
* [[Gusendos de los Oteros]]
* [[Hospital de Órbigo]]
* [[Igüeña]]
* [[Izagre]]
* [[Joarilla de las Matas]]
* [[La Antigua (León)|La Antigua]]
* [[La Bañeza]]
* [[La Ercina]]
* [[La Pola de Gordón]]
* [[La Robla]]
* [[La Vecilla]]
* [[Laguna Dalga]]
* [[Laguna de Negrillos]]
* [[Las Omañas]]
* [[León, Španija|León]]
* [[Llamas de la Ribera]]
* [[Los Barrios de Luna]]
* [[Lucillo]]
* [[Luyego]]
* [[Magaz de Cepeda]]
* [[Mansilla Mayor]]
* [[Mansilla de las Mulas]]
* [[Maraña]]
* [[Matadeón de los Oteros]]
* [[Matallana de Torío]]
* [[Matanza de los Oteros]]
* [[Molinaseca]]
* [[Murias de Paredes]]
* [[Noceda del Bierzo]]
* [[Oencia]]
* [[Onzonilla]]
* [[Oseja de Sajambre]]
* [[Pajares de los Oteros]]
* [[Palacios de la Valduerna]]
* [[Palacios del Sil]]
* [[Peranzanes]]
* [[Pobladura de Pelayo García]]
* [[Ponferrada]]
* [[Posada de Valdeón]]
* [[Pozuelo del Páramo]]
* [[Prado de la Guzpeña]]
* [[Priaranza del Bierzo]]
* [[Prioro]]
* [[Puebla de Lillo]]
* [[Puente de Domingo Flórez]]
* [[Páramo del Sil]]
* [[Quintana del Castillo]]
* [[Quintana del Marco]]
* [[Quintana y Congosto]]
* [[Regueras de Arriba]]
* [[Reyero]]
* [[Riaño, Leon|Riaño]]
* [[Riego de la Vega]]
* [[Riello]]
* [[Rioseco de Tapia]]
* [[Roperuelos del Páramo]]
* [[Sabero]]
* [[Sahagún]]
* [[San Adrián del Valle]]
* [[San Andrés del Rabanedo]]
* [[San Cristóbal de la Polantera]]
* [[San Emiliano (León)|San Emiliano]]
* [[San Esteban de Nogales]]
* [[San Justo de la Vega]]
* [[San Millán de los Caballeros]]
* [[San Pedro Bercianos]]
* [[Sancedo]]
* [[Santa Colomba de Curueño]]
* [[Santa Colomba de Somoza]]
* [[Santa Cristina de Valmadrigal]]
* [[Santa Elena de Jamuz]]
* [[Santa Marina del Rey]]
* [[Santa María de Ordás]]
* [[Santa María de la Isla]]
* [[Santa María del Monte de Cea]]
* [[Santa María del Páramo]]
* [[Santas Martas]]
* [[Santiago Millas]]
* [[Santovenia de la Valdoncina]]
* [[Sariegos]]
* [[Sena de Luna]]
* [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
* [[Soto de la Vega]]
* [[Soto y Amío]]
* [[Toral de los Guzmanes]]
* [[Toral de los Vados]]
* [[Toreno]]
* [[Torre del Bierzo]]
* [[Trabadelo]]
* [[Truchas]]
* [[Turcia]]
* [[Urdiales del Páramo]]
* [[Val de San Lorenzo]]
* [[Valdefresno]]
* [[Valdefuentes del Páramo]]
* [[Valdelugueros]]
* [[Valdemora]]
* [[Valdepiélago]]
* [[Valdepolo]]
* [[Valderas]]
* [[Valderrey]]
* [[Valderrueda]]
* [[Valdesamario]]
* [[Valdevimbre]]
* [[Valencia de Don Juan]]
* [[Valle de Ancares]]
* [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]]
* [[Valverde de la Virgen]]
* [[Valverde-Enrique]]
* [[Vega de Espinareda]]
* [[Vega de Infanzones]]
* [[Vega de Valcarce]]
* [[Vegacervera]]
* [[Vegaquemada]]
* [[Vegas del Condado]]
* [[Villablino]]
* [[Villabraz]]
* [[Villadangos del Páramo]]
* [[Villademor de la Vega]]
* [[Villafranca del Bierzo]]
* [[Villagatón]]
* [[Villamañán]]
* [[Villamandos]]
* [[Villamanín]]
* [[Villamartín de Don Sancho]]
* [[Villamejil]]
* [[Villamol]]
* [[Villamontán de la Valduerna]]
* [[Villamoratiel de las Matas]]
* [[Villanueva de las Manzanas]]
* [[Villaobispo de Otero]]
* [[Villaornate y Castro]]
* [[Villaquejida]]
* [[Villaquilambre]]
* [[Villarejo de Órbigo]]
* [[Villares de Órbigo]]
* [[Villasabariego]]
* [[Villaselán]]
* [[Villaturiel]]
* [[Villazala]]
* [[Villazanzo de Valderaduey]]
* [[Zotes del Páramo]]

| below = &lt;!-- 

--&gt;{{#switch: {{Last word|{{PAGENAME}}}}
  | [[Acebedo, León|Acebedo]]
  | [[Algadefe]]
  | [[Alija del Infantado]]
  | [[Almanza, Leon]]
  | [[Ardón]]
  | [[Arganza]]
  | [[Astorga]]
  | [[Balboa, Leon|Balboa]]
  | [[Barjas]]
  | [[Bembibre]]
  | [[Benavides, Španija|Benavides]]
  | [[Benuza]]
  | [[Bercianos del Páramo]]
  | [[Bercianos del Real Camino]]
  | [[Berlanga del Bierzo]]
  | [[Boca de Huérgano]]
  | [[Borrenes]]
  | [[Boñar]]
  | [[Brazuelo]]
  | [[Burón]]
  | [[Bustillo del Páramo]]
  | [[Cabañas Raras]]
  | [[Cabreros del Río]]
  | [[Cabrillanes]]
  | [[Cacabelos]]
  | [[Calzada del Coto]]
  | [[Campazas]]
  | [[Campo de Villavidel]]
  | [[Camponaraya]]
  | [[Cármenes]]
  | [[Carracedelo]]
  | [[Carrizo de la Ribera|Carrizo]]
  | [[Carrocera]]
  | [[Carucedo]]
  | [[Castilfalé]]
  | [[Castrillo de Cabrera]]
  | [[Castrillo de la Valduerna]]
  | [[Castrocalbón]]
  | [[Castrocontrigo]]
  | [[Castropodame]]
  | [[Castrotierra de Valmadrigal]]
  | [[Cea, Leon|Cea]]
  | [[Cebanico]]
  | [[Cebrones del Río]]
  | [[Chozas de Abajo]]
  | [[Cimanes de la Vega]]
  | [[Cimanes del Tejar]]
  | [[Cistierna]]
  | [[Congosto]]
  | [[Corbillos de los Oteros]]
  | [[Corullón]]
  | [[Crémenes]]
  | [[Cuadros]]
  | [[Cubillas de Rueda]]
  | [[Cubillas de los Oteros]]
  | [[Cubillos del Sil]]
  | [[Destriana]]
  | [[El Burgo Ranero]]
  | [[Encinedo]]
  | [[Escobar de Campos]]
  | [[Fabero]]
  | [[Folgoso de la Ribera]]
  | [[Fresno de la Vega]]
  | [[Fuentes de Carbajal]]
  | [[Garrafe de Torío]]
  | [[Gordaliza del Pino]]
  | [[Gordoncillo]]
  | [[Gradefes]]
  | [[Grajal de Campos]]
  | [[Gusendos de los Oteros]]
  | [[Hospital de Órbigo]]
  | [[Igüeña]]
  | [[Izagre]]
  | [[Joarilla de las Matas]]
  | [[La Antigua (León)|La Antigua]]
  | [[La Bañeza]]
  | [[La Ercina]]
  | [[La Pola de Gordón]]
  | [[La Robla]]
  | [[La Vecilla]]
  | [[Laguna Dalga]]
  | [[Laguna de Negrillos]]
  | [[Las Omañas]]
  | [[León, Španija|León]]
  | [[Llamas de la Ribera]]
  | [[Los Barrios de Luna]]
  | [[Lucillo]]
  | [[Luyego]]
  | [[Magaz de Cepeda]]
  | [[Mansilla Mayor]]
  | [[Mansilla de las Mulas]]
  | [[Maraña]]
  | [[Matadeón de los Oteros]]
  | [[Matallana de Torío]]
  | [[Matanza de los Oteros]]
  | [[Molinaseca]]
  | [[Murias de Paredes]]
  | [[Noceda del Bierzo]]
  | [[Oencia]]
  | [[Onzonilla]]
  | [[Oseja de Sajambre]]
  | [[Pajares de los Oteros]]
  | [[Palacios de la Valduerna]]
  | [[Palacios del Sil]]
  | [[Peranzanes]]
  | [[Pobladura de Pelayo García]]
  | [[Ponferrada]]
  | [[Posada de Valdeón]]
  | [[Pozuelo del Páramo]]
  | [[Prado de la Guzpeña]]
  | [[Priaranza del Bierzo]]
  | [[Prioro]]
  | [[Puebla de Lillo]]
  | [[Puente de Domingo Flórez]]
  | [[Páramo del Sil]]
  | [[Quintana del Castillo]]
  | [[Quintana del Marco]]
  | [[Quintana y Congosto]]
  | [[Regueras de Arriba]]
  | [[Reyero]]
  | [[Riaño, Leon|Riaño]]
  | [[Riego de la Vega]]
  | [[Riello]]
  | [[Rioseco de Tapia]]
  | [[Roperuelos del Páramo]]
  | [[Sabero]]
  | [[Sahagún]]
  | [[San Adrián del Valle]]
  | [[San Andrés del Rabanedo]]
  | [[San Cristóbal de la Polantera]]
  | [[San Emiliano (León)|San Emiliano]]
  | [[San Esteban de Nogales]]
  | [[San Justo de la Vega]]
  | [[San Millán de los Caballeros]]
  | [[San Pedro Bercianos]]
  | [[Sancedo]]
  | [[Santa Colomba de Curueño]]
  | [[Santa Colomba de Somoza]]
  | [[Santa Cristina de Valmadrigal]]
  | [[Santa Elena de Jamuz]]
  | [[Santa Marina del Rey]]
  | [[Santa María de Ordás]]
  | [[Santa María de la Isla]]
  | [[Santa María del Monte de Cea]]
  | [[Santa María del Páramo]]
  | [[Santas Martas]]
  | [[Santiago Millas]]
  | [[Santovenia de la Valdoncina]]
  | [[Sariegos]]
  | [[Sena de Luna]]
  | [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
  | [[Soto de la Vega]]
  | [[Soto y Amío]]
  | [[Toral de los Guzmanes]]
  | [[Toral de los Vados]]
  | [[Toreno]]
  | [[Torre del Bierzo]]
  | [[Trabadelo]]
  | [[Truchas]]
  | [[Turcia]]
  | [[Urdiales del Páramo]]
  | [[Val de San Lorenzo]]
  | [[Valdefresno]]
  | [[Valdefuentes del Páramo]]
  | [[Valdelugueros]]
  | [[Valdemora]]
  | [[Valdepiélago]]
  | [[Valdepolo]]
  | [[Valderas]]
  | [[Valderrey]]
  | [[Valderrueda]]
  | [[Valdesamario]]
  | [[Valdevimbre]]
  | [[Valencia de Don Juan]]
  | [[Valle de Ancares]]
  | [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]]
  | [[Valverde de la Virgen]]
  | [[Valverde-Enrique]]
  | [[Vega de Espinareda]]
  | [[Vega de Infanzones]]
  | [[Vega de Valcarce]]
  | [[Vegacervera]]
  | [[Vegaquemada]]
  | [[Vegas del Condado]]
  | [[Villablino]]
  | [[Villabraz]]
  | [[Villadangos del Páramo]]
  | [[Villademor de la Vega]]
  | [[Villafranca del Bierzo]]
  | [[Villagatón]]
  | [[Villamañán]]
  | [[Villamandos]]
  | [[Villamanín]]
  | [[Villamartín de Don Sancho]]
  | [[Villamejil]]
  | [[Villamol]]
  | [[Villamontán de la Valduerna]]
  | [[Villamoratiel de las Matas]]
  | [[Villanueva de las Manzanas]]
  | [[Villaobispo de Otero]]
  | [[Villaornate y Castro]]
  | [[Villaquejida]]
  | [[Villaquilambre]]
  | [[Villarejo de Órbigo]]
  | [[Villares de Órbigo]]
  | [[Villasabariego]]
  | [[Villaselán]]
  | [[Villaturiel]]
  | [[Villazala]]
  | [[Villazanzo de Valderaduey]]
  | [[Zotes del Páramo]]
  = &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občina&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Grb Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Zastava Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastava&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam osebnosti iz Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Osebnosti&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam županov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župani&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam častnih občanov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Častni občani&lt;/span&gt;]]

  | #default = &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam občin v provinci Leon|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Občina&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Grb Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Grb&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Zastava Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Zastava&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam osebnosti iz Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Osebnosti&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam županov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Župani&lt;/span&gt;]]{{·}} &lt;!-- 

  --&gt;[[Seznam častnih občanov Občine &lt;!-- 
  --&gt;{{Replace|{{PAGENAME}}|{{Str left|{{PAGENAME}}|{{#expr: {{strfind short|{{PAGENAME}}|bčin}} + 5 }}}}|}}&lt;!-- 
  --&gt;|&lt;span style=&quot;color:#F2BE1A;&quot;&gt;Častni občani&lt;/span&gt;]]
}}

}}&lt;noinclude&gt;

[[Kategorija:Geografska navigacijska polja]]
[[Kategorija:Predloge španskih občin| ]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>7sdem47od17ctpf2vlp8d6g7uwlkc0s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Sciaena</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609626</id>
    <revision>
      <id>6762571</id>
      <parentid>6762349</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:29:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>|link=Konj (riba)|Sciaena</comment>
      <origin>6762571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="102" sha1="get7h08dxcwbh1zto8lqcms71ooosho" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Konj (riba)|Sciaena
|parent=Sciaenidae
}}</text>
      <sha1>get7h08dxcwbh1zto8lqcms71ooosho</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Sciaenidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609627</id>
    <revision>
      <id>6762562</id>
      <parentid>6762350</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:09:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sciaenidae = grbe (po knjigi Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999)</comment>
      <origin>6762562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="492" sha1="45l3yxbb05nblzvwozums07970pi89w" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Grbe|Sciaenidae
|parent=Sciaenoidei
|refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&amp;pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley &amp; Sons]] |place=Hoboken, NJ |page=752 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}
}}</text>
      <sha1>45l3yxbb05nblzvwozums07970pi89w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762563</id>
      <parentid>6762562</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:09:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>|link=Grbe (družina)|Sciaenidae</comment>
      <origin>6762563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="503" sha1="ef5f54va7er3n397o4v8s089sjvsgyh" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Grbe (družina)|Sciaenidae
|parent=Sciaenoidei
|refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&amp;pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley &amp; Sons]] |place=Hoboken, NJ |page=752 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}
}}</text>
      <sha1>ef5f54va7er3n397o4v8s089sjvsgyh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762574</id>
      <parentid>6762563</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:32:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>|link=Grbe (ribe)|Sciaenidae</comment>
      <origin>6762574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="499" sha1="n3krvx43xann7ewsv3a4380k6nh9g41" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Grbe (ribe)|Sciaenidae
|parent=Sciaenoidei
|refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |url=https://books.google.com/books?id=Yqw7CwAAQBAJ&amp;pg=PA752 |edition=5th |publisher=[[John Wiley &amp; Sons]] |place=Hoboken, NJ |page=752 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}
}}</text>
      <sha1>n3krvx43xann7ewsv3a4380k6nh9g41</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam občin v provinci Leon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609629</id>
    <revision>
      <id>6762807</id>
      <parentid>6762365</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:35:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6762807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8647" sha1="7mw280so8gjw90f46kkxobbpz26jgku" xml:space="preserve">[[Slika:Leon-Mapa municipal.svg|thumb|desno|Zemljevid leonskih občin]]
'''Občine v provinci Leon''' ({{jezik-es|Municipios de la provincia de León}}) so enote v [[provinca Leon|provinci Leon]], v [[španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Kastilija in Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Trenutno obstaja 210 občin in mestna občina [[Oviedo]] (ki je prestolnica). Seznam je urejen po abecednem redu.

{{CompactTOC}}

== A ==
* [[Acebedo, Leon|Acebedo ''(Acebéu)'']]
* [[Algadefe]]
* [[Alija del Infantado|Alija del Infantado ''(Alixa)'']]
* [[Almanza, Leon|Almanza]]
* [[Ardón]]
* [[Arganza]]
* [[Astorga, Španija|Astorga ''(Estorga)'']]

== B ==
* [[Balboa, Leon|Balboa ''(Valboa)'']]
* [[Barjas|Barjas ''(Barxas)'']]
* [[Bembibre|Bembibre ''(Bienvibre)'']]
* [[Benavides, Španija|Benavides]]
* [[Benuza]]
* [[Bercianos del Páramo]]
* [[Bercianos del Real Camino]]
* [[Berlanga del Bierzo|Berlanga del Bierzo ''(Berllanga)'']]
* [[Boca de Huérgano|Boca de Huérgano ''(Boca de Güérganu)'']]
* [[Borrenes|Borrenes ''(Borrés)'']]
* [[Boñar]]
* [[Brazuelo|Brazuelo ''(Brazuelu)'']]
* [[Burón, Leon|Burón]]
* [[Bustillo del Páramo|Bustillo del Páramo ''(Bustiellu del Páramu)'']]

== C ==
* [[Cabañas Raras]]
* [[Cabreros del Río]]
* [[Cabrillanes|Cabrillanes ''(Cabrichanes)'']]
* [[Cacabelos|Cacabelos ''(Cacabieḷḷos)'']]
* [[Calzada del Coto|Calzada del Coto ''(Calzada del Coutu)'']]
* [[Campazas]]
* [[Campo de Villavidel]]
* [[Camponaraya|Camponaraya ''(Camponaraia)'']]
* [[Candín|Candín ''(Ancares)'']]
* [[Cármenes|Cármenes ''(La Mediana)'']]
* [[Carracedelo]]
* [[Carrizo de la Ribera|Carrizo de la Ribera ''(Carizzu)'']]
* [[Carrocera]]
* [[Carucedo]]
* [[Castilfalé]]
* [[Castrillo de Cabrera|Castrillo de Cabrera ''(Castriellu)'']]
* [[Castrillo de la Valduerna]]
* [[Castrocalbón|Castrocalbón ''(Castrucarbón)'']]
* [[Castrocontrigo|Castrocontrigo ''(Castrocontrigu)'']]
* [[Castropodame|Castropodame ''(Castru Podame)'']]
* [[Castrotierra de Valmadrigal|Castrotierra de Valmadrigal ''(Castrutierra)'']]
* [[Cea, Leon|Cea]]
* [[Cebanico|Cebanico ''(Cebanicu)'']]
* [[Cebrones del Río|Cebrones del Río ''(Zebrones del Ríu)'']]
* [[Chozas de Abajo|Chozas de Abajo ''(Chozas d'Abaxu)'']]
* [[Cimanes de la Vega|Cimanes de la Vega ''(Cimanes de la Veiga)'']]
* [[Cimanes del Tejar|Cimanes del Tejar ''(Cimanes del Teyar)'']]
* [[Cistierna]]
* [[Congosto]]
* [[Corbillos de los Oteros|Corbillos de los Oteros ''(Corbiellos)'']]
* [[Corullón]]
* [[Crémenes]]
* [[Cuadros]]
* [[Cubillas de Rueda|Cubillas de Rueda ''(Cubiellas de Rueda)'']]
* [[Cubillas de los Oteros|Cubillas de los Oteros ''(Cubiellas de los Oteros)'']]
* [[Cubillos del Sil]]

== D ==
* [[Destriana]]

== E ==
* [[El Burgo Ranero]]
* [[Encinedo|Encinedo ''(Encinéu)'']]
* [[Escobar de Campos]]

== F ==
* [[Fabero|Fabero ''(El Fabeiru, Al Fabeiru)'']]
* [[Folgoso de la Ribera|Folgoso de la Ribera ''(Felgosu)'']]
* [[Fresno de la Vega|Fresno de la Vega ''(Fresnu de la Viega)'']]
* [[Fuentes de Carbajal]]

== G ==
* [[Garrafe de Torío|Garrafe de Torío ''(Garrafe de Toríu)'']]
* [[Gordaliza del Pino]]
* [[Gordoncillo|Gordoncillo ''(Gordonciello)'']]
* [[Gradefes]]
* [[Grajal de Campos|Grajal de Campos ''(Graxal de Campos)'']]
* [[Gusendos de los Oteros]]

== H ==
* [[Hospital de Órbigo|Hospital de Órbigo ''(Hospital d'Órbigu)'']]

== I ==
* [[Igüeña]]
* [[Izagre]]

== J ==
* [[Joarilla de las Matas|Joarilla de las Matas ''(Xuarilla)'']]

== L ==
* [[La Antigua (León)|La Antigua]]
* [[La Banieza|La Banieza ''(La Banieza)'']]
* [[La Ercina]]
* [[La Pola de Gordón]]
* [[La Robla|La Robla ''(La Robra)'']]
* [[La Vecilla]]
* [[Laguna Dalga]]
* [[Laguna de Negrillos|Laguna de Negrillos ''(Llaguna Negriellos)'']]
* [[Las Omañas|Las Omañas ''(La Oumanna)'']]
* [[León, Španija|León ''(Llión)'']]
* [[Llamas de la Ribera]]
* [[Los Barrios de Luna|Los Barrios de Luna ''(Ḷḷuna d'Abaxo)'']]
* [[Lucillo|Lucillo ''(Lluciellu)'']]
* [[Luyego|Luyego ''(Lluyegu)'']]

== M ==
* [[Magaz de Cepeda]]
* [[Mansilla Mayor]]
* [[Mansilla de las Mulas|Mansilla de las Mulas ''(Mansiella)'']]
* [[Mansilla Mayor|Mansilla Mayor ''(Mansiella)'']]
* [[Maraña]]
* [[Matadeón de los Oteros]]
* [[Matallana de Torío]]
* [[Matanza de los Oteros|Matanza de los Oteros ''(Matancia)'']]
* [[Molinaseca]]
* [[Murias de Paredes]]

== N ==
* [[Noceda del Bierzo|Noceda del Bierzo ''(Ñoceda)'']]

== O ==
* [[Oencia]]
* [[Onzonilla]]
* [[Oseja de Sajambre|Oseja de Sajambre ''(Oseya de Sayambre)'']]

== P ==
* [[Pajares de los Oteros|Pajares de los Oteros ''(Payares)'']]
* [[Palacios de la Valduerna]]
* [[Palacios del Sil]]
* [[Páramo del Sil|Páramo del Sil ''(Páramu del Sil)'']]
* [[Peranzanes|Peranzanes ''(Peranzáis)'']]
* [[Pobladura de Pelayo García]]
* [[Ponferrada]]
* [[Posada de Valdeón|Posada de Valdeón ''(Posá de Valdión)'']]
* [[Pozuelo del Páramo]]
* [[Prado de la Guzpeña]]
* [[Priaranza del Bierzo]]
* [[Prioro]]
* [[Puebla de Lillo|Puebla de Lillo ''(Pola de Lillo, La Puebla de Lillu)'']]
* [[Puente de Domingo Flórez|Puente de Domingo Flórez ''(A Ponte de Domingos Flórez)'']]

== Q ==
* [[Quintana del Castillo]]
* [[Quintana del Marco]]
* [[Quintana y Congosto]]

== R ==
* [[Regueras de Arriba]]
* [[Reyero]]
* [[Riaño, Leon|Riaño]]
* [[Riego de la Vega]]
* [[Riello|Riello ''(Rigiellu)'']]
* [[Rioseco de Tapia|Riosco de Tapia ''(Riosecu de Tapia)'']]
* [[Roperuelos del Páramo]]

== S ==
* [[Sabero]]
* [[Sahagún|Sahagún ''(Safagún)'']]
* [[San Adrián del Valle]]
* [[San Andrés del Rabanedo]]
* [[San Cristóbal de la Polantera]]
* [[San Emiliano, Leon|San Emiliano ''(Santu Millanu, Santu Michanu)'']]
* [[San Esteban de Nogales]]
* [[San Justo de la Vega|San Justo de la Vega ''(San Xustu)'']]
* [[San Millán de los Caballeros]]
* [[San Pedro Bercianos]]
* [[Sancedo]]
* [[Santa Colomba de Curueño]]
* [[Santa Colomba de Somoza]]
* [[Santa Cristina de Valmadrigal]]
* [[Santa Elena de Jamuz]]
* [[Santa Marina del Rey]]
* [[Santa María de Ordás]]
* [[Santa María de la Isla]]
* [[Santa María del Monte de Cea]]
* [[Santa María del Páramo]]
* [[Santas Martas]]
* [[Santiago Millas|Santiago Millas ''(Santiao)'']]
* [[Santovenia de la Valdoncina]]
* [[Sariegos]]
* [[Sena de Luna|Sena de Luna ''(Ḷḷuna d'Arriba, Sena de Ḷḷuna)'']]
* [[Sobrado, Leon|Sobrado]]
* [[Soto de la Vega|Soto de la Vega ''(Soutu de la Veiga)'']]
* [[Soto y Amío|Soto y Amío ''(Soutu y Amíu)'']]

== T ==
* [[Toral de los Guzmanes]]
* [[Toral de los Vados|Toral de los Vados ''(Toural dos Vaos)'']]
* [[Toreno|Toreno ''(Torenu)'']]
* [[Torre del Bierzo]]
* [[Trabadelo|Trabadelo ''(Trabadiellu)'']]
* [[Truchas, Španij|Truchas ''(Trueitas)'']]
* [[Turcia]]

== U ==
* [[Urdiales del Páramo]]

== V ==
* [[Val de San Lorenzo|Val de San Lorenzo ''(Valdesanllorienzu)'']]
* [[Valdefresno|Valdefresno ''(Valdefreisnu)'']]
* [[Valdefuentes del Páramo]]
* [[Valdelugueros|Valdelugueros ''(Valdeḷḷugueros)'']]
* [[Valdemora]]
* [[Valdepiélago]]
* [[Valdepolo]]
* [[Valderas]]
* [[Valderrey|Valderrey ''(Valderréi)'']]
* [[Valderrueda]]
* [[Valdesamario|Valdesamario ''(Valdesamariu)'']]
* [[Valdevimbre|Valdevimbre ''(Valdebimbre)'']]
* [[Valencia de Don Juan|Valencia de Don Joan ''(Coyanza)'']]
* [[Vallecillo, Leon|Vallecillo]]
* [[Valverde de la Virgen]]
* [[Valverde-Enrique]]
* [[Vega de Espinareda|Vega de Espinareda ''(La Veiga d'Espinareda)'']]
* [[Vega de Infanzones|Vega de Infanzones ''(Veiga d'Infanzones)'']]
* [[Vega de Valcarce|Vega de Valcarce ''(A Veiga de Valcarce)'']]
* [[Vegacervera|Vegacervera ''(Veigacerveira)'']]
* [[Vegaquemada]]
* [[Vegas del Condado|Vegas del Condado ''(Veigas del Condáu)'']]
* [[Villablino|Villablino ''(Viḷḷablinu)'']]
* [[Villabraz]]
* [[Villadangos del Páramo]]
* [[Villademor de la Vega]]
* [[Villafranca del Bierzo|Villafranca del Bierzo ''(Vilafranca do Bierzo)'']]
* [[Villagatón]]
* [[Villamañán]]
* [[Villamandos]]
* [[Villamanín|Villamanín ''(Viḷḷamanín)'']]
* [[Villamartín de Don Sancho]]
* [[Villamejil]]
* [[Villamol]]
* [[Villamontán de la Valduerna]]
* [[Villamoratiel de las Matas]]
* [[Villanueva de las Manzanas]]
* [[Villaobispo de Otero]]
* [[Villaornate y Castro]]
* [[Villaquejida]]
* [[Villaquilambre|Villaquilambre ''(Villaquirame)'']]
* [[Villarejo de Órbigo]]
* [[Villares de Órbigo|Villares de Órbigo ''(Villares d'Órbigu)'']]
* [[Villasabariego]]
* [[Villaselán]]
* [[Villaturiel]]
* [[Villazala]]
* [[Villazanzo de Valderaduey]]

== Z ==
* [[Zotes del Páramo]]

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon|*]]</text>
      <sha1>7mw280so8gjw90f46kkxobbpz26jgku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropa suverenih narodov (stranka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609631</id>
    <revision>
      <id>6762550</id>
      <parentid>6762367</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T14:10:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6762550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10024" sha1="hbkcn3y8hapmfpn646f17ltir4p6qyo" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| name = Evropa suverenih narodov
| logo = 
| colorcode = 
| chairperson = [[Stanislav Stojanov]]
| foundation = {{start date and age|2024|8|14|df=y}}&lt;ref&gt;Handelsregister Berlin, VR 41308&lt;/ref&gt;
| ideology = {{ubl|class=nowrap|
 |[[ultranacionalizem]]&lt;ref name=&quot;statute&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.appf.europa.eu/cmsdata/289042/01b_Statute_1.%20changing_ESN_Redacted.pdf#page=10|title=Statutes ESN - Annex 2 Political programme (German)|date=26 August 2024|access-date=14 September 2024}}&lt;/ref&gt;
 |[[ultrakonservatizem]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2024-07-10 |title=AfD and allies form new far-right group: Europe of Sovereign Nations |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/07/10/afd-and-allies-form-new-far-right-group-in-brussels-called-europe-of-sovereign-nations |access-date=2024-07-22 |website=Euronews}}&lt;/ref&gt;
 |[[populizem|skrajno desni populizem]]&lt;ref name=&quot;euronews3&quot;&gt;{{cite web|first1=Amandine|last1=Hess|title=Radical, populist, extreme, nationalist: How should we be talking about the far right?|url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/10/17/radical-populist-extreme-nationalist-how-should-we-be-talking-about-the-fa-right|website=[[Euronews]]|date=17 October 2024}}&lt;/ref&gt;}}
| headquarters = Wallenroder Straße 1&lt;br /&gt;D-13435 [[Berlin]]&lt;br /&gt;[[Nemčija]]
| international = 
| website = 
| registered = {{start date|2024|9|30|df=y}}&lt;ref name=&quot;registracija&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.appf.europa.eu/appf/en/europe-of-sovereign-nations/products-details/20240930CDT13662 |title=Europe of Sovereign Nations |date=30 September 2024 |author=&lt;!--author not specified--&gt; |publisher=Authority for European Political Parties and European Political Foundations |website=appf.europa.eu}}&lt;/ref&gt;
| country = [[Evropska unija]]
| abbreviation = ESN
| colors = &lt;!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -&gt; https://www.wikidata.org/wiki/Q130269264 --&gt;
| think_tank = Sovereignty Foundation
| youth_wing = 
| membership = 
| membership_year = 
| position = [[skrajna desnica]]
| europarl = [[Evropa suverenih narodov|Skupina Evropa suverenih narodov]]
}}

'''Evropa suverenih narodov''' (angleško: ''Europe of Sovereign Nations'', kratica '''ESN'''; francosko ''L'Europe des Nations Souveraines''; nemško: ''Europa Souveräner Nationen'') je [[Skrajna desnica|skrajno desna]] [[Evropska politična stranka|evropska politična stranka,]] ki so jo ustanovile nacionalne stranke, zastopane v [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|politični skupini]] Evropa suverenih narodov [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=10 July 2024 |title=AfD and allies form new far-right group: Europe of Sovereign Nations |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/07/10/afd-and-allies-form-new-far-right-group-in-brussels-called-europe-of-sovereign-nations |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;tagesschau&quot;&gt;{{Navedi splet |title=AfD will Europäische Partei gründen |url=https://www.tagesschau.de/investigativ/ndr-wdr/afd-europaeische-partei-eu-parlament-100.html |access-date=2024-09-16 |website=Tagesschau |language=de}}&lt;/ref&gt; Edina članica iz Slovenije je stranka Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Resni.ca in Alternativa za Nemčijo uradno postali evropski politični zaveznici |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-in-alternativa-za-nemcijo-uradno-postali-evropski-politicni-zaveznici/796255 |access-date=2026-10-08 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Aprila 2024 so se na povabilo Bolgarske stranke za preporod sestale nacionalistične stranke iz devetih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Parties from Nine Countries Sign Joint Declaration at Vazrazhdane-Organized Conference |url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/652506-parties-from-nine-countries-sign-joint-declaration-at-vazrazhdane-organized-conf |website=www.bta.bg}}&lt;/ref&gt; V tako imenovani Sofijski deklaraciji so pozvale k ohranitvi nacionalnih meja in suverenosti posameznih evropskih držav. Udeleženci so bili grški AKKEL, Renastere (Moldavija), Forum za demokracijo (FvD, Nizozemska), Republiško gibanje (Slovaška), ''Srpska stranka Zavetnici'' (Srbija), Gibanje Naša domovina (MHM, Madžarska), Alternativa za Švedsko in Mass-Voll! (Švica).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=5 June 2024 |title='Hooligans': Talks Underway to Form New Anti-Globalist Right-Wing Party Group |url=https://europeanconservative.com/articles/news/hooligans-talks-underway-to-form-new-anti-globalist-right-wing-party-group/}}&lt;/ref&gt; Od udeležencev tega srečanja so se v Evropski parlament na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah leta 2024]] prvič uvrstile stranke Renastere, Republiško gibanje in MHM. Malo pred volitvami so bili poslanci stranke [[Alternativa za Nemčijo]] (AfD) izključeni iz skupine [[Identiteta in demokracija]] zaradi skrajnih stališč in domnevnega ruskega vpliva.&lt;ref name=&quot;politico&quot;&gt;{{Navedi splet |date=27 September 2024 |title=New EU parties and cash fever dreams |url=https://www.politico.eu/newsletter/eu-election-playbook/new-eu-parties-and-cash-fever-dreams/}}&lt;/ref&gt; AfD in Renastere sta bila že prej v stiku. Njihovi poslanci Evropskega parlamenta so skupaj s predstavniki drugih strank ustanovili [[Evropa suverenih narodov|skupino Evropa suverenih narodov]] .

Stranko Evropa suverenih narodov so 14. avgusta 2024 ustanovile stranke, vključene v skupino ESN, in nizozemska stranka FvD, ki se ni uvrstila v Evropski parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=26 August 2024 |title=Warum die AfD eine neue Europa-Partei gründet |url=https://table.media/europe/news/warum-die-afd-eine-neue-europa-partei-gruendet/}}&lt;/ref&gt; Stranka ESN je 6. septembra zaprosila za registracijo pri Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije. . &lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Griera |first=Max |last2=Cokelaere |first2=Hanne |date=30 September 2024 |title=Far right, far left in European Parliament miss out on millions because of bureaucracy |url=https://www.politico.eu/article/far-right-far-left-european-parliament-miss-out-million-bureaucracy-esn-ela/ |publisher=Politico Europe}}&lt;/ref&gt; Stranko ESN je 30. septembra registriral kot evropsko politično stranko.  ESN je pridružena evropski politični fundaciji Sovereignty Foundation. 

Maja 2026 je APPF Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in Evropskemu svetu poslal poročilo, v katerem je izpostavil dejstva, v katerih dvomi o tem, da ESN in njene stranke članice niso spoštovale vrednot EU, kot to zahtevajo pravila o evropskih strankah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Brussels watchdog moves to ban Alternative for Germany's EU party |url=https://www.politico.eu/article/eu-watchdog-moves-ban-afd-far-right-party-over-breach-eu-values/}}&lt;/ref&gt; Poročilo se opira zlasti na sodne odločbe, posnetke zaslona in objave poslancev Evropskega parlamenta in strankarskih zakonodajalcev na družbenih omrežjih, ki prikazujejo protiimigracijske, antisemitske in proti-[[LGBT]] retoriko, med drugim s pozivi k reemigraciji in upodabljanjem homoseksualnosti kot [[Pedofilija|pedofilije]]. Evropski parlament je 7. julija na plenarnem zasedanju glasoval o zahtevi, da APPF začne postopek preverjanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-07 |title=European Parliament triggers procedure to ban Alternative for Germany's EU party |url=https://www.euronews.com/my-europe/2026/07/07/european-parliament-triggers-procedure-to-ban-alternative-for-germanys-eu-party}}&lt;/ref&gt;

== Stranke članice ==
[[File:Europe_of_Sovereign_Nations_European_MEPs.svg|desno|sličica|267x267_pik| Evropa suverenih narodov ima poslance Evropskega parlamenta iz osmih držav članic. Temno modra barva označuje države članice, ki ima več evropskih poslancev, svetlo modra pa države članice z manj poslanci.]]
Stranka ESN ima enajst strank članic.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://www.appf.europa.eu/cmsdata/289078/ESN%20List%20of%20Full%20Members%202024-09-30.pdf |title=Verein Europa der Souveränen Nationen - Satzung - |page=12 |language=de |chapter=Anhang 3 – Mitgliedsparteien |access-date=12 September 2024}}&lt;/ref&gt; Edina članica iz Slovenije je stranka Resni.ca, ki je članica postala leta 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=admin |date=2026-10-08 |title=Resni.ca tudi uradno del ESN skupine - Stranka Resni.ca |url=https://stranka-resnica.si/resnica-uradno-del-esn-skupine/ |access-date=2026-10-08 |website=stranka-resnica.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Resnica postala članica skrajno desne Evrope suverenih narodov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica-postala-clanica-evropske-stranke-evropa-suverenih-narodov.html |access-date=2026-10-08 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Država
!Ime stranke
|-
|{{Flagu|Nemčija}}
|'''[[Alternativa za Nemčijo]]'''
''Alternative für Deutschland (AfD)''
|-
|{{Flagu|Bolgarija}}
|'''Oživitev'''
''Възраждане''
|-
|{{Flagu|Češka}}
|'''Svoboda in neposredna demokracija'''
''Svoboda a přímá demokracie (SPD)''
|-
|{{Flagu|Francija}}
|'''Rekonkvista'''
''Reconquête (REC)''
|-
|{{Flagu|Madžarska}}
|'''Gibanje naše domovine'''
''Mi Hazánk (MH)''
|-
|{{Flagu|Italija}}
|'''Narodna prihodnost'''
''Futuro Nazionale (FN)''
|-
|{{Flagu|Litva}}
|'''Unija ljudi in pravice'''
''Tautos ir teisingumo sąjunga (centristai, tautininkai) (TTS)''
|-
|{{Flagu|Nizozemska}}
|'''Forum za demokracijo'''
''Forum voor Democratie (FvD)''
|-
|{{Flagu|Poljska}}
|'''Novo upanje'''
''Nowa Nadzieja (NN)''
|-
|{{Flagu|Slovaška}}
|'''Gibanje Republike'''
''Hnutie Republika''
|-
|{{Flagu|Slovenia}}
|[[:en:Resni.ca|'''Resni.ca''']]
|}

== Glej tudi ==

* [[Evropska politična stranka]]
* [[evropska politična fundacija|Evropska politična fundacija]]

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Uradno spletno mesto}}
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]]
[[Kategorija:Evroskeptične stranke]]
[[Kategorija:Panevropske politične stranke]]
[[Kategorija:2024 v politiki]]
[[Kategorija:Resni.ca]]</text>
      <sha1>hbkcn3y8hapmfpn646f17ltir4p6qyo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Radio Sraka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609633</id>
    <revision>
      <id>6762725</id>
      <parentid>6762443</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:45:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ tn</comment>
      <origin>6762725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4653" sha1="jtb6m0wy6qygk81g8hk0wxkceyvczo5" xml:space="preserve">{{Infopolje radijska postaja
| name = Radio Sraka
| logo = [[Slika:Radio Sraka (logotip).jpg|300px]]
| slogan = 
| airdate = {{Začetni datum|1993|12|1|df=y}}
| languages = [[slovenščina]]
| facility_id = &lt;!-- unikatna številka za postaje v ZDA --&gt;
| coordinates = &lt;!-- {{coord|}} --&gt;
| webcast = {{URL|https://stream.radiosraka.com/}}
| website = {{URL|https://radiosraka.com/}}
}}

'''Radio Sraka''' je lokalna [[radijska postaja]] posebnega pomena s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]], Valantičevo 17. Oddaja iz oddajnika na [[Trdinov vrh|Trdinovem vrhu]] na frekvenci 94,6 MHz. Pokriva območje Dolenjske, Bele Krajine ter dele Notranjske, Gorenjske, Štajerske in Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiosraka.com/o-nas/ |title=O nas |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Radiosraka.com }}&lt;/ref&gt; Po zaslugi interneta je priljubljena tudi med Slovenci po svetu.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.vzajemnost.si/clanek/188508/tri-desetletja-dolenjskega-ljudskega-radia/ |title=Tri desetletja dolenjskega ljudskega radia |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Velja za ljudski radio.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt; Je družinski radio, ki je v lasti družine Vovk: Drago Vovk je ustanovitelj radijske postaje, sedaj je v pokoju, še vedno pa je vpet v delo na radiu, Boža je direktorica in programska urednica, njun sin Blaž pa je voditelj programa in glasbeni urednik.&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/radio-ki-je-ze-dolgo-zvest-slovenski-glasbi-praznuje-velik-jubilej |title=Visok jubilej Radia Sraka, ki je zvest slovenski glasbi |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Slovenskenovice.delo.si }}&lt;/ref&gt;

Poleg [[Radio Krka|Radia Krka]] je Radio Sraka ena od dveh radijskih postaj iz Novega mesta. Tretji radio, Studio D, je leta 2012 prevzel [[Radio Aktual]].

== Program ==

Radio Sraka je posebno znan po slovenski [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]], [[Slovenska ljudska glasba|ljudski]] in [[Zabavna glasba|zabavni glasbi]]. V večernem programu dajo mesto tudi drugim zvrstem:

* ponedeljki: glasba z vsega sveta (folk, blues, country, džez)
* torki: zimzelene melodije
* srede: glasba balkanskih narodov
* četrtki: rock
* nedelje: popevke&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;/&gt;

Imajo tudi pogovorne, svetovalne, novičarske oddaje, ter oddaje z izobraževalno, gospodarsko, versko, športno, otroško, kulturno in zabavno vsebino. Posebna oddaja je namenjena tudi [[Romi|Romom]]. Že od začetka imajo tedensko oddajo za gospodinje, ki jo pripravlja Helena Mrzlikar. Vsa leta sodelujejo s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, ki poskrbi za aktualne nasvete za kmetovalce. Svojo oddajo ''Prešpricano'' je dolga leta vodil Toni Gašperič.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Sodelavci ==

* Samo Bdeir
* Marjana Blažič
* Marjan Brcar
* Darko Povše
* Renata Pršina Jug
* Marjanca Rozman
* Silvester Zupančič&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Zgodovina ==

Drago Vovk je s kolegom Vladom na začetku vzpostavil radijsko povezavo med Valantičevo ulico in Kandijsko cesto. Ni znano, koliko časa je to radijsko oddajanje delovalo. Še pred uradno ustanovitvijo podjetja so v prizidku domače hiše uredili snemalni studio. Opremo zanj so uvažali iz tujine in kakšno stvar tudi »prešvercali«. Z Založbo Sraka so začeli izdajati audio kasete in kasneje CD-je.

Do ključnega preloma je prišlo s spremembo zakonodaje, ki je po novem dovolila, da radijske postaje lahko ustanovijo tudi zasebniki. 30. novembra 1993 zvečer je radijska ekipa nestrpno čakala, da se je vzpostavil signal z oddajnikom na Trdinovem vrhu in takrat je Drago Vovk prvič nagovoril poslušalce. Naslednji dan, 1. decembra, je začel v živo oddajati program Radia Sraka. Radijski studio se še danes nahaja v omenjenem prizidku.

Na začetku so vrteli predvsem zabavno glasbo, sčasoma pa so ugotovili, da je pri poslušalcih najbolj priljubljena narodnozabavna glasba. Slovenska domača glasba tako vse do danes zavzema pretežni del glasbenega programa.

Leta 2015 so kandidirali za status lokalne radijske postaje posebnega pomena. Status so prejeli leta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/sraka-se-oglasa-ze-cetrt-stoletja |title=Sraka se oglaša že četrt stoletja |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Slovenskenovice.delo.si }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}

[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Novem mestu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]]</text>
      <sha1>jtb6m0wy6qygk81g8hk0wxkceyvczo5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762726</id>
      <parentid>6762725</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T21:45:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>nov sortirni ključ za [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]: &quot;Sraka&quot; s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4659" sha1="3v938bjothfquwlasaobz6rybuqtxvk" xml:space="preserve">{{Infopolje radijska postaja
| name = Radio Sraka
| logo = [[Slika:Radio Sraka (logotip).jpg|300px]]
| slogan = 
| airdate = {{Začetni datum|1993|12|1|df=y}}
| languages = [[slovenščina]]
| facility_id = &lt;!-- unikatna številka za postaje v ZDA --&gt;
| coordinates = &lt;!-- {{coord|}} --&gt;
| webcast = {{URL|https://stream.radiosraka.com/}}
| website = {{URL|https://radiosraka.com/}}
}}

'''Radio Sraka''' je lokalna [[radijska postaja]] posebnega pomena s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]], Valantičevo 17. Oddaja iz oddajnika na [[Trdinov vrh|Trdinovem vrhu]] na frekvenci 94,6 MHz. Pokriva območje Dolenjske, Bele Krajine ter dele Notranjske, Gorenjske, Štajerske in Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiosraka.com/o-nas/ |title=O nas |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Radiosraka.com }}&lt;/ref&gt; Po zaslugi interneta je priljubljena tudi med Slovenci po svetu.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.vzajemnost.si/clanek/188508/tri-desetletja-dolenjskega-ljudskega-radia/ |title=Tri desetletja dolenjskega ljudskega radia |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

Velja za ljudski radio.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt; Je družinski radio, ki je v lasti družine Vovk: Drago Vovk je ustanovitelj radijske postaje, sedaj je v pokoju, še vedno pa je vpet v delo na radiu, Boža je direktorica in programska urednica, njun sin Blaž pa je voditelj programa in glasbeni urednik.&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/radio-ki-je-ze-dolgo-zvest-slovenski-glasbi-praznuje-velik-jubilej |title=Visok jubilej Radia Sraka, ki je zvest slovenski glasbi |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Slovenskenovice.delo.si }}&lt;/ref&gt;

Poleg [[Radio Krka|Radia Krka]] je Radio Sraka ena od dveh radijskih postaj iz Novega mesta. Tretji radio, Studio D, je leta 2012 prevzel [[Radio Aktual]].

== Program ==

Radio Sraka je posebno znan po slovenski [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]], [[Slovenska ljudska glasba|ljudski]] in [[Zabavna glasba|zabavni glasbi]]. V večernem programu dajo mesto tudi drugim zvrstem:

* ponedeljki: glasba z vsega sveta (folk, blues, country, džez)
* torki: zimzelene melodije
* srede: glasba balkanskih narodov
* četrtki: rock
* nedelje: popevke&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;/&gt;

Imajo tudi pogovorne, svetovalne, novičarske oddaje, ter oddaje z izobraževalno, gospodarsko, versko, športno, otroško, kulturno in zabavno vsebino. Posebna oddaja je namenjena tudi [[Romi|Romom]]. Že od začetka imajo tedensko oddajo za gospodinje, ki jo pripravlja Helena Mrzlikar. Vsa leta sodelujejo s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, ki poskrbi za aktualne nasvete za kmetovalce. Svojo oddajo ''Prešpricano'' je dolga leta vodil Toni Gašperič.&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Sodelavci ==

* Samo Bdeir
* Marjana Blažič
* Marjan Brcar
* Darko Povše
* Renata Pršina Jug
* Marjanca Rozman
* Silvester Zupančič&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Zgodovina ==

Drago Vovk je s kolegom Vladom na začetku vzpostavil radijsko povezavo med Valantičevo ulico in Kandijsko cesto. Ni znano, koliko časa je to radijsko oddajanje delovalo. Še pred uradno ustanovitvijo podjetja so v prizidku domače hiše uredili snemalni studio. Opremo zanj so uvažali iz tujine in kakšno stvar tudi »prešvercali«. Z Založbo Sraka so začeli izdajati audio kasete in kasneje CD-je.

Do ključnega preloma je prišlo s spremembo zakonodaje, ki je po novem dovolila, da radijske postaje lahko ustanovijo tudi zasebniki. 30. novembra 1993 zvečer je radijska ekipa nestrpno čakala, da se je vzpostavil signal z oddajnikom na Trdinovem vrhu in takrat je Drago Vovk prvič nagovoril poslušalce. Naslednji dan, 1. decembra, je začel v živo oddajati program Radia Sraka. Radijski studio se še danes nahaja v omenjenem prizidku.

Na začetku so vrteli predvsem zabavno glasbo, sčasoma pa so ugotovili, da je pri poslušalcih najbolj priljubljena narodnozabavna glasba. Slovenska domača glasba tako vse do danes zavzema pretežni del glasbenega programa.

Leta 2015 so kandidirali za status lokalne radijske postaje posebnega pomena. Status so prejeli leta 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/sraka-se-oglasa-ze-cetrt-stoletja |title=Sraka se oglaša že četrt stoletja |accessdate=2016-10-08 |date= |format= |work=Slovenskenovice.delo.si }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Visok jubilej&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Tri desetletja&quot;/&gt;

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}

[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Sraka]]
[[Kategorija:Ustanove v Novem mestu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]]</text>
      <sha1>3v938bjothfquwlasaobz6rybuqtxvk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609642</id>
    <redirect title="Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska" />
    <revision>
      <id>6762527</id>
      <timestamp>2026-10-09T12:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja]] na [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]: po pravopisu</comment>
      <origin>6762527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</text>
      <sha1>ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja</title>
    <ns>1</ns>
    <id>609643</id>
    <redirect title="Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska" />
    <revision>
      <id>6762529</id>
      <timestamp>2026-10-09T12:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanskaja]] na [[Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]: po pravopisu</comment>
      <origin>6762529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="lzk789ru759hk72ags2bux8mraikdvd" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Pogovor:Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</text>
      <sha1>lzk789ru759hk72ags2bux8mraikdvd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zoja Kosmodemjanska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609644</id>
    <redirect title="Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska" />
    <revision>
      <id>6762530</id>
      <timestamp>2026-10-09T12:51:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</comment>
      <origin>6762530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zoja Anatoljevna Kosmodemjanska]]</text>
      <sha1>ibnnfgya8ju2eitbjyjkwj8dng2de4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Blasius Samerl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609645</id>
    <redirect title="Blaž Samerl" />
    <revision>
      <id>6762539</id>
      <timestamp>2026-10-09T13:30:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Blaž Samerl]]</comment>
      <origin>6762539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" sha1="d366nbra90o3dmi6i1uiwc359fsde1q" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Blaž Samerl]]</text>
      <sha1>d366nbra90o3dmi6i1uiwc359fsde1q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Grbe (ribe)</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609646</id>
    <revision>
      <id>6762567</id>
      <timestamp>2026-10-09T15:17:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Sciaenidae}}{{wikispecies}}'''[[Sciaenidae]]''' so [[Družina (biologija)|družina]]  [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]].  [[Kategorija:Acanthuriformes]]«</comment>
      <origin>6762567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="171" sha1="n1tvxn2f0ztk3659rntrtblfyqopc7j" xml:space="preserve">{{Commons cat|Sciaenidae}}{{wikispecies}}'''[[Sciaenidae]]''' so [[Družina (biologija)|družina]]  [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]].

[[Kategorija:Acanthuriformes]]</text>
      <sha1>n1tvxn2f0ztk3659rntrtblfyqopc7j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762573</id>
      <parentid>6762567</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T15:31:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Grbe (družina)]] na [[Kategorija:Grbe (ribe)]] brez preusmeritve</comment>
      <origin>6762567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="171" sha1="n1tvxn2f0ztk3659rntrtblfyqopc7j" xml:space="preserve">{{Commons cat|Sciaenidae}}{{wikispecies}}'''[[Sciaenidae]]''' so [[Družina (biologija)|družina]]  [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]].

[[Kategorija:Acanthuriformes]]</text>
      <sha1>n1tvxn2f0ztk3659rntrtblfyqopc7j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gobiidae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609647</id>
    <revision>
      <id>6762576</id>
      <timestamp>2026-10-09T15:54:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Glavači|Gobiidae |parent=Gobioidei |extinct= |refs={{cite book  |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}«</comment>
      <origin>6762576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="350" sha1="jhlntn0rlac35acf5m0dv3gw0zf27zg" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Glavači|Gobiidae
|parent=Gobioidei
|extinct=
|refs={{cite book  |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}
}}</text>
      <sha1>jhlntn0rlac35acf5m0dv3gw0zf27zg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gobioidei</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609648</id>
    <revision>
      <id>6762577</id>
      <timestamp>2026-10-09T15:55:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Gobioidei |parent=Gobiiformes |extinct= |refs= }}«</comment>
      <origin>6762577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112" sha1="86yhsk3yu8ekux7rzvt79vs2r5lphrm" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subordo
|link=Gobioidei
|parent=Gobiiformes
|extinct=
|refs=
}}</text>
      <sha1>86yhsk3yu8ekux7rzvt79vs2r5lphrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gobiiformes</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609649</id>
    <revision>
      <id>6762579</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Gobiiformes |parent=Percomorpha |refs={{cite book  |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}«</comment>
      <origin>6762579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="333" sha1="dq9cglqy9ldff578xuv2e9y26a03ivn" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=ordo
|link=Gobiiformes
|parent=Percomorpha
|refs={{cite book  |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=752 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}
}}</text>
      <sha1>dq9cglqy9ldff578xuv2e9y26a03ivn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavoči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609651</id>
    <redirect title="Glavači" />
    <revision>
      <id>6762584</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:25:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Glavoči]] na [[Glavači]] prek preusmeritve: Gobiidae = Glavači (po knjigi Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije, 1999)</comment>
      <origin>6762584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" sha1="dauyyktmh6p08wr9uqsnxke06ck3g4m" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Glavači]]</text>
      <sha1>dauyyktmh6p08wr9uqsnxke06ck3g4m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Glavači</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609652</id>
    <revision>
      <id>6762592</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:34:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Cat main|Gobiidae}} {{Commons cat}} '''Gobiidae''' so [[Družina (biologija)|družina]] sladkovodnih]] in morskih]] [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki pripadajo redu [[Gobiiformes]]. Ta kategorija vključuje članke o [[Rod (biologija)|rodovih]] in [[Vrst (biologija)|vrstah]] v družini Gobiidae.  [[Kategorija:Gobiiformes]] [[Kategorija:Akvaristika]] {{CatAutoTOC}}«</comment>
      <origin>6762592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="377" sha1="4af228keg3elejmnl6t1ufpqns3poo5" xml:space="preserve">{{Cat main|Gobiidae}}
{{Commons cat}}
'''Gobiidae''' so [[Družina (biologija)|družina]] sladkovodnih]] in morskih]] [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], ki pripadajo redu [[Gobiiformes]]. Ta kategorija vključuje članke o [[Rod (biologija)|rodovih]] in [[Vrst (biologija)|vrstah]] v družini Gobiidae.

[[Kategorija:Gobiiformes]]
[[Kategorija:Akvaristika]]
{{CatAutoTOC}}</text>
      <sha1>4af228keg3elejmnl6t1ufpqns3poo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gobiiformes</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609653</id>
    <revision>
      <id>6762593</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:36:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons category}} {{cat main}}  [[Kategorija:Žarkoplavutarice]]«</comment>
      <origin>6762593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="5asvj339i37xuqn6lgzfgvrfdhzlhpp" xml:space="preserve">{{Commons category}}
{{cat main}}

[[Kategorija:Žarkoplavutarice]]</text>
      <sha1>5asvj339i37xuqn6lgzfgvrfdhzlhpp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Rokopisi v slovenščini</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609654</id>
    <revision>
      <id>6762595</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:39:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat.</comment>
      <origin>6762595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="158" sha1="4abcpb2kf3oesiihr6x9kxh30eyb1vg" xml:space="preserve">Ta kategorija vsebuje [[rokopis]]e v [[slovenščina|slovenščini]].

[[Kategorija:Rokopisi]]
[[Kategorija:Slovenščina]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>4abcpb2kf3oesiihr6x9kxh30eyb1vg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hydrolagus mirabilis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609655</id>
    <redirect title="Veleoka morska podgana" />
    <revision>
      <id>6762596</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:40:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Veleoka morska podgana]]</comment>
      <origin>6762596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="68" sha1="gjwm7x0cvvlrbami8f2ifoaihxbsok5" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Veleoka morska podgana]] {{R from scientific name|fish}}</text>
      <sha1>gjwm7x0cvvlrbami8f2ifoaihxbsok5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Hydrolagus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609656</id>
    <revision>
      <id>6762597</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:45:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Hydrolagus |parent=Chimaeridae |refs={{Cof family|family=Chimaeridae|access-date=23 October 2024}} }}«</comment>
      <origin>6762597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162" sha1="mel38i6gk6q8q46s5gx5b3dgwyk6l0z" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Hydrolagus
|parent=Chimaeridae
|refs={{Cof family|family=Chimaeridae|access-date=23 October 2024}}
}}</text>
      <sha1>mel38i6gk6q8q46s5gx5b3dgwyk6l0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Chimaeridae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609657</id>
    <revision>
      <id>6762598</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:46:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Kratkonose morske podgane|Chimaeridae |parent=Chimaeriformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6762598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="385" sha1="4lvrfv8w4yb2gwa0mic2jeivs3bcihs" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Kratkonose morske podgane|Chimaeridae
|parent=Chimaeriformes
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>4lvrfv8w4yb2gwa0mic2jeivs3bcihs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Chimaeriformes</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609658</id>
    <revision>
      <id>6762600</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:49:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Himere|Chimaeriformes |parent=Holocephali |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}«</comment>
      <origin>6762600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="363" sha1="h7ab78b0y2wifd4fh0me5b9wtirzsy8" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=ordo
|link=Himere|Chimaeriformes
|parent=Holocephali
|refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=18 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}}
}}</text>
      <sha1>h7ab78b0y2wifd4fh0me5b9wtirzsy8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Holocephali</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609659</id>
    <revision>
      <id>6762601</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:51:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subclassis |link=Holocephali |parent=Chondrichthyes |extinct= |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley &amp; Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=48-55|isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} |always_display=yes }}«</comment>
      <origin>6762601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="465" sha1="rmycpt4k6ae1j6d8465b4xdg0of9dda" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subclassis
|link=Holocephali
|parent=Chondrichthyes
|extinct=
|refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley &amp; Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=48-55|isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}
|always_display=yes
}}</text>
      <sha1>rmycpt4k6ae1j6d8465b4xdg0of9dda</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Chimaeridae</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609660</id>
    <redirect title="Kategorija:Kratkonose morske podgane" />
    <revision>
      <id>6762605</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:54:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Chimaeridae]] na [[Kategorija:Kratkonose morske podgane]]</comment>
      <origin>6762605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" sha1="i7damf9cr9ylc7cm9sw61fa1758az6r" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[:Kategorija:Kratkonose morske podgane]]</text>
      <sha1>i7damf9cr9ylc7cm9sw61fa1758az6r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anne Carson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609661</id>
    <revision>
      <id>6762610</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:57:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>v delu</comment>
      <origin>6762610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4300" sha1="mywsor7lc97kulqjkg6c4fm8vtumma5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Order of Canada|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Uviverza v Torontu]] ([[Bachelor of Arts|BA]], [[Master of Arts|MA]], [[Doctor of Philosophy|PhD]])
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[Lannan Literary Award]] (1996) |[[Guggenheim Fellowship]] (1998) |[[MacArthur Fellowship]] (2000) |[[Griffin Poetry Prize]] (2001, 2013) |[[Governor General's Award for English-language poetry|Governor General's Award]] (2001) |[[T. S. Eliot Prize]] (2001) |Member of the [[Order of Canada]] (2005) |[[Princess of Asturias Awards|Princess of Asturias Award]] (2020) |[[PEN/Nabokov Award]] (2021) |[[Nobel Prize in Literature]] ([[2026 Nobel Prize in Literature|2026]])}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.

Prejela je štipendiji Guggenheim in MacArthur ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada|Griffinovi nagradi]] za poezijo, nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>mywsor7lc97kulqjkg6c4fm8vtumma5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762615</id>
      <parentid>6762610</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4346" sha1="bu9djljsxv1ruao3k0023bcgo0lzatf" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Red Kanade|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Univerza v Torontu]] (dodiplomski in podiplomski študij ter znanstveni doktorat)
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) (slov. prevod: ''Grenko-sladki eros'') |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[knjižna nagrada fundacije Lannan]] (1996) |[[Guggenheimova štipendija]] (1998) |[[MacArthurjeva štipendija]] (2000) |[[Griffinova nagrada za poezijo]] (2001, 2013) |[[nagrada generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku|nagrada generalnega guvernerja za poezijo]] (2001) |[[nagrada T. S. Eliota]] (2001) |[[red Kanade]] (2005) |[[nagrada princese Asturijske]] (2020) |[[nagrada PEN/Nabokov]] (2021) |[[Nobelova nagrada za književnost]] (2026)}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.

Prejela je Guggenheimovo in MacArthurjevo štipendijo ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada za poezijo|Griffinovi nagradi za poezijo]], nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>bu9djljsxv1ruao3k0023bcgo0lzatf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762617</id>
      <parentid>6762615</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:09:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4589" sha1="b34dczmnk0ymnpgls3t9k8htddaon8k" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Red Kanade|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Univerza v Torontu]] (dodiplomski in podiplomski študij ter znanstveni doktorat)
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) (slov. prevod: ''Grenko-sladki eros'') |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[knjižna nagrada fundacije Lannan]] (1996) |[[Guggenheimova štipendija]] (1998) |[[MacArthurjeva štipendija]] (2000) |[[Griffinova nagrada za poezijo]] (2001, 2013) |[[nagrada generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku|nagrada generalnega guvernerja za poezijo]] (2001) |[[nagrada T. S. Eliota]] (2001) |[[red Kanade]] (2005) |[[nagrada princese Asturijske]] (2020) |[[nagrada PEN/Nabokov]] (2021) |[[Nobelova nagrada za književnost]] (2026)}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=8. 10. 2026 |title=Nobelova nagrada za literaturo v roke Anne Carson |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/komu-bo-pripadla-nobelova-nagrada-za-literaturo |access-date=9. 101. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Prejela je Guggenheimovo in MacArthurjevo štipendijo ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada za poezijo|Griffinovi nagradi za poezijo]], nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>b34dczmnk0ymnpgls3t9k8htddaon8k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762618</id>
      <parentid>6762617</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4810" sha1="qpa0azxhnpfzfshmz8gxmnp8ldfi7gk" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Red Kanade|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Univerza v Torontu]] (dodiplomski in podiplomski študij ter znanstveni doktorat)
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) (slov. prevod: ''Grenko-sladki eros'') |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[knjižna nagrada fundacije Lannan]] (1996) |[[Guggenheimova štipendija]] (1998) |[[MacArthurjeva štipendija]] (2000) |[[Griffinova nagrada za poezijo]] (2001, 2013) |[[nagrada generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku|nagrada generalnega guvernerja za poezijo]] (2001) |[[nagrada T. S. Eliota]] (2001) |[[red Kanade]] (2005) |[[nagrada princese Asturijske]] (2020) |[[nagrada PEN/Nabokov]] (2021) |[[Nobelova nagrada za književnost]] (2026)}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=8. 10. 2026 |title=Nobelova nagrada za literaturo v roke Anne Carson |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/komu-bo-pripadla-nobelova-nagrada-za-literaturo |access-date=9. 101. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Prejela je Guggenheimovo in MacArthurjevo štipendijo ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada za poezijo|Griffinovi nagradi za poezijo]], nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{DEFAULTSORT:Carson, Anne}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1950]]
[[Kategorija:Kanadski pesniki]]
[[Kategorija:Kanadski esejisti]]
[[Kategorija:Kanadski prevajalci]]
[[Kategorija:Prejemniki Nobelove nagrade za književnost]]</text>
      <sha1>qpa0azxhnpfzfshmz8gxmnp8ldfi7gk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762622</id>
      <parentid>6762618</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:13:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4832" sha1="dp9d7cvkzmtt57ko1oofemz2qzyuwy6" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Red Kanade|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Univerza v Torontu]] (dodiplomski in podiplomski študij ter znanstveni doktorat)
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) (slov. prevod: ''Grenko-sladki eros'') |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[knjižna nagrada fundacije Lannan]] (1996) |[[Guggenheimova štipendija]] (1998) |[[MacArthurjeva štipendija]] (2000) |[[Griffinova nagrada za poezijo]] (2001, 2013) |[[nagrada generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku|nagrada generalnega guvernerja za poezijo]] (2001) |[[nagrada T. S. Eliota]] (2001) |[[red Kanade]] (2005) |[[nagrada princese Asturijske]] (2020) |[[nagrada PEN/Nabokov]] (2021) |[[Nobelova nagrada za književnost]] (2026)}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=8. 10. 2026 |title=Nobelova nagrada za literaturo v roke Anne Carson |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/komu-bo-pripadla-nobelova-nagrada-za-literaturo |access-date=9. 101. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Prejela je Guggenheimovo in MacArthurjevo štipendijo ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada za poezijo|Griffinovi nagradi za poezijo]], nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Nobel Prize in Literature}}
{{DEFAULTSORT:Carson, Anne}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1950]]
[[Kategorija:Kanadski pesniki]]
[[Kategorija:Kanadski esejisti]]
[[Kategorija:Kanadski prevajalci]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]]</text>
      <sha1>dp9d7cvkzmtt57ko1oofemz2qzyuwy6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762624</id>
      <parentid>6762622</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4821" sha1="6g60xogmdkh1jgq1cz1cv1vx2foe2p5" xml:space="preserve">{{Infobox writer
| name             = Anne Carson
| honorific_suffix = [[Red Kanade|CM]]
| image            = Anne Carson, poet, at the 2024 National Book Awards.jpg
| caption          = Anne Carson leta 2024
| birth_name       = Anne Patricia Carson
| birth_date       = {{birth date and age|1950|6|21}}
| birth_place      = [[Toronto]], Ontario, Kanada
| death_date       = 
| death_place      = 
| citizenship      = {{hlist |Kanada |Islandija}}
| education        = [[Univerza v Torontu]] (dodiplomski in podiplomski študij ter znanstveni doktorat)
| occupation       = {{hlist |pesnica|esejistka|prevajalka|klasična jezikoslovka|profesorica}}
| spouse           = Robert Currie
| period           = 1979–sedaj
| genre            = {{hlist |poezija|eseji|prevodi}}
| notable_works    = {{ubl |''[[Eros the Bittersweet]]'' (1986) (slov. prevod: ''Grenko-sladki eros'') |''[[Autobiography of Red]]'' (1998) |''[[Men in the Off Hours]]'' (2000) |''[[The Beauty of the Husband]]'' (2001) |''[[Red Doc|Red Doc&gt;]]'' (2013)}}
| awards           = {{ubl |[[knjižna nagrada fundacije Lannan]] (1996) |[[Guggenheimova štipendija]] (1998) |[[MacArthurjeva štipendija]] (2000) |[[Griffinova nagrada za poezijo]] (2001, 2013) |[[nagrada generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku|nagrada generalnega guvernerja za poezijo]] (2001) |[[nagrada T. S. Eliota]] (2001) |[[red Kanade]] (2005) |[[nagrada princese Asturijske]] (2020) |[[nagrada PEN/Nabokov]] (2021) |[[Nobelova nagrada za književnost]] (2026)}}
}}
'''Anne Patricia Carson''', [[Kanadčani|kanadska]] [[Pesnik|pesnica]], [[esejistka]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[klasično jezikoslovje|klasična jezikoslovka]] in [[profesorica]], dobitnica [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelove nagrade za književnost]], * [[21. junij]] [[1950]], [[Toronto]], [[Kanada]].&lt;ref name=&quot;Morra-2014&quot;&gt;{{Cite web |last=Morra |first=Linda |date=September 8, 2014 |title=Anne Carson |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |access-date=May 21, 2023 |website=[[The Canadian Encyclopedia]] |archive-date=May 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230512193058/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/anne-carson |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=8. 10. 2026 |title=Nobelova nagrada za literaturo v roke Anne Carson |url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/komu-bo-pripadla-nobelova-nagrada-za-literaturo |access-date=9. 101. 2026}}&lt;/ref&gt; 

Anne Patricia Carson se je rodila v kanadskem Torontu, diplomirala je na [[Univerza v Torontu|Univerzi v Torontu]], leta 1979 pa je začela poučevati [[Klasično jezikoslovje|klasično jezikoslovje]], [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[Kreativno pisanje|kreativno pisanjena]] na več univerzah, in sicer na [[Univerza v Calgaryju|Univerzi v Calgaryju]], [[Univerza McGill|Univerzi McGill]], [[Univerza Michigana|Univerzi v Michiganu]], [[Univerza v New Yorku|Univerzi v New Yorku]] in [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]]. Carsonova je napisala več kot dvajset knjig, vključno z zbirkami [[Esej|esejev]], [[pesniška zbirka|pesniškimi zbirkami]] ter prevodi starogrških [[Tragedija|tragedij]]. V slovenščino je prevedena esejistična zbirka ''Grenko-sladki eros'', ki je v prevodu Nade Grošelj izšla leta 2022.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Prejela je Guggenheimovo in MacArthurjevo štipendijo ter knjižno nagrado fundacije Lannan, dve [[Griffinova nagrada za poezijo|Griffinovi nagradi za poezijo]], nagrado T. S. Eliota, nagrado princese Asturijske, nagrado generalnega guvernerja za poezijo v angleškem jeziku in [[nagrada PEN/Nabokov|nagrado PEN/Nabokov]]; leta 2005 je bila zaradi svojega prispevka k kanadski književnosti imenovana za članico reda Kanade. Leta 2026 je prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]].&lt;ref name=&quot;NobelPrize.org&quot;&gt;{{Cite web |title=Nobel Prize in Literature 2026 |url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2026/press-release/ |access-date=October 8, 2026 |publisher=[[Nobel Foundation]] |website=NobelPrize.org |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Youngs-2026&quot;&gt;{{Cite web |date=October 8, 2026 |title='Bold and inventive' Canadian poet Anne Carson wins Nobel Literature Prize |url=https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |access-date=October 8, 2026 |website=[[BBC News Online|BBC News]] |language= |archive-url=https://web.archive.org/web/20261008113231/https://www.bbc.com/news/articles/cq4g1j54nepyo |archive-date=October 8, 2026 |url-status=live|last=Youngs|first=Ian}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Nobel Prize in Literature}}
{{DEFAULTSORT:Carson, Anne}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1950]]
[[Kategorija:Kanadski pesniki]]
[[Kategorija:Kanadski esejisti]]
[[Kategorija:Kanadski prevajalci]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za književnost]]</text>
      <sha1>6g60xogmdkh1jgq1cz1cv1vx2foe2p5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Himere</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609662</id>
    <revision>
      <id>6762611</id>
      <timestamp>2026-10-09T16:58:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Commons category|Chimaeriformes}} {{Category main article}}  [[Kategorija:Holocephali]]«</comment>
      <origin>6762611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89" sha1="bgt35w4tsnqolrj9la7dbysnqp61us5" xml:space="preserve">{{Commons category|Chimaeriformes}}
{{Category main article}}

[[Kategorija:Holocephali]]</text>
      <sha1>bgt35w4tsnqolrj9la7dbysnqp61us5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762614</id>
      <parentid>6762611</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T17:03:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Chimaeriformes]] na [[Kategorija:Himere]] brez preusmeritve</comment>
      <origin>6762611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89" sha1="bgt35w4tsnqolrj9la7dbysnqp61us5" xml:space="preserve">{{Commons category|Chimaeriformes}}
{{Category main article}}

[[Kategorija:Holocephali]]</text>
      <sha1>bgt35w4tsnqolrj9la7dbysnqp61us5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Holocephali</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609663</id>
    <revision>
      <id>6762612</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Ta kategorija vsebuje članke in podkategorije, ki se nanašajo na podrazred [[Holocephali]] iz [[Razred (biologija)|razreda]] [[Chondrichthyes|hrustančnic]], katerih edini živeči predstavniki so [[Chimaeriformes|himere]]. {{Commons cat|Holocephali}}  [[Kategorija:Hrustančnice]]«</comment>
      <origin>6762612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="283" sha1="k1qdxwz9eovwl0fhg3dr1crx38vhzzg" xml:space="preserve">Ta kategorija vsebuje članke in podkategorije, ki se nanašajo na podrazred [[Holocephali]] iz [[Razred (biologija)|razreda]] [[Chondrichthyes|hrustančnic]], katerih edini živeči predstavniki so [[Chimaeriformes|himere]].
{{Commons cat|Holocephali}}

[[Kategorija:Hrustančnice]]</text>
      <sha1>k1qdxwz9eovwl0fhg3dr1crx38vhzzg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Chimaera</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609664</id>
    <revision>
      <id>6762616</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:08:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Chimaera (rod)|Chimaera |parent=Chimaeridae |refs={{Cof family|family=Chimaeridae|access-date=23 October 2024}} }}«</comment>
      <origin>6762616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="175" sha1="srmeh6mwq8zg9mh53k6mps6aivuhiln" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Chimaera (rod)|Chimaera
|parent=Chimaeridae
|refs={{Cof family|family=Chimaeridae|access-date=23 October 2024}}
}}</text>
      <sha1>srmeh6mwq8zg9mh53k6mps6aivuhiln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gaidropsarus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609665</id>
    <revision>
      <id>6762629</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Morska miš|Gaidropsarus |parent=Gaidropsaridae |refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}} }}«</comment>
      <origin>6762629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="432" sha1="8m6k4ay28r3dczmvis4fjydxbuodd60" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Morska miš|Gaidropsarus
|parent=Gaidropsaridae
|refs={{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}}
}}</text>
      <sha1>8m6k4ay28r3dczmvis4fjydxbuodd60</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Gaidropsaridae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609666</id>
    <revision>
      <id>6762630</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:28:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Gaidropsaridae |parent= Gadoidei |extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt; |refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=Ca...«</comment>
      <origin>6762630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="634" sha1="hq03c7mvtpvbsullvl6f9kpqzztznkp" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank= familia
|link= Gaidropsaridae
|parent= Gadoidei
|extinct= &lt;!--leave blank or delete this line for &quot;not extinct&quot;; put &quot;yes&quot; for &quot;extinct&quot; --&gt;
|refs= {{Cite web |last=Fricke |first=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-07-02 |website=California Academy of Sciences |language=en}}&lt;!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>hq03c7mvtpvbsullvl6f9kpqzztznkp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gaidropsaridae</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609667</id>
    <revision>
      <id>6762636</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:40:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Kategorija v Zbirki|Gaidropsaridae}}  [[Kategorija:Gadiformes]]«</comment>
      <origin>6762636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65" sha1="4edmcnz3zzt9yd1vhkffzo54dcrd0b0" xml:space="preserve">{{Kategorija v Zbirki|Gaidropsaridae}}

[[Kategorija:Gadiformes]]</text>
      <sha1>4edmcnz3zzt9yd1vhkffzo54dcrd0b0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Sprehajalčki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609668</id>
    <revision>
      <id>6762639</id>
      <timestamp>2026-10-09T17:51:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Pripadniki družine Tripterygiidae so majhne morske ribe iz reda [[Blenniiformes]]. Poseljujejo tropska in zmerno topla morja Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana. Družina obsega približno 144 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v 20 [[Rod (biologija)|rodovi me]]. Ime družine izvira iz grške besede ''tripteros'', ki pomeni »s tremi krili«. {{Commons cat|Tripterygiidae}}  [[Kategorija:Blenniiformes]]«</comment>
      <origin>6762639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="403" sha1="h7yets6ahddbe9hc62vwom2zxdgppu0" xml:space="preserve">Pripadniki družine Tripterygiidae so majhne morske ribe iz reda [[Blenniiformes]]. Poseljujejo tropska in zmerno topla morja Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana. Družina obsega približno 144 [[Vrsta (biologija)|vrst]] v 20 [[Rod (biologija)|rodovi me]]. Ime družine izvira iz grške besede ''tripteros'', ki pomeni »s tremi krili«.
{{Commons cat|Tripterygiidae}}

[[Kategorija:Blenniiformes]]</text>
      <sha1>h7yets6ahddbe9hc62vwom2zxdgppu0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Acebedo, Leon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609669</id>
    <revision>
      <id>6762648</id>
      <timestamp>2026-10-09T18:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Acebedo, Leon */</comment>
      <origin>6762648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6112" sha1="11smq15p0ulofygfh7m8dusshgjbx9u" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Acebedo
 | native_name       = Acebéu
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = La Uña0.JPG
 | image_caption     = 
 | image_flag        = Bandera de Acebedo.svg
 | image_shield = Escudo de Acebedo.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = Valdeburón
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Isidoro Díez Valdeón (Ljudska stranka)
  | area_total_km2    = 50,18
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 181
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|02|21|N|5|06|58|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 1,148
  | website = https://www.aytoacebedo.es/
 | footnotes =
}}
'''Acebedo''' ([[leonščina|leonsko]] ''Acebéu'') je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severovzhodnem delu province, blizu meje [[Asturija|Asturije]], približno 114 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 190 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na jugovzhodu meji na [[Burón, Leon|Burón]] in [[Maraña|Maraño]], na jugu na [[Crémenes]] in na jugozahodu na [[Puebla de Lillo|Pueblo de Lillo]].

== Zgodovina ==
V Castru de La Corona so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]].&lt;ref name=&quot;historia&quot;&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.pruebatest1.com/historia/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Acebedo je bil prvič omenjen 1020 v obliki ''Aceveto'' v darovalni listini grofa Pedra Fláineza za [[cistercijani|cistercijanski]] samostan v Oteru de las Dueñasu.&lt;ref name=&quot;villa&quot;&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/acebedo/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V 18. stoletju je pripadal pravni oblasti [[Astorga|Astorge]] in Torala.&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt;

Število prebivalstva je bilo 1930 največje, takrat jih je bilo 915. Od takrat je Acebedo izgubil 80 % svojega prebivalstva.

== Geografija ==
Občina se nahaja ob vznožju gorovja Mampodre,&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt; kjer je več jam,&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Cuevas |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/cuevas/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; ob reki Esla in jo obdajajo gore. Prebivalstvo živi v ozkih dolinah, kjer so različni potoki, ki zalivajo pašnike.&lt;ref name&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.aytoacebedo.es/los-pueblos/acebedo/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Reka Esla teče iz vzhoda proti zahodu in se zliva v akumulacijsko jezero Riaño.&lt;ref name=&quot;historia&quot; /&gt;

Območje so izoblikovali verjetno pradobni ledeniki.&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt; Najvišji vrh je Pico La Cruz (2192 m).&lt;ref name=&quot;villa&quot; /&gt;

Živalstvo gorovij je bogota. Lahko zasledimo [[rjavi medved|kantabrijskega medveda]], ki je ogrožen, jelena, kantabrijskega gamsa (tudi je ogrožen), srno, volka, divjega prašiča in kuno belico.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Fauna |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/fauna/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V gozdovih rasteta predvsem bukev in hrast.&lt;ref name=&quot;mriano&quot;&gt;{{navedi novice|title=Acebedo |work=Montaña de Riaño |url=https://www.mriano.com/es/conocenos-nuestros-pueblos/acebedo |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Poletja so kratka in suha, medtem ko pozimi sneži in sneg dolgo ostane.&lt;ref name=&quot;mriano&quot; /&gt;

== Kultura ==
* Župnijska cerkev sv. Nikolaja (zgrajena v 14. stoletju)&lt;ref name=&quot;villapatr&quot;&gt;{{navedi novice|title=Patrimonio |work=Villa de Acebedo |url=https://villadeacebedo.es/patrimonio/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
* Razgledni stolp La Valleja (zgrajen 2021)&lt;ref name=&quot;mriano&quot; /&gt;
* Cerkev sv. Krištofa v La Uñi (iz 18. stoletja)&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=La Uña |work=Ayuntamiento de Acebedo |url=https://www.aytoacebedo.es/los-pueblos/la-una/ |date= |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
* Marijino svetišče v Riosolu (iz 14. stoletja)&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Torre de la |first= Patricia |title=La antigua romería de montaña que todavía reúne a vecinos de León y Asturias a más de 1.000 metros de altitud |work=Diario de León |url=https://www.diariodeleon.es/cultura/260916/2096789/romeria-riosol-leon-asturias.html |date=16.9.2026 |accessdate=9.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Cuevaburros0.JPG|Jama Burros v La Uñi
Slika:Iglesia de la Uña , León. - panoramio.jpg|Cerkev sv. Krištofa
Slika:LaUña05.jpg|La Uña
Slika:LaUña16.jpg|Pašnik v ozadju z goro
Slika:Riosol.ermita.JPG|Svetišče v Riosolu
Slika:Valdosín.pozas.JPG|Reka Esla v dolini Valdosín
Slika:Liegos.León. (6311911406).jpg|Liegos
Slika:NorteDelValleDeSanPedroLiegos.jpg|Severni del doline Svetega Petra v Liegosu, v ozadju je vrh Pico de Yordas
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>11smq15p0ulofygfh7m8dusshgjbx9u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leopold Kofol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609670</id>
    <revision>
      <id>6762682</id>
      <timestamp>2026-10-09T19:45:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]  [[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.  ==Življenje==  Rodil se je 4. november|'''4. novembra...«</comment>
      <origin>6762682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4262" sha1="2jzhb5mw04piq8g14j1jq6ebw7mdueo" xml:space="preserve">[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]

[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.

==Življenje==

Rodil se je [[4. november|'''4. novembra 1875''']] v '''Čepovanu''' (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. '''[[Kofol|Kofolovi]]''' so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli '''veliko kmečko posestvo, gostilno''' (do 1. svetovne vojne), '''trgovino in pošto'''. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|'''Alojzijo Podobnik''']], rojeno leta 1896. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: '''Vanda''', Ivana '''(Iva)''', [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena '''(Vera)''']], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija '''(Tonica)''']], [[Leopolda Kofol|Leopolda Kofol '''(Poldi)''']], Terezija '''(Cvetka)''' in Dolores '''(Loli)'''.

==Značaj==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek '''pošten''' in '''preudaren''' mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina '''živeli na veliki nogi''', je svoje hčere '''vzgajal skromno in v delavnem duhu'''. Svojo zemljo na kmečkem veleposestvu so obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

==Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno==

Leopold Kofol je bil zelo '''zaveden Primorec''' in '''ni podlegel fašističnim pritiskom''', bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran '''Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB)''' ter je bil simpatizer partizanstva.

==Po drugi svetovni vojni==

Po drugi svetovni vojni so mu '''komunisti''' kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) '''nacionalizirali veleposest''' in preostalo imetje, kar ga je izredno '''prizadelo''' in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

==Leopold in njegove funkcije==

Kofol je bil '''za Čepovan izjemno pomemben''', saj je v kmetijstvu '''uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja''', ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta '''1928''' je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost '''živinoreje''' v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta '''1898''' do '''1922''' opravljal še poklic '''vodje pošte''' v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico in nazaj. Od leta '''1922''' do '''1924''' pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo '''župana občine Čepovan'''. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma '''1944''' in '''1945''') je prevzel položaj '''predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora''' za Čepovan (KNOO).

==PGD Čepovan==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta '''1903''' ustanovil '''Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan'''. Leta 1912 je '''podaril''' '''del svojega zemljišča''', da so sovaščani lahko zgradili '''gasilski dom'''. Kofol je gasilsko društvo vodil kar '''40 let''', '''do leta 1943''', ko je kapitulirala Italija.

Leta '''1953''' (deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno '''medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji'''.

29. novembra naslednjega leta '''(1954)''' pa je bil imenovan za '''častnega člana društva''' in hkrati tudi za '''častnega vaščana'''.

==Smrt==
Leopold Kofol je umrl '''[[12. julij|12. julija]]''' leta '''[[1961|1961]]''' v '''[[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]'''. Star je bil '''85 let'''.

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilstva Čepovan.</text>
      <sha1>2jzhb5mw04piq8g14j1jq6ebw7mdueo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762684</id>
      <parentid>6762682</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:49:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4293" sha1="5ac801prjozinoqaabkbande8f764w2" xml:space="preserve">[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]

[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] * 4. 11. 1875, † 12. 7. 1961 (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.

==Življenje==

Rodil se je [[4. november|'''4. novembra 1875''']] v '''Čepovanu''' (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. '''[[Kofol|Kofolovi]]''' so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli '''veliko kmečko posestvo, gostilno''' (do 1. svetovne vojne), '''trgovino in pošto'''. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|'''Alojzijo Podobnik''']], rojeno leta 1896. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: '''Vanda''', Ivana '''(Iva)''', [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena '''(Vera)''']], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija '''(Tonica)''']], [[Leopolda Kofol|Leopolda Kofol '''(Poldi)''']], Terezija '''(Cvetka)''' in Dolores '''(Loli)'''.

==Značaj==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek '''pošten''' in '''preudaren''' mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina '''živeli na veliki nogi''', je svoje hčere '''vzgajal skromno in v delavnem duhu'''. Svojo zemljo na kmečkem veleposestvu so obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

==Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno==

Leopold Kofol je bil zelo '''zaveden Primorec''' in '''ni podlegel fašističnim pritiskom''', bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran '''Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB)''' ter je bil simpatizer partizanstva.

==Po drugi svetovni vojni==

Po drugi svetovni vojni so mu '''komunisti''' kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) '''nacionalizirali veleposest''' in preostalo imetje, kar ga je izredno '''prizadelo''' in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

==Leopold in njegove funkcije==

Kofol je bil '''za Čepovan izjemno pomemben''', saj je v kmetijstvu '''uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja''', ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta '''1928''' je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost '''živinoreje''' v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta '''1898''' do '''1922''' opravljal še poklic '''vodje pošte''' v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico in nazaj. Od leta '''1922''' do '''1924''' pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo '''župana občine Čepovan'''. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma '''1944''' in '''1945''') je prevzel položaj '''predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora''' za Čepovan (KNOO).

==PGD Čepovan==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta '''1903''' ustanovil '''Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan'''. Leta 1912 je '''podaril''' '''del svojega zemljišča''', da so sovaščani lahko zgradili '''gasilski dom'''. Kofol je gasilsko društvo vodil kar '''40 let''', '''do leta 1943''', ko je kapitulirala Italija.

Leta '''1953''' (deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno '''medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji'''.

29. novembra naslednjega leta '''(1954)''' pa je bil imenovan za '''častnega člana društva''' in hkrati tudi za '''častnega vaščana'''.

==Smrt==
Leopold Kofol je umrl '''[[12. julij|12. julija]]''' leta '''[[1961|1961]]''' v '''[[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]'''. Star je bil '''85 let'''.

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilstva Čepovan.</text>
      <sha1>5ac801prjozinoqaabkbande8f764w2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762686</id>
      <parentid>6762684</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T19:51:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4303" sha1="tszntd7i4fyog0tu4a4f9fi6bk3gfuo" xml:space="preserve">[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]

[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] * 4. 11. 1875, † 12. 7. 1961 (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.

==Življenje==

Rodil se je [[4. november|'''4. novembra 1875''']] v '''Čepovanu''' (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. '''[[Kofol|Kofolovi]]''' so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli '''veliko kmečko posestvo, gostilno''' (do 1. svetovne vojne), '''trgovino in pošto'''. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|'''Alojzijo Podobnik''']], rojeno leta 1896. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: '''Vanda''', Ivana '''(Iva)''', [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena '''(Vera)''']], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija '''(Tonica)''']], [[Leopolda Kofol|Leopolda Kofol '''(Poldi)''']], Terezija '''(Cvetka)''' in Dolores '''(Loli)'''.

==Značaj==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek '''pošten''' in '''preudaren''' mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina '''živeli na veliki nogi''', je svoje hčere '''vzgajal skromno in v delavnem duhu'''. Svojo zemljo na kmečkem veleposestvu so obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

==Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno==

Leopold Kofol je bil zelo '''zaveden Primorec''' in '''ni podlegel fašističnim pritiskom''', bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran '''Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB)''' ter je bil simpatizer partizanstva.

==Po drugi svetovni vojni==

Po drugi svetovni vojni so mu '''komunisti''' kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) '''nacionalizirali veleposest''' in preostalo imetje, kar ga je izredno '''prizadelo''' in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

==Leopold in njegove funkcije==

Kofol je bil '''za Čepovan izjemno pomemben''', saj je v kmetijstvu '''uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja''', ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta '''1928''' je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost '''živinoreje''' v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta '''1898''' do '''1922''' opravljal še poklic '''vodje pošte''' v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico in nazaj. Od leta '''1922''' do '''1924''' pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo '''župana občine Čepovan'''. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma '''1944''' in '''1945''') je prevzel položaj '''predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora''' za Čepovan (KNOO).

==PGD Čepovan==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta '''1903''' ustanovil '''Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan'''. Leta 1912 je '''podaril''' '''del svojega zemljišča''', da so sovaščani lahko zgradili '''gasilski dom'''. Kofol je gasilsko društvo vodil kar '''40 let''', '''do leta 1943''', ko je kapitulirala Italija.

Leta '''1953''' (deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno '''medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji'''.

29. novembra naslednjega leta '''(1954)''' pa je bil imenovan za '''častnega člana društva''' in hkrati tudi za '''častnega vaščana'''.

==Smrt==
Leopold Kofol je umrl '''[[12. julij|12. julija]]''' leta '''[[1961|1961]]''' v '''[[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]'''. Star je bil '''85 let'''.

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>tszntd7i4fyog0tu4a4f9fi6bk3gfuo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762706</id>
      <parentid>6762686</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:34:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]; +[[Kategorija:Slovenski župani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4379" sha1="rbh6ffcowdal4e369dy144w7kuw0qs8" xml:space="preserve">[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]

[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] * 4. 11. 1875, † 12. 7. 1961 (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.

==Življenje==

Rodil se je [[4. november|'''4. novembra 1875''']] v '''Čepovanu''' (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. '''[[Kofol|Kofolovi]]''' so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli '''veliko kmečko posestvo, gostilno''' (do 1. svetovne vojne), '''trgovino in pošto'''. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|'''Alojzijo Podobnik''']], rojeno leta 1896. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: '''Vanda''', Ivana '''(Iva)''', [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena '''(Vera)''']], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija '''(Tonica)''']], [[Leopolda Kofol|Leopolda Kofol '''(Poldi)''']], Terezija '''(Cvetka)''' in Dolores '''(Loli)'''.

==Značaj==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek '''pošten''' in '''preudaren''' mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina '''živeli na veliki nogi''', je svoje hčere '''vzgajal skromno in v delavnem duhu'''. Svojo zemljo na kmečkem veleposestvu so obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

==Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno==

Leopold Kofol je bil zelo '''zaveden Primorec''' in '''ni podlegel fašističnim pritiskom''', bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran '''Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB)''' ter je bil simpatizer partizanstva.

==Po drugi svetovni vojni==

Po drugi svetovni vojni so mu '''komunisti''' kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) '''nacionalizirali veleposest''' in preostalo imetje, kar ga je izredno '''prizadelo''' in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

==Leopold in njegove funkcije==

Kofol je bil '''za Čepovan izjemno pomemben''', saj je v kmetijstvu '''uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja''', ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta '''1928''' je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost '''živinoreje''' v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta '''1898''' do '''1922''' opravljal še poklic '''vodje pošte''' v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico in nazaj. Od leta '''1922''' do '''1924''' pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo '''župana občine Čepovan'''. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma '''1944''' in '''1945''') je prevzel položaj '''predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora''' za Čepovan (KNOO).

==PGD Čepovan==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta '''1903''' ustanovil '''Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan'''. Leta 1912 je '''podaril''' '''del svojega zemljišča''', da so sovaščani lahko zgradili '''gasilski dom'''. Kofol je gasilsko društvo vodil kar '''40 let''', '''do leta 1943''', ko je kapitulirala Italija.

Leta '''1953''' (deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno '''medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji'''.

29. novembra naslednjega leta '''(1954)''' pa je bil imenovan za '''častnega člana društva''' in hkrati tudi za '''častnega vaščana'''.

==Smrt==
Leopold Kofol je umrl '''[[12. julij|12. julija]]''' leta '''[[1961|1961]]''' v '''[[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]'''. Star je bil '''85 let'''.

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>rbh6ffcowdal4e369dy144w7kuw0qs8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762717</id>
      <parentid>6762706</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T20:59:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4419" sha1="7y10upl815rrnizuo5phmyvu30uck7k" xml:space="preserve">[[Slika:Leopold Kofol.jpg|sličica|desno|alt=(1875-1961)|Leopold Kofol]]

[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]] * 4. 11. 1875, † 12. 7. 1961 (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski '''[[posestvo|veleposestvenik]]''', '''[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]''', '''[[ustanovitelj|ustanovitelj]]''' in pa tudi '''[[župan|župan]]''', ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi '''[[Čepovan|Čepovan]]'''.

==Življenje==

Rodil se je [[4. november|'''4. novembra 1875''']] v '''Čepovanu''' (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. '''[[Kofol|Kofolovi]]''' so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli '''veliko kmečko posestvo, gostilno''' (do 1. svetovne vojne), '''trgovino in pošto'''. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|'''Alojzijo Podobnik''']] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra '''(Vanda)''', Ivana '''(Iva)''', [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena '''(Vera)''']], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija '''(Tonica)''']], [[Leopolda Kofol|Leopolda '''(Poldi)''']], Terezija '''(Cvetka)''' in Dolores '''(Loli)'''.

==Značaj==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek '''pošten''' in '''preudaren''' mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina '''živeli na veliki nogi''', je svoje hčere '''vzgajal skromno in v delavnem duhu'''. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

==Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno==

Leopold Kofol je bil zelo '''zaveden Primorec''' in '''ni podlegel fašističnim pritiskom''', bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran '''Osvobodilne fronte (OF) in Narodnoosvobodilnega boja (NOB)''' ter je bil simpatizer partizanstva.

==Po drugi svetovni vojni==

Po drugi svetovni vojni so mu '''komunisti''' kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) '''nacionalizirali veleposest''' in preostalo imetje, kar ga je izredno '''prizadelo''' in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

==Leopold in njegove funkcije==

Kofol je bil '''za Čepovan izjemno pomemben''', saj je v kmetijstvu '''uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja''', ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta '''1928''' je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost '''živinoreje''' v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta '''1898''' do '''1922''' opravljal še poklic '''vodje pošte''' v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta '''1922''' do '''1924''' pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo '''župana občine Čepovan'''. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma '''1944''' in '''1945''') je prevzel položaj '''predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora''' za Čepovan (KNOO).

==PGD Čepovan==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta '''1903''' ustanovil '''Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan'''. Leta 1912 je '''podaril''' '''del svojega zemljišča''', da so sovaščani lahko zgradili '''gasilski dom'''. Kofol je gasilsko društvo vodil kar '''40 let''', '''do leta 1943''', ko je kapitulirala Italija.

Leta '''1953''' (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno '''medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji'''.

29. novembra naslednjega leta '''(1954)''' pa je bil imenovan za '''častnega člana društva''' in hkrati tudi za '''častnega vaščana'''.

==Smrt==
Leopold Kofol je umrl '''[[12. julij|12. julija]]''' leta '''[[1961|1961]]''' v bolnišnici v '''[[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]'''. Star je bil '''85 let'''.

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva'''''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>7y10upl815rrnizuo5phmyvu30uck7k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762836</id>
      <parentid>6762717</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:24:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog, np, infopolje</comment>
      <origin>6762836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4235" sha1="pr6i5gamdcwnsn0hxc7xu7sf9ip43hw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg
|born_date=[[4. november]] [[1875]]
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>pr6i5gamdcwnsn0hxc7xu7sf9ip43hw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762837</id>
      <parentid>6762836</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:25:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Po prvi sv. vojni in med drugo sv. vojno */</comment>
      <origin>6762837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4240" sha1="p6jan1hem68a92hq6n1fzvnc1m95iwo" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg
|born_date=[[4. november]] [[1875]]
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>p6jan1hem68a92hq6n1fzvnc1m95iwo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762841</id>
      <parentid>6762837</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:46:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <origin>6762841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4339" sha1="7ooviezteyq02ewqw6eb0folnlizc2r" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg
|born_date=[[4. november]] [[1875]]
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kafolu(sic!) in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>7ooviezteyq02ewqw6eb0folnlizc2r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762851</id>
      <parentid>6762841</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:46:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4331" sha1="0qhj64k6qgls3n1xgxy16f4iehgfp01" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg
|born_date=[[4. november]] [[1875]]
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (roj. leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>0qhj64k6qgls3n1xgxy16f4iehgfp01</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762852</id>
      <parentid>6762851</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:04:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>v matični knjigi Čepovana se piše kot Kafol</comment>
      <origin>6762852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4339" sha1="7ooviezteyq02ewqw6eb0folnlizc2r" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg
|born_date=[[4. november]] [[1875]]
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kafolu(sic!) in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>7ooviezteyq02ewqw6eb0folnlizc2r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762855</id>
      <parentid>6762852</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:09:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4517" sha1="gwfrgqf10kv8x7loi9ujjwzwoyl6aok" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg

|born_date=[[4. november]] [[1875]]|
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]|
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
|spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]|
|children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli  
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kafolu(sic!) in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>gwfrgqf10kv8x7loi9ujjwzwoyl6aok</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762856</id>
      <parentid>6762855</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:12:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4524" sha1="i6zi7lx629k7oaufi4eqc4h2v1fpd7l" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg

|birth_date=[[4. november]] [[1875]]|
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]|
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
|spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]|
|children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli  
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kafolu(sic!) in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>i6zi7lx629k7oaufi4eqc4h2v1fpd7l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762857</id>
      <parentid>6762856</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T09:13:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4518" sha1="agqm6vsz2hb8abgtujtubhgb70mom6a" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg

|birth_date=[[4. november]] [[1875]]|
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]|
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
|spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]|
|children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli  
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kofou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kofolu in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>agqm6vsz2hb8abgtujtubhgb70mom6a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762873</id>
      <parentid>6762857</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:07:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>splošno, da imajo nekateri priimki več različic in se lahko imenuje drugačno starš kot otrok</comment>
      <origin>6762873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4524" sha1="i6zi7lx629k7oaufi4eqc4h2v1fpd7l" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Leopold Kofol.jpg

|birth_date=[[4. november]] [[1875]]|
|death_date=[[12. julij]] [[1961]]|
|occupation={{hlist|[[posestvo|veleposestvenik]]|[[gospodarstvo|gospodarstvenik]]}}
|spouse=[[Alojzija Podobnik|Alojzija Podobnik]]|
|children=Vanda, Iva, [[Frančiška Verena Kofol|Vera]], [[Antonija Marija Kofol|Tonica]], [[Leopolda Kofol|Poldi]], Cvetka, Loli  
}}

'''[[Leopold Kofol|Leopold Kofol]]''', * [[4. november]] [[1875]], † [[12. julij]] [[1961]], (poznan tudi kot ''Kafou'') je bil slovenski [[posestvo|veleposestvenik]], [[gospodarstvo|gospodarstvenik]], [[ustanovitelj|ustanovitelj]] in [[župan|župan]], ki je skrbel za blaginjo in dobrobit prebivalcev majhne [[Goriška|goriške]] vasi [[Čepovan|Čepovan]].

== Življenje ==

Rodil se je 4. novembra 1875 v Čepovanu (hišna številka 58) v številni kmečki družini na Kofolovi domačiji očetu Antonu Kafolu(sic!) in materi Mariji Ani (roj. Winkler), ki je bila po rodu [[Nemci|Nemka]]. [[Kofol|Kofolovi]] so bili za takratne čepovanske razmere zelo premožni. V lasti so imeli veliko kmečko posestvo, gostilno (do 1. svetovne vojne), trgovino in pošto. 

Po prvi svetovni vojni (leta 1919) se je poročil z [[Alojzijo Podobnik|Alojzijo Podobnik]] (rojeno leta 1896) iz Bevdije. V zakonu se jima je rodilo sedem hčera. Imenovale so se: Aleksandra (Vanda), Ivana (Iva), [[Frančiška Verena Kofol|Frančiška Verena (Vera)]], [[Antonija Marija Kofol|Antonija Marija (Tonica)]], [[Leopolda Kofol|Leopolda (Poldi)]], Terezija (Cvetka) in Dolores (Loli).

== Značaj ==

Ljudje, ki so ga poznali, so ga cenili, ker je bil kot človek pošten in preudaren mož. Kljub temu da doma niso bili ničemur prikrajšani in so kot družina živeli na veliki nogi, je svoje hčere vzgajal skromno in v delavnem duhu. Svojo zemljo so na kmečkem veleposestvu obdelovali sami (niso imeli ne hlapcev, ne dekel).

== Po 1. svetovni vojni in med 2. svetovno vojno ==

Leopold Kofol je bil zelo zaveden Primorec in ni podlegel fašističnim pritiskom, bodisi pri poitaljevanju slovenskih priimkov ali včlanjanju v fašistična združenja. Po kapitulacije Italije leta 1943 je stopil na stran [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte (OF)]] in [[NOB|Narodnoosvobodilnega boja (NOB)]] ter je bil simpatizer partizanstva.

== Po drugi svetovni vojni ==

Po drugi svetovni vojni so mu komunisti kot velikemu kmetu (&quot;''kulaku''&quot;) nacionalizirali veleposest in preostalo imetje, kar ga je izredno prizadelo in mu uničilo stoičnega duha. Zelo je bil namreč navezan na svojo zemljo, na gozdove in čepovansko naravo.

== Leopold in njegove funkcije ==

Kofol je bil za Čepovan izjemno pomemben, saj je v kmetijstvu uvajal nove, naprednejše metode kmetovanja, ki jih je zasledil v tujih strokovnih revijah. Okoli leta 1928 je npr. iz Švice uvozil pasmo plemenskega bika in simentalske (sivorjave) krave, ki sta izpodrinili lisasto govedo. S tem se je začela naprednejša dejavnost živinoreje v Čepovanu. 

Kofol je poleg lastnega kmetijskega obratovanja od leta 1898 do 1922 opravljal še poklic vodje pošte v Čepovanu. S poštno kočijo je redno prevažal pošto in potnike v Gorico ter nazaj. Od leta 1922 do 1924 pa je (po prihodu Italijanov v vas) opravljal še službo župana občine Čepovan. V času formiranja nove politične oblasti (med letoma 1944 in 1945) je prevzel položaj predsednika Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora za Čepovan (KNOO).

== PGD Čepovan ==

Za Čepovan je Leopold Kofol izjemno pomemben tudi zato, ker je dal prvo pobudo in s svoji somišljeniki leta 1903 ustanovil [[Prostovoljno gasilsko društvo Čepovan]]. Leta 1912 je podaril del svojega zemljišča, da so sovaščani lahko zgradili gasilski dom. Kofol je gasilsko društvo vodil kar 40 let, do leta 1943, ko je kapitulirala Italija.

Leta 1953 (torej deset let kasneje) je za svoje nesebično delo v gasilstvu, ob praznovanju 50. obletnice društva, prejel častno medaljo za večletno delovanje v gasilski organizaciji.

29. novembra naslednjega leta (1954) pa je bil imenovan za častnega člana društva in hkrati tudi za častnega vaščana.

== Smrt ==
Leopold Kofol je umrl 12. julija leta 1961 v bolnišnici v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]]. Star je bil 85 let.

== Literatura ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100-letnici gasilstva''. str. 10-11. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>i6zi7lx629k7oaufi4eqc4h2v1fpd7l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gozdna učna pot Panovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609671</id>
    <redirect title="Panovec" />
    <revision>
      <id>6762701</id>
      <timestamp>2026-10-09T20:28:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>Upwinxp je prestavil stran [[Gozdna učna pot Panovec]] na [[Panovec]]</comment>
      <origin>6762701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="rt526hkynyx9pljtnqnyn50e4w7nq1m" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Panovec]]</text>
      <sha1>rt526hkynyx9pljtnqnyn50e4w7nq1m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam županov Čepovana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609672</id>
    <revision>
      <id>6762739</id>
      <timestamp>2026-10-09T22:01:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »= Čepovanski župani od 1850 do 1900 = V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).  V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.  * '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;  * '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmes...«</comment>
      <origin>6762739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1816" sha1="mciizuq6b7wtcyph08i5m5dk61lwxcr" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;

* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868

* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;

* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let 

* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let 

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

==Čepovanski župani od 1901 do 1926==
* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta

* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925

* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924

* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>mciizuq6b7wtcyph08i5m5dk61lwxcr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762745</id>
      <parentid>6762739</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:15:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čepovanski župani od 1901 do 1926 */</comment>
      <origin>6762745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1815" sha1="037bp60u332zfw2jsyer39viay3b0hd" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;

* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868

* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;

* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let 

* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let 

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

=Čepovanski župani od 1901 do 1926=

* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta

* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925

* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924

* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

==Literatura==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>037bp60u332zfw2jsyer39viay3b0hd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762746</id>
      <parentid>6762745</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:15:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Literatura */</comment>
      <origin>6762746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1813" sha1="1gjzvpeuiyhgcy24c556yxfsxuqzjuq" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;

* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868

* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;

* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let 

* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let 

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

=Čepovanski župani od 1901 do 1926=

* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta

* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925

* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924

* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

=Literatura=
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>1gjzvpeuiyhgcy24c556yxfsxuqzjuq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762747</id>
      <parentid>6762746</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:17:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čepovanski župani od 1901 do 1926 */</comment>
      <origin>6762747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1810" sha1="ckt52mzpm6gp7qjdf6jua0eshgaq5fx" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;

* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868

* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;

* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta

*'''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let 

* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let 

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

=Čepovanski župani od 1901 do 1926=

* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta
* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925
* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924
* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

=Literatura=
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>ckt52mzpm6gp7qjdf6jua0eshgaq5fx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762749</id>
      <parentid>6762747</parentid>
      <timestamp>2026-10-09T22:18:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čepovanski župani od 1850 do 1900 */</comment>
      <origin>6762749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1804" sha1="b9swdezbdcctegtg5j98fd5ka7h3zcg" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;
* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868
* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;
* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta
* '''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta
* '''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let
* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

=Čepovanski župani od 1901 do 1926=

* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta
* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925
* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924
* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

=Literatura=
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>b9swdezbdcctegtg5j98fd5ka7h3zcg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762788</id>
      <parentid>6762749</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:39:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Čepovanski župani]] na [[Seznam županov Čepovana]]: standardizacija</comment>
      <origin>6762749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1804" sha1="b9swdezbdcctegtg5j98fd5ka7h3zcg" xml:space="preserve">= Čepovanski župani od 1850 do 1900 =
V predmarčnem obdobju (leta 1848) so se v Avstro-Ogrski pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za Čepovan je bilo namreč leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so se pojavili naslednji zapisani župani.

* '''Peter BRATUŽ''' (1806-1894) &quot;''Žefov''&quot;
* '''Andrej KOFOL''' (1804-1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868
* '''Peter KOFOL''' (1821-1872) &quot;''Kofou''&quot;
* '''Peter BRATUŽ''' (1834-1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je 3 leta
* '''Martin ŠULIGOJ ''' (1829-1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je 3 leta
* '''Anton KOFOL''' (1847-1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je 9 let
* '''Anton BRATUŽ''' (1852-1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je 6 let

==Občinski svet leta 1899==
* '''Anton BRATUŽ''', župan
* '''Peter ŠULIGOJ''', podžupan
* '''Anton KOFOL''', drugi podžupan
* '''Janez PAVLE''', član
* '''Anton PODGORNIK''', član
* '''Štefan ŠULIGOJ''', član
* '''Janez SKOK''', član
* '''Janez MRAK''', član
* '''Franc PODGORNIK''', član
* '''Gregor TRUŠNOVEC''', član
* '''Blaž GRČA''', član

=Čepovanski župani od 1901 do 1926=

* '''Štefan ŠULIGOJ''' (1857-1913) &quot;''Martinc''&quot; - županoval 3 leta
* '''Andrej PODGORNIK''' (1859-1943) &quot;''Žefaj''&quot; - županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925
* '''Leopold KOFOL''' (1875-1961) &quot;''Kofou''&quot; - županoval od leta 1922 do leta 1924
* '''Alojz ŠAVLE''' (1886-1970) &quot;''Mežnar''&quot; - županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

=Literatura=
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). '''Čepovan skozi stoletja: ''Ob stoletnici gasilstva'''''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>b9swdezbdcctegtg5j98fd5ka7h3zcg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762790</id>
      <parentid>6762788</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T05:46:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>wiki, --okraski</comment>
      <origin>6762790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1827" sha1="al643mf569gerdjkkelgyfnrtrld0gi" xml:space="preserve">'''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1927.

V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani:

* Peter Bratuž (1806–1894) &quot;''Žefov''&quot;
* Andrej Kofol (1804–1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868
* Peter Kofol (1821–1872) &quot;''Kofou''&quot;
* Peter Bratuž (1834–1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je tri leta
* Martin Šuligoj (1829–1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je tri leta
* Anton Kofol (1847–1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je devet let
* Anton Bratuž (1852–1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je šest let

==Občinski svet leta 1899==
* Anton Bratuž, župan
* Peter Šuligoj, podžupan
* Anton Kofol, drugi podžupan
* Janez Pavle, član
* Anton Podgornik, član
* Štefan Šuligoj, član
* Janez Skok, član
* Janez Mrak, član
* Franc Podgornik, član
* Gregor Trušnovec, član
* Blaž Grča, član

==Čepovanski župani od 1901 do 1926==

* Štefan Šuligoj (1857–1913) &quot;''Martinc''&quot; – županoval tri leta
* Andrej Podgornik (1859–1943) &quot;''Žefaj''&quot; – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925
* Leopold Kofol (1875–1961) &quot;''Kofou''&quot; – županoval od leta 1922 do leta 1924
* Alojz Šavle (1886–1970) &quot;''Mežnar''&quot; – županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

== Viri ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Čepovan]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>al643mf569gerdjkkelgyfnrtrld0gi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762850</id>
      <parentid>6762790</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T08:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1827" sha1="e6fqshrebvfmk42u85mf4r10onbq83a" xml:space="preserve">'''Seznam županov Čepovana''' zajema obdobje od leta 1850 do 1926.

V [[Revolucije leta 1848|predmarčnem obdobju]] (leta 1848) so se v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] pojavile težnje po modernejših upravnih občinah. Prelomno leto za [[Čepovan]] je bilo leto 1850, ko so se v vasi volili župani, vse do prevzema italijanske uprave (1927).

V arhivskih zapisih Čepovana so zabeleženi naslednji župani:

* Peter Bratuž (1806–1894) &quot;''Žefov''&quot;
* Andrej Kofol (1804–1892) &quot;''Blažet''&quot; - županoval je z vmesno prekinitvijo do leta 1868
* Peter Kofol (1821–1872) &quot;''Kofou''&quot;
* Peter Bratuž (1834–1905) &quot;''Tomažet''&quot; - županoval je tri leta
* Martin Šuligoj (1829–1895) &quot;''Močilar''&quot; - županoval je tri leta
* Anton Kofol (1847–1911) &quot;''Kofou''&quot; - županoval je devet let
* Anton Bratuž (1852–1937) &quot;''Občnar''&quot; - županoval je šest let

==Občinski svet leta 1899==
* Anton Bratuž, župan
* Peter Šuligoj, podžupan
* Anton Kofol, drugi podžupan
* Janez Pavle, član
* Anton Podgornik, član
* Štefan Šuligoj, član
* Janez Skok, član
* Janez Mrak, član
* Franc Podgornik, član
* Gregor Trušnovec, član
* Blaž Grča, član

==Čepovanski župani od 1901 do 1926==

* Štefan Šuligoj (1857–1913) &quot;''Martinc''&quot; – županoval tri leta
* Andrej Podgornik (1859–1943) &quot;''Žefaj''&quot; – županoval kar zaporednih 17 let in potem še leta 1925
* Leopold Kofol (1875–1961) &quot;''Kofou''&quot; – županoval od leta 1922 do leta 1924
* Alojz Šavle (1886–1970) &quot;''Mežnar''&quot; – županoval leta 1925 in 1926, dokler niso prevzeli oblast v vasi Italijani

== Viri ==
* Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). ''Čepovan skozi stoletja: Ob stoletnici gasilstva''. str. 113-114. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Čepovan]]
[[Kategorija:Slovenski župani]]</text>
      <sha1>e6fqshrebvfmk42u85mf4r10onbq83a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čepovanski župani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609673</id>
    <redirect title="Seznam županov Čepovana" />
    <revision>
      <id>6762789</id>
      <timestamp>2026-10-10T05:39:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>Yerpo je prestavil stran [[Čepovanski župani]] na [[Seznam županov Čepovana]]: standardizacija</comment>
      <origin>6762789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" sha1="tlo38hstksskgz4znn8m82dujo7u0pr" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Seznam županov Čepovana]]</text>
      <sha1>tlo38hstksskgz4znn8m82dujo7u0pr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ajdi (dinastija Tang)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609674</id>
    <revision>
      <id>6762792</id>
      <timestamp>2026-10-10T05:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Vladar | name            = Ajdi &lt;br/&gt; {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}} | succession      = Cesar dinastije Tang | predecessor     = [[Džaodzong]] | successor       = [[Tajdzong (dinastija Ljao)]] | reign           = 26. september 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ265&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266/&gt; | image           =  | birth_name      = Li Dzuo | birth_date      = 27. okt...«</comment>
      <origin>6762792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2738" sha1="fz3cckxvmczhdckrvqmzuzzgcu3jt8t" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Ajdi &lt;br/&gt; {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}}
| succession      = Cesar dinastije Tang
| predecessor     = [[Džaodzong]]
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]
| reign           = 26. september 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ265&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266/&gt;
| image           = 
| birth_name      = Li Dzuo
| birth_date      = 27. oktober 892&lt;ref name=AS&gt;Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BT20-2&gt;''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].&lt;/ref&gt;
| death_date      = 26. marec 908 (star 15 let)&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].&lt;/ref&gt;
| burial_place    = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}})
| family_name     = Li ({{lang|zh|李}})
| clan_name       = 
| given_name      = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),&lt;br/&gt;od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}})
| house           = [[House of Li|Li]]
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| era_name        = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga)
| era_dates       = 28. maj 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ264&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]].  One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}}
| temple_name     = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko)
| posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali&lt;br/&gt;Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} &lt;br/&gt; Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) 
| father          = cesar [[Džaodzong]]
| mother          = cesarica Šuanmu
}}
{{Infobox Chinese
|title='''Tang Aidi'''
|c={{linktext|唐哀帝}}
|l=&quot;Žalostni cesar Tanga&quot;
|p=Táng Āidì
|altname=Li Dzuo
|c2={{linktext|李祚}}
|l2=(osebno ime)
|p2=Lǐ Zuò
}}

== Sklic ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 892]]
[[Kategorija:Umrli leta 908]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]</text>
      <sha1>fz3cckxvmczhdckrvqmzuzzgcu3jt8t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762808</id>
      <parentid>6762792</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:39:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6762808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4919" sha1="mj4bcwvo0a0ucc7dx41k8b6x8g21g8e" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Ajdi &lt;br/&gt; {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}}
| succession      = Cesar dinastije Tang
| predecessor     = [[Džaodzong]]
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]
| reign           = 26. september 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ265&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266/&gt;
| image           = 
| birth_name      = Li Dzuo
| birth_date      = 27. oktober 892&lt;ref name=AS&gt;Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BT20-2&gt;''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].&lt;/ref&gt;
| death_date      = 26. marec 908 (star 15 let)&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].&lt;/ref&gt;
| burial_place    = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}})
| family_name     = Li ({{lang|zh|李}})
| clan_name       = 
| given_name      = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),&lt;br/&gt;od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}})
| house           = [[House of Li|Li]]
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| era_name        = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga)
| era_dates       = 28. maj 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ264&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]].  One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}}
| temple_name     = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko)
| posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali&lt;br/&gt;Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} &lt;br/&gt; Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) 
| father          = cesar [[Džaodzong]]
| mother          = cesarica Šuanmu
}}
{{Infobox Chinese
|title='''Tang Aidi'''
|c={{linktext|唐哀帝}}
|l=&quot;Žalostni cesar Tanga&quot;
|p=Táng Āidì
|altname=Li Dzuo
|c2={{linktext|李祚}}
|l2=(osebno ime)
|p2=Lǐ Zuò
}}

'''Ajdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 哀帝, Āidì), rojen kot '''Li Dzuo''', je bil zadnji cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 904 do 907, * [[27. september]] [[892]], † [[26. marec]] [[908]].

Bil je deveti sin cesarja [[Džaodzong]]a iz dinastije Tang. Leta 897 je postal princ Huejev.

Po atentatu na cesarja Džaodzonga 22. septembra 904 je general Džu Čuandžong (Džu Ven), ki je spomladi 903 dejansko prevzel oblast v cesarstvu, na prestol postavil enajstletnega princa Li Dzuoja pod imenom Li Ču ali Li Džu. Li Ču je ves čas svoje vladavine ostal nominalni cesar in je živel v izolaciji.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=343-344}}{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|p=441}}

Ajdi praktično sploh ni vladal. Državo sta vodila Džu Čuandžong in vplivni [[džjeduši]]ji, vojaški guvernerji provinc. Leta 905 so bili številni vplivni dvorni uradniki ne Džu Čuandžongov ukaz usmrčeni ali so storili samomor, čimer se je Džu Čuandžongov vpliv še povečal.

12. maja 907 se je Li Ču odpovedal prestolu v korist Džu Čuandžonga v skladu s tradicijo podeljevanja nebeškega blagoslova bolj vrednemu vladarju. Džu Čuandžong  se je razglasil za cesarja nove dinastije [[Kasnejši Ljang]] in postal znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]. Kmalu zatem so bili na Džu Čuandžongov ukaz pobiti vsi predstavniki prejšnje dinastije Tang, vključno z Li Čujem. Li Ču je od novega cesarja dobil posmrtno ime Aj (Žalostni). Po smrti je dobil [[tempeljsko ime]] Džingdzong.{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|с=441}}{{sfn|Ма Вэй|2024|с=344}}

== Sklic ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* Ма Вэй. Династия Тан. Расцвет китайского средневековья. М.: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. «Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века). Научный диалог. 2020. — № 11. str. 436—447. — doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447.
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 892]]
[[Kategorija:Umrli leta 908]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]</text>
      <sha1>mj4bcwvo0a0ucc7dx41k8b6x8g21g8e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762809</id>
      <parentid>6762808</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:43:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Kasnejši Ljao</comment>
      <origin>6762809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4918" sha1="d6fpb3c5xeye24qxqqzvc1apo3135u6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Ajdi &lt;br/&gt; {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}}
| succession      = Cesar dinastije Tang
| predecessor     = [[Džaodzong]]
| successor       = [[Tajdzong (dinastija Ljao)]]
| reign           = 26. september 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ265&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266/&gt;
| image           = 
| birth_name      = Li Dzuo
| birth_date      = 27. oktober 892&lt;ref name=AS&gt;Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BT20-2&gt;''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].&lt;/ref&gt;
| death_date      = 26. marec 908 (star 15 let)&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].&lt;/ref&gt;
| burial_place    = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}})
| family_name     = Li ({{lang|zh|李}})
| clan_name       = 
| given_name      = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),&lt;br/&gt;od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}})
| house           = [[House of Li|Li]]
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| era_name        = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga)
| era_dates       = 28. maj 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ264&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]].  One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}}
| temple_name     = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko)
| posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali&lt;br/&gt;Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} &lt;br/&gt; Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) 
| father          = cesar [[Džaodzong]]
| mother          = cesarica Šuanmu
}}
{{Infobox Chinese
|title='''Tang Aidi'''
|c={{linktext|唐哀帝}}
|l=&quot;Žalostni cesar Tanga&quot;
|p=Táng Āidì
|altname=Li Dzuo
|c2={{linktext|李祚}}
|l2=(osebno ime)
|p2=Lǐ Zuò
}}

'''Ajdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 哀帝, Āidì), rojen kot '''Li Dzuo''', je bil zadnji cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 904 do 907, * [[27. september]] [[892]], † [[26. marec]] [[908]].

Bil je deveti sin cesarja [[Džaodzong]]a iz dinastije Tang. Leta 897 je postal princ Huejev.

Po atentatu na cesarja Džaodzonga 22. septembra 904 je general Džu Čuandžong (Džu Ven), ki je spomladi 903 dejansko prevzel oblast v cesarstvu, na prestol postavil enajstletnega princa Li Dzuoja pod imenom Li Ču ali Li Džu. Li Ču je ves čas svoje vladavine ostal nominalni cesar in je živel v izolaciji.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=343-344}}{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|p=441}}

Ajdi praktično sploh ni vladal. Državo sta vodila Džu Čuandžong in vplivni [[džjeduši]]ji, vojaški guvernerji provinc. Leta 905 so bili številni vplivni dvorni uradniki ne Džu Čuandžongov ukaz usmrčeni ali so storili samomor, čimer se je Džu Čuandžongov vpliv še povečal.

12. maja 907 se je Li Ču odpovedal prestolu v korist Džu Čuandžonga v skladu s tradicijo podeljevanja nebeškega blagoslova bolj vrednemu vladarju. Džu Čuandžong  se je razglasil za cesarja nove dinastije [[Kasnejši Ljao]] in postal znan kot cesar [[Tajdzong (dinastija Ljao)|Tajdzong]]. Kmalu zatem so bili na Džu Čuandžongov ukaz pobiti vsi predstavniki prejšnje dinastije Tang, vključno z Li Čujem. Li Ču je od novega cesarja dobil posmrtno ime Aj (Žalostni). Po smrti je dobil [[tempeljsko ime]] Džingdzong.{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|с=441}}{{sfn|Ма Вэй|2024|с=344}}

== Sklic ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* Ма Вэй. Династия Тан. Расцвет китайского средневековья. М.: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. «Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века). Научный диалог. 2020. — № 11. str. 436—447. — doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447.
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 892]]
[[Kategorija:Umrli leta 908]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]</text>
      <sha1>d6fpb3c5xeye24qxqqzvc1apo3135u6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762814</id>
      <parentid>6762809</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:51:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6762814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4915" sha1="4sxtymblouqhukz83jw8ctynny1e7h5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar
| name            = Ajdi &lt;br/&gt; {{nobold|{{lang|zh|唐哀帝}}}}
| succession      = Cesar dinastije Tang
| predecessor     = [[Džaodzong]]
| successor       = [[Tajdzu (dinastija Ljang)]]
| reign           = 26. september 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ265&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷265|vol. 265]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266/&gt;
| image           = 
| birth_name      = Li Dzuo
| birth_date      = 27. oktober 892&lt;ref name=AS&gt;Academia Sinica [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131016003621/http://sinocal.sinica.edu.tw/ |date=16 October 2013 }}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BT20-2&gt;''Old Book of Tang'', [[:zh:s:舊唐書/卷20下|vol. 20, part 2]].&lt;/ref&gt;
| death_date      = 26. marec 908 (star 15 let)&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ266&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷266|vol. 266]].&lt;/ref&gt;
| burial_place    = Mavzolej Ven ({{lang|zh|溫陵}})
| family_name     = Li ({{lang|zh|李}})
| clan_name       = 
| given_name      = ob rojstvu Dzuo ({{lang|zh|祚}}),&lt;br/&gt;od leta 904 Džu ({{lang|zh|柷}})
| house           = [[House of Li|Li]]
| dynasty         = [[Dinastija Tang|Tang]]
| era_name        = Tjanjov ({{lang|zh|天祐}}) (podedovana od cesarja Džaodzonga)
| era_dates       = 28. maj 904&lt;ref name=AS/&gt;&lt;ref name=ZZTJ264&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷264|vol. 264]].&lt;/ref&gt; – 12. maj 907{{efn|However, after the end of Tang, the regional states [[Jin (Later Tang precursor)|Jin]], [[Wu (Ten Kingdoms)|Wu]], and [[Qi (Five Dynasties)|Qi]] continued to use Tang's ''Tianyou'' era name to show their refusal to recognize [[Later Liang (Five Dynasties)|Later Liang]].  One can therefore also consider the end of the ''Tianyou'' era to be sometime early in 924, when [[Li Maozhen]] the Prince of Qi became a subject to Jin's successor state [[Later Tang]] and switched to Later Tang's ''Tongguang'' era.}}
| temple_name     = Džindzong ({{lang|zh|景宗}}) (uporabljeno le redko)
| posthumous_name = Cesar Aj ({{lang|zh|哀皇帝}}) ali&lt;br/&gt;Cesar Džaošuan {{lang|zh|昭宣皇帝}} &lt;br/&gt; Cesar Džaošuan Guanglie Šjaoi ({{lang|zh|昭宣光烈孝皇帝}}) 
| father          = cesar [[Džaodzong]]
| mother          = cesarica Šuanmu
}}
{{Infobox Chinese
|title='''Tang Aidi'''
|c={{linktext|唐哀帝}}
|l=&quot;Žalostni cesar Tanga&quot;
|p=Táng Āidì
|altname=Li Dzuo
|c2={{linktext|李祚}}
|l2=(osebno ime)
|p2=Lǐ Zuò
}}

'''Ajdi''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 哀帝, Āidì), rojen kot '''Li Dzuo''', je bil zadnji cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], ki je vladal od leta 904 do 907, * [[27. september]] [[892]], † [[26. marec]] [[908]].

Bil je deveti sin cesarja [[Džaodzong]]a iz dinastije Tang. Leta 897 je postal princ Huejev.

Po atentatu na cesarja Džaodzonga 22. septembra 904 je general Džu Čuandžong (Džu Ven), ki je spomladi 903 dejansko prevzel oblast v cesarstvu, na prestol postavil enajstletnega princa Li Dzuoja pod imenom Li Ču ali Li Džu. Li Ču je ves čas svoje vladavine ostal nominalni cesar in je živel v izolaciji.{{sfn|Ма Вэй|2024|p=343-344}}{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|p=441}}

Ajdi praktično sploh ni vladal. Državo sta vodila Džu Čuandžong in vplivni [[džjeduši]]ji, vojaški guvernerji provinc. Leta 905 so bili številni vplivni dvorni uradniki ne Džu Čuandžongov ukaz usmrčeni ali so storili samomor, čimer se je Džu Čuandžongov vpliv še povečal.

12. maja 907 se je Li Ču odpovedal prestolu v korist Džu Čuandžonga v skladu s tradicijo podeljevanja nebeškega blagoslova bolj vrednemu vladarju. Džu Čuandžong  se je razglasil za cesarja nove dinastije [[Kasnejši Ljang]] in postal znan kot cesar [[Tajdzu (dinastija Ljang)|Tajdzu]]. Kmalu zatem so bili na Džu Čuandžongov ukaz pobiti vsi predstavniki prejšnje dinastije Tang, vključno z Li Čujem. Li Ču je od novega cesarja dobil posmrtno ime Aj (Žalostni). Po smrti je dobil [[tempeljsko ime]] Džingdzong.{{sfn|Нестеров А. Г., Третьяк И. Р.|2020|с=441}}{{sfn|Ма Вэй|2024|с=344}}

== Sklic ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* Ма Вэй. Династия Тан. Расцвет китайского средневековья. М.: Издательство АСТ, 2024. ISBN 978-5-17-159731-3.
* Нестеров А. Г., Третьяк И. Р. «Одноглазый дракон» Ли Кэюн в исторической и художественной литературе Китая эпохи Сун (X—XIII века). Научный диалог. 2020. — № 11. str. 436—447. — doi:10.24224/2227-1295-2020-11-436-447.
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 892]]
[[Kategorija:Umrli leta 908]]
[[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]
[[Kategorija:Dinastija Tang]]</text>
      <sha1>4sxtymblouqhukz83jw8ctynny1e7h5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:SaraStopar17</title>
    <ns>3</ns>
    <id>609675</id>
    <revision>
      <id>6762812</id>
      <timestamp>2026-10-10T06:50:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>pozdrav</comment>
      <origin>6762812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4890" sha1="nzrgwtrp7cc8bd3tknxzm8lt3ta6u4v" xml:space="preserve">{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
&lt;center&gt;[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]&lt;/center&gt;

&lt;center&gt;&lt;big&gt;'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}}
|vi=Pozdravljeni
|on=Pozdravljen
|ona=Pozdravljena
|vključno=Pozdravljen_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''&lt;/big&gt;&lt;/center&gt;

{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno).

|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=pozorni
|on=pozoren
|ona=pozorna
|vključno=pozoren_na
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:

:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}!

Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: &lt;nowiki&gt;--~~~~&lt;/nowiki&gt; ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.

|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]]
|on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]]
|ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]]
|vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]]
|[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}}
|vi=dodali
|on=dodal
|ona=dodala
|vključno=dodal_a
|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].

|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje:

:* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. 
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]],
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}}
::** [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] &lt;code&gt;[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]&lt;/code&gt; v omrežju [[Libera.Chat]],
::** skupini &lt;code&gt;[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]&lt;/code&gt; v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::** namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, 
::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na &lt;code&gt;info-sl (afna) wikimedia.org&lt;/code&gt; ali
::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name.

Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:50, 10. oktober 2026 (CEST)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:50, 10. oktober 2026 (CEST)}}
|}{{Konec okvira}}</text>
      <sha1>nzrgwtrp7cc8bd3tknxzm8lt3ta6u4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609676</id>
    <revision>
      <id>6762813</id>
      <timestamp>2026-10-10T06:50:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o pesmih, ki so zmagale na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]].«</comment>
      <origin>6762813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="165" sha1="byzbj4zs7szgpfioxrzmsqivcd3b8d5" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o pesmih, ki so zmagale na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]].</text>
      <sha1>byzbj4zs7szgpfioxrzmsqivcd3b8d5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762816</id>
      <parentid>6762813</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T06:52:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Melodije morja in sonca]]; +[[Kategorija:Slovenska glasba]]; +[[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="283" sha1="pqifsyi0fsurbyr25w9nu7iuil6xb20" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o pesmih, ki so zmagale na [[Melodije morja in sonca|Melodijah morja in sonca]].

[[Kategorija:Melodije morja in sonca]]
[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Glasbeni festivali v Sloveniji]]</text>
      <sha1>pqifsyi0fsurbyr25w9nu7iuil6xb20</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raynaudov sindrom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609677</id>
    <revision>
      <id>6762831</id>
      <timestamp>2026-10-10T07:15:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>V delu</comment>
      <origin>6762831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2054" sha1="0a8fp4tlzg78wzv5tfresj67pk296au" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = An affected part turning [[pallor|white]], then [[cyanosis|blue]], then red, burning&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več urref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[dysautonomia]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[Causalgia]], [[erythromelalgia]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov channel]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na arterijah drugega do petega prsta na rokah, ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, cianozo in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicindki e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>0a8fp4tlzg78wzv5tfresj67pk296au</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762833</id>
      <parentid>6762831</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:18:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2091" sha1="q9qwib15anzdmnh8aajg2eyl83b67m9" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več ur&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov channel]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na arterijah drugega do petega prsta na rokah, ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, cianozo in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicindki e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>q9qwib15anzdmnh8aajg2eyl83b67m9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762834</id>
      <parentid>6762833</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:19:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2083" sha1="dcrk46brh8awu3uk7bmfrfbb9vc0d8t" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več ur&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na arterijah drugega do petega prsta na rokah, ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, cianozo in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicindki e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>dcrk46brh8awu3uk7bmfrfbb9vc0d8t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762838</id>
      <parentid>6762834</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:27:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2141" sha1="5l8icx2zstn9pcarlhzly8hiu3stwpz" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več ur&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicindki e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>5l8icx2zstn9pcarlhzly8hiu3stwpz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762839</id>
      <parentid>6762838</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2919" sha1="0egcixln1oipeiaimi9vm7phk5jm0t6" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več ur&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt; Redjeke so prizadeti tudi nožni prsti, v redkih primerih pa lahko tudi uhlji, nos, prsne bradavice in ustnice. Simptome povzroči vazospazem majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.&lt;ref name=NIH2014What&gt;{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}&lt;/ref&gt; Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;</text>
      <sha1>0egcixln1oipeiaimi9vm7phk5jm0t6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762840</id>
      <parentid>6762839</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T07:34:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6762840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2987" sha1="s9fe058v027opq2ew8s7mhij3y98i15" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox medical condition
| name = Raynaudov sindrom
| image = Raynaud_syndrome_on_female_airman's_hand.jpg
| caption = Roka bolnice z Raynaudovim sindromom v času zagona
| field = [[revmatologija]]
| synonyms = Raynaudova bolezen, Raynaudov fenomen&lt;ref name=NIH2014What/&gt;
| pronounce = 
| symptoms = prizadeti predel kože postane [[bledica|bled]], nato [[cianoza|pomodrel]] ter nato rdeč, pojavlja se pekoč občutek&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| complications = [[razjeda (dermatologija)|kožne razjede]], [[ishemična gangrena]]&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| onset = v starosti 15–30 let, zlasti pri ženskah&lt;ref name=NEJM2016/&gt;&lt;ref name=NIH2014Epi/&gt;
| duration = posamezna epizoda traja več ur&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| causes = 
| risks = mraz, čustveni stres, [[simpatomimetik|simpatomimetična zdravila]], [[disavtonomija]], včasih prisotnost [[revmatologija|revmatološke]] bolezni&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;
| diagnosis = na temelju simptomov&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| differential = [[kavzalgija]], [[eritromelalgija]]&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Barker|first1=Roger A.|title=The A-Z of Neurological Practice: A Guide to Clinical Neurology|date=2005|publisher=Cambridge University Press |isbn= 978-0-521-62960-7|page=728|url=https://books.google.com/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|language=en|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424174703/https://books.google.ca/books?id=LRRiuFfr9UkC&amp;pg=PA728|archive-date=24 April 2017}}&lt;/ref&gt;
| prevention = 
| treatment = izogibanje mrazu, [[zaviralci kalcijevih kanalčkov]], [[iloprost]]&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| medication = 
| prognosis = 
| frequency = 4 % ljudi&lt;ref name=NEJM2016/&gt;
| deaths = 
| named after = [[Maurice Raynaud]]
}}

'''Raynaudov sindrom''' je prehodna funkcionalna [[ishemija]] na [[Arterija|arterijah]] drugega do petega [[Prst (organ)|prsta na rokah]], ki se pojavlja v napadih, pogosteje pri ženskah, in se kaže z bledico, [[Cianoza|cianozo]] (pomodrelostjo) in bolečo reaktivno hiperemijo.&lt;ref&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=Sindrom&amp;SearchIn=All, Medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2026.&lt;/ref&gt; Redkeje so prizadeti tudi [[Nožni prst|nožni prsti]], v redkih primerih pa lahko tudi [[Uhelj|uhlji]], [[nos]], [[Prsna bradavica|prsne bradavice]] in [[Ustnatice|ustnice]]. Simptome povzroči [[vazospazem]] majhnih arterij, ki v času napadov bolezni prepreči dotok krvi po arteriolah.&lt;ref name=NIH2014What&gt;{{cite web |title=What Is Raynaud's?|url= http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud |website= nhlbi.nih.gov | publisher= [[National Heart, Lung, and Blood Institute]], [[National Institutes of Health]] | place= US |access-date=1 October 2016|date=21 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004225518/http://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/raynaud|archive-date=4 October 2016}}&lt;/ref&gt; Pogosto bolniki v prizadetih predelih občutijo tudi odrevenelost ali bolečino.&lt;ref name=NIH2014Sym/&gt;</text>
      <sha1>s9fe058v027opq2ew8s7mhij3y98i15</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Algadefe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609678</id>
    <revision>
      <id>6762832</id>
      <timestamp>2026-10-10T07:17:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Algadefe */</comment>
      <origin>6762832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5806" sha1="76yvnav7ks8erdfwqvvrv40jwi28409" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Algadefe
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = 
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = 
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Kastilija in Leon]]
 | subdivision_type2 = provinca
 | subdivision_name2 = [[provinca Leon|Leon]]
 | subdivision_type3 = comarca
 | subdivision_name3 = Vega de Toral[
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Ubaldo Freire Villán (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 15,33
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 312
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|13|07|N|5|34|59|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 738
  | website = https://www.aytoalgadefe.es/
 | footnotes =
}}
[[Slika:Iglesia de Algadefe.jpg|thumb|desno|Župnijska cerkev]]
'''Algadefe''' je ''municipio'' (občina) v [[Kastilija in Leon|Kastiliji in Leonu]], v [[provinca Leon|provinci Leon]], na severozahodnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na južnem delu province, blizu meje [[provinca Zamora|province Zamora]] in [[provinca Valladolid|province Valladolid]], približno 45 km od [[León, Španija|Leóna]], ki je prestolnica istoimenske province in približno 108 km od [[Valladolid]]a, ki je prestolnica [[španska avtonomna skupnost|avtonomne skupnosti]]. Na zahodu meji na [[Laguna de Negrillos|Laguno de Negrillos]], na severu na [[Toral de los Guzmanes]], na vzhodu na [[Villaornate y Castro]] in na jugu na [[Villamandos]].

== Etimologija ==
Ime Algadefe je nastalo iz [[arabščina|arabščine]], iz besedne zveze al-Qaḏḏāf (القذاف), kar pomeni ''na robu''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Algadefe |work=Zaguana |url=https://zaguana.com/pueblo/algadefe-leon |date= |accessdate=10.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Prvi nomadski naseljenci so se pojavili na ozemlju v [[bakrena doba|bakreni dobi]] približno 3265 pred našim štetjem.&lt;ref name=&quot;tus&quot;&gt;{{navedi novice|title=Algadefe (León): Qué ver y dónde dormir |work=Tus Casas Rurales |url=https://www.tuscasasrurales.com/que-ver-en-algadefe-4020.htm |date= |accessdate=10.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V [[bronasta doba|bronasti dobi]] je že obastajalo naselje v današnji občini. V El Tesu de la Mora je bilo [[Kelti|keltsko]] naselje v [[železna doba|železni dobi]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El teso de la Mora, Algadefe. León |work=Astures |url=https://astures.es/el-teso-de-la-mora-algadefe-leon/ |date=14.2.2024 |accessdate=10.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

V 8. stoletju so [[Arabci]] osamosvojili ozemlje, vendar je njihova oblast trajala le pol stoletja, ker ga je [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Pelagij Asturijski|Pelagij]] ponovno zasedel. [[Islam|Muslimansko]] prebivalstvo okolice, ki je bilo [[Andaluzija|andaluškega]] porekla, je prestopilo v [[krščanstvo]], vendar je ohranilo arabsko kulturo, torej so postali t. i. [[Mozarabci]], o čemer priča arabsko ime občine in še drugi arabski toponimi v okolici.

904 so ustanovili v občini [[benediktinci|benediktinski]] samostan, ki je bil posvečen [[Martin iz Toursa|Svetemu Martinu]]. Od 910 so se začeli naseliti novi [[romanski jeziki|romansko]] ([[stara leonščina|leonsko]]) govoreči naseljenci v pokrajino zlasti potem, ko je [[Alfonz III. Asturijski]] premestil svojo prestolnico iz [[Oviedo|Ovieda]] v León, tako je ustanovil [[kraljevina Leon|kraljevino Leon]]. Med 9. in 10. stoletjem so bili ustanovljeni še drugi benediktinski samostani v okolici, kar je prispevalo k popolnemu priličenju Mozarabcev. Benediktinski samostan Marije Device v Algadefeju je bil eden najmočnejših in najvplivnejših samostanov v Leonu.

Več stoletij so benediktinci upravljali Algadefe. V 16. stoletju so redovniki zaradi nenehnih poplav zapustili samostan.

Nekoč je bil zelo pomemben vodni mlin v Algadefeju. Na reki Esla so že v 19. stoletju ustanovili elektrarno.

== Geografija ==
Algadefe se nahaja na močvirnatem območju ob reki Esla, na sorazmerno plodni ravnini, kjer je samo nekaj osamljenih hribov z malo skalami. Najvišji vrh je Moriscos (810 m), ki je [[triangulacijska točka]].

Potoki in rečice v občini se zlivajo s Eslo, ki gre iz severa proti jugu.

== Kultura ==
* Župnijska cerkev Kraljice rožnega venca (iz 18. stoletja)&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Iglesia de Nuestra Señora del Rosario de Algadefe (León) |work=Gobernio de España : Ministerio de Cultura |url=https://censoarchivos.cultura.gob.es/CensoGuia/fondoDetail.htm?id=955157 |date= |accessdate=10.10.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;
* Mestna hiša&lt;ref name=&quot;tus&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|last=Martínez Machín |first=Modesto |title=La Pequeña Historia de Algadefe |year=2025 |publisher=Grupo Editorial Círculo Rojo SL |cobiss= |isbn=979-137-016-77-52 |language=es}}

{{Občine v provinci Leon}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine v provinci Leon]]</text>
      <sha1>76yvnav7ks8erdfwqvvrv40jwi28409</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609679</id>
    <revision>
      <id>6762872</id>
      <timestamp>2026-10-10T10:06:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]  '''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''  [[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske cerkve]] je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].  Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival...«</comment>
      <origin>6762872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1479" sha1="dlwuqn7vzy34bcfeb4rkctmqtazcmsn" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske cerkve]] je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika [[Zechariah|Zaharije]] in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil Andrej, ki je pozneje postal eden od Jezusovih apostolov. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>dlwuqn7vzy34bcfeb4rkctmqtazcmsn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762874</id>
      <parentid>6762872</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:08:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1508" sha1="4zjqyd7pwstn5tfrxgamunjnms1c2f2" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske cerkve]] je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika [[Zechariah|Zaharije]] in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>4zjqyd7pwstn5tfrxgamunjnms1c2f2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762878</id>
      <parentid>6762874</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:12:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6762878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1494" sha1="dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762884</id>
      <parentid>6762878</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:09:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>JoMK je prestavil stran [[Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika]] na [[Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]: standardizacija</comment>
      <origin>6762878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1494" sha1="dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762886</id>
      <parentid>6762884</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:09:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>JoMK je prestavil stran [[Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]] na [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]: Napačno črkovan naslov</comment>
      <origin>6762878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1494" sha1="dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>dwoq85jwmff4u1gqqrbpqgnn2y9u75s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762893</id>
      <parentid>6762886</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:22:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */</comment>
      <origin>6762893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1907" sha1="ryh3idcg48hcktbzweiqztguibywehl" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

=Župniki=

=Opravljena dela=</text>
      <sha1>ryh3idcg48hcktbzweiqztguibywehl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762894</id>
      <parentid>6762893</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:25:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <origin>6762894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2168" sha1="4330jfxlpm5xrdpkzugm4mjdc6qzo43" xml:space="preserve">[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika v Čepovanu.jpg|sličica|desno|alt=Čepovanska cerkev|Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Čepovan]]

'''Čepovanska cerkev Sv. Janeza Krstnika'''

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

=Zidava cerkve=


=Prelomno leto 1843=


=Župniki=


=Priključitev k župniji Grgar=


=Opravljena dela=


=Literatura=
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>4330jfxlpm5xrdpkzugm4mjdc6qzo43</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762895</id>
      <parentid>6762894</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:28:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slog, infopolje</comment>
      <origin>6762895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2495" sha1="7b2fi2lenx5h8ro8qdcckki9gsxaz71" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| location = [[Čepovan]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]])
| deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

=Zidava cerkve=


=Prelomno leto 1843=


=Župniki=


=Priključitev k župniji Grgar=


=Opravljena dela=


=Literatura=
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>7b2fi2lenx5h8ro8qdcckki9gsxaz71</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762896</id>
      <parentid>6762895</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:29:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zidava cerkve */</comment>
      <origin>6762896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2950" sha1="jcllnqa0irxyq2uk8uh8ru64lmfmzhy" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| location = [[Čepovan]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]])
| deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

=Legenda=
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

=Zidava cerkve=
Točen datum, kdaj je bila cerkev zazidana, žal ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od oglejskega sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega Kastava, na Hrvaškem).

Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika.

=Prelomno leto 1843=


=Župniki=


=Priključitev k župniji Grgar=


=Opravljena dela=


=Literatura=
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>jcllnqa0irxyq2uk8uh8ru64lmfmzhy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762897</id>
      <parentid>6762896</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:30:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6762897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2978" sha1="5jvrawf58vegcrrtklbnlb8ewyl2ica" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| location = [[Čepovan]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]])
| deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

== Legenda ==
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

== Zidava cerkve ==
Točen datum, kdaj je bila cerkev zazidana, žal ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od oglejskega sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega Kastava, na Hrvaškem).

Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika.

== Prelomno leto 1843 ==


== Župniki ==


== Priključitev k župniji Grgar ==


== Opravljena dela ==


== Literatura ==
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.</text>
      <sha1>5jvrawf58vegcrrtklbnlb8ewyl2ica</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762899</id>
      <parentid>6762897</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:33:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]; +[[Kategorija:Župnija Čepovan]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3058" sha1="cr19e47b10xbmau2q2r8ovnjkq304vw" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| location = [[Čepovan]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]])
| deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

== Legenda ==
Legenda pripoveduje, da je eden izmed goriških grofov, ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

== Zidava cerkve ==
Točen datum, kdaj je bila cerkev zazidana, žal ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta 1523. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta 1557 od oglejskega sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega Kastava, na Hrvaškem).

Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika.

== Prelomno leto 1843 ==


== Župniki ==


== Priključitev k župniji Grgar ==


== Opravljena dela ==


== Literatura ==
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]
[[Kategorija:Župnija Čepovan]]</text>
      <sha1>cr19e47b10xbmau2q2r8ovnjkq304vw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762905</id>
      <parentid>6762899</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T11:45:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SaraStopar17</username>
        <id>255455</id>
      </contributor>
      <comment>/* Legenda */</comment>
      <origin>6762905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3666" sha1="sw27nolu6ywmh87ea98qdswhnx7p0ol" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| location = [[Čepovan]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| parish = [[Župnija Čepovan|Čepovan]] ([[Župnija Grgar|Grgar]])
| deanery = [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika''' v [[Čepovan]]u je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Čepovan|Župnije Čepovan]], ki upravno spada pod [[Župnija Grgar|Župnijo Grgar]].

[[Zavetnik|Zavetnik]] [[Čepovan|čepovanske]] cerkve je [[Sv. Janez Krstnik|Sv. Janez Krstnik]].

Sveti Janez Krstnik je bil [[Izrael|izraelski]] [[prerok|prerok]], [[svetnik|svetnik]] in [[mučenec|mučenec]], ki je pripravljal ljudi na prihod [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Ljudi je pozival k spreobrnjenju, poboljšanju in drugačnemu načinu življenja ter jih krščeval v reki [[Jordan|Jordan]].

Bil je sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete, ki je bila sorodnica Jezusove matere [[Sveta Marija|Marije]]. Ko je odrasel, se je umaknil v puščavo, kjer je živel skromno in se posvetil Bogu. Ljudem je oznanjal, da morajo spremeniti svoje življenje, pri tem pa je kritiziral tiste, ki so se pretvarjali, da so pravični, v resnici pa so bili pohlepni in preračunljivi.

Obred [[krst|krsta]] simbolizira očiščenje [[greh|grehov ]] in odločitev za novo življenje. K [[Janez Krstnik|Janezu]] je prišel na krst tudi Jezus, s čimer je naznanil začetek svojega [[Mesija|mesijskega]] poslanstva. Janez je imel tudi svoje privržence, med katerimi je bil [[Sveti Andrej|Andrej]], ki je pozneje postal eden od Jezusovih [[apostol|apostolov]]. Janezovo najpomembnejše poslanstvo je bilo torej pripraviti ljudi na Jezusov prihod in jim ga predstaviti kot mesijo.

== Legenda ==
Legenda pripoveduje, da je eden izmed [[Goriški grofje|goriških grofov]], ko je lovil živali po čepovanskih gozdovih se izgubil. Njegovo spremstvo ga je iskalo in ga dolgo časa ni našlo. Naposled so ga le našli na otočku sredi jezera. V zahvalo se je goriški grof odločil, da tam na otočku postavi cerkev Sv. Janeza Krstnika. Še dolgo po tem se je med ljudstvom uporabljal izraz ''cerkev sv. Janeza Krstnika na jezeru''.

== Zidava cerkve ==
Točen datum, kdaj je bila cerkev zazidana, žal ni znan. Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v urbarju goriških grofov iz leta [[1523|1523]]. Plošča nad vrati zakristije pa nam razkriva, da je bila cerkev uradno posvečena leta [[1557|1557]] od [[Oglej|oglejskega]] sufragana, škofa Bissonija iz Castuae (današnjega [[Kastav|Kastava]], na [[Hrvaška|Hrvaškem]]).

Letnica 1697 je bila vklesana v kamen prvotnega zvonika, ne vemo pa, ali je to letnica postavitve, ali obnovitve zvonika.

Dolga stoletja je bila čepovanska cerkev podrejena [[Solkan|solkanski]] župniji. Sem naj bi hodili maševat solkanski [[kaplan|kaplani]], ki naj bi tudi stanovali v čepovanskem farovžu. Kasneje je Čepovan postal vikarija s stalnim duhovnikom - [[vikar|vikarjem]]. 

== Prelomno leto 1843 ==
Leta [[1843|1843]] so se prebivalci vasi [[Čepovan|Čepovan]] začeli pogajati, da bi imeli lastno [[župnija|župnijo]]. Njihovim dvoletnim protestom so deloma ugodili [[31. december|31. decembra]] leta [[1845|1845]], ko so cerkev fiktivno povzdignili v župnijo.

== Župniki ==


== Priključitev k župniji Grgar ==


== Opravljena dela ==


== Literatura ==
*Bolčina, Rado &amp; Bolčina, Mara. (2003). Čepovan skozi stoletja: ''Ob 100 letnici gasilstva''. str. 116-117. Samozaložba Prostovoljnega gasilskega društva Čepovan.

[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]]
[[Kategorija:Župnija Čepovan]]</text>
      <sha1>sw27nolu6ywmh87ea98qdswhnx7p0ol</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lestvica IPF 2024</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609680</id>
    <revision>
      <id>6762875</id>
      <timestamp>2026-10-10T10:09:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Lestvica IPF 2024''' predstavlja uradne podatke o predvajanosti skladb na radijskih programih in videospotov na televizijskih programih v letu 2024, ki jih beleži in objavlja zavod IPF.  ==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj== * najbolj predvajana slovenska skladba leta: Nina Pušlar − Ironija ** proizvajalec najbolj predvajanega fonograma: Nina Pušlar (samozaložba) * največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (šesto leto zapored) * novost let...«</comment>
      <origin>6762875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6287" sha1="bo10lb9ezsim3ngtz24n0pqmi69jz6f" xml:space="preserve">'''Lestvica IPF 2024''' predstavlja uradne podatke o predvajanosti skladb na radijskih programih in videospotov na televizijskih programih v letu 2024, ki jih beleži in objavlja zavod IPF.

==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj==
* najbolj predvajana slovenska skladba leta: Nina Pušlar − Ironija
** proizvajalec najbolj predvajanega fonograma: Nina Pušlar (samozaložba)
* največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (šesto leto zapored)
* novost leta (nova kategorija): Žan Serčič − Bela lilija
* najbolj predvajan videospot na televiziji (nova kategorija): Joker Out − Carpe diem
* predvajanje največ različnih slovenskih skladb (nova kategorija):
# Radio Sraka
# Prvi program Radia Slovenija
# Radio Prlek&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2025/nina-puslar-joker-out-in-zan-sercic-na-vrhu-lestvice-ipf-letos-prvic-priznanja-tudi-radijskim-programom/|title=Nina Pušlar, Joker Out in Žan Serčič na vrhu lestvice IPF – letos prvič priznanja tudi radijskim programom |accessdate=10. 10. 2026 |date=26. 3. 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Podatki po kategorijah==
{{col-begin}}
{{col-2}}
; Top 20 2024 – največkrat predvajane skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Stumblin' In || Cyril
|-
| 2. || Overdrive || Ofenbach feat. Norma Jean Martine
|-
| 3. || I Don't Wanna Wait || David Guetta &amp; One Republic
|-
| 4. || Beautiful Things || Benson Boone
|-
| 5. || Whatever || Kygo &amp; Ava Max
|-
| 6. || Lose Control || Teddy Swims
|-
| 7. || Too Sweet || Hozier
|-
| 8. || Houdini || Dua Lipa
|-
| 9. || Training Season || Dua Lipa
|-
| 10. || Italodisco || The Kolors
|-
| 11. || Head Down || Lost Frequencies &amp;  Bastille
|-
| 12. || Austin || Dasha
|-
| 13. || Houdini || Eminem
|-
| 14. || Texas Hold 'Em || Beyoncé
|-
| 15. || Belong Together || Mark Ambor
|-
| 16. || The Sound of Silence (Cyril Remix) || Disturbed
|-
| 17. || Feels Like I'm Falling in Love || Coldplay
|-
| 18. || Beat of Your Heart || Purple Disco Machine ft. Ásdís
|-
| 19. || Cynical || Twocolors, Safri Duo, Chris De Sarandy
|-
| 20. || When We Were Young (The Logical Song) || David Guetta &amp; Kim Petras
|-
| 31. || Ironija || Nina Pušlar
|}
{{col-break}}
;Top SLO 20 2024 – največkrat predvajane slovenske skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Ironija || Nina Pušlar
|-
| 2. || Skrito v raju || Luka Basi
|-
| 3. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 4. || Zavrtela sva svet || Nejc Lombardo
|-
| 5. || Malo, malo || Nina Pušlar
|-
| 6. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 7. || To je moj dan || Kataya (Tangels)
|-
| 8. || Pusti mi spomin || Žan Serčič
|-
| 9. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar
|-
| 10. || Muza || BQL
|-
| 11. || Bicikl || Leteči potepuhi
|-
| 12. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 13. || Silvia || Magnifico
|-
| 14. || Poljubljena || Tabu
|-
| 15. || Srce za srce || Alya
|-
| 16. || Čas || Dan D
|-
| 17. || Bit || Zmelkoow
|-
| 18. || Lubi || Maraaya
|-
| 19. || Soba 102 || Jan Plestenjak &amp; Lara Šiljevinac
|-
| 20. || To mi je všeč || Nina Pušlar
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajani slovenski izvajalec na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Izvajalec
|-
| 1. || Nina Pušlar
|-
| 2. || Kingston
|-
| 3. || Tabu
|-
| 4. || Alya
|-
| 5. || Maraaya
|-
| 6. || Žan Serčič
|-
| 7. || Jan Plestenjak
|-
| 8. || Čuki
|-
| 9. || Rok'n'band
|-
| 10. || Siddharta
|-
| 11. || Vlado Kreslin
|-
| 12. || Magnifico
|-
| 13. || Pop Design
|-
| 14. || Nika Zorjan
|-
| 15. || Neisha
|-
| 16. || Victory
|-
| 17. || Ansambel Lojzeta Slaka
|-
| 18. || Alenka Godec
|-
| 19. || Tanja Žagar
|-
| 20. || Joker Out
|}
{{col-break}}
;Novost leta 2024 – največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 2. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 3. || Ne manjka sanj || Cazzafura &amp; Batista Cadillac
|-
| 4. || V postelji || Nika Zorjan
|-
| 5. || Tu || Luka Basi &amp; Maraaya
|-
| 6. || Veronika || Raiven
|-
| 7. || Ostani za vedno || Flirrt
|-
| 8. || Kjer najbolj gori || Eva Boto
|-
| 9. || Stara lipa || Vili Resnik in Klapa Semikanta
|-
| 10. || Zlata ribica || Maraaya
|-
| 11. || A si a nisi || Jan Plestenjak &amp; Miran Rudan
|-
| 12. || Brez tebe ne znam || Žan Serčič
|-
| 13. || Zaklad || Maraaya
|-
| 14. || Amore mio || Natalija Verboten
|-
| 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus
|-
| 16. || Neznano || Žan Videc
|-
| 17. || Če verjameš v ljudi || Kvatropirci in Manca Špik
|-
| 18. || Brajde (SLO Version) || Firbci &amp; Lima Len
|-
| 19. || X sonca || Društvo mrtvih pesnikov
|-
| 20. || Moje zlato || Eva Boto
|}
{{col-end}}
;Največkrat predvajani slovenski videospot na televizijskih programih v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 2. || Spet zaljubljena || Alya &amp; Kvatropirci
|-
| 3. || Povej povej || Polkaholiki
|-
| 4. || 1minuta || Siddharta
|-
| 5. || Ti z mano znaš || Alya in Erosi
|-
| 6. || Sva || Maraaya
|-
| 7. || Veronika || Raiven
|-
| 8. || Delam se, delam se || Jan Plestenjak
|-
| 9. || Valček || Nuša Derenda
|-
| 10. || Glavno, da midva sma skup || Alo!stari X Naja
|-
| 11. || Kometa || Flirrt
|-
| 12. || Lubi || Maraaya
|-
| 13. || Ti z mano znaš || Alya
|-
| 14. || The Engine of Survival || Laibach feat Donna Marina Martensson
|-
| 15. || Raketa || BQL in Budale
|-
| 16. || Kako si kaj || Flirrt
|-
| 17. || Bela roža || Polkaholiki
|-
| 18. || Sekirca v med || Polkaholiki
|-
| 19. || Gola || Joker Out
|-
| 20. || Otroci cvetja || Masharik
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/media/111298/ipf_lestvica-2024-brosura-mediji.pdf |title=Lestvica IPF 2024 |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ste-ustvarjalec/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/?y=2024 |title=Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
{{SloTop50}}</text>
      <sha1>bo10lb9ezsim3ngtz24n0pqmi69jz6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762877</id>
      <parentid>6762875</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:11:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]; +[[Kategorija:2025 v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6762877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6412" sha1="km0yjaue2okhd8mojbxr0eonzip7hzx" xml:space="preserve">'''Lestvica IPF 2024''' predstavlja uradne podatke o predvajanosti skladb na radijskih programih in videospotov na televizijskih programih v letu 2024, ki jih beleži in objavlja zavod IPF.

==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj==
* najbolj predvajana slovenska skladba leta: Nina Pušlar − Ironija
** proizvajalec najbolj predvajanega fonograma: Nina Pušlar (samozaložba)
* največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (šesto leto zapored)
* novost leta (nova kategorija): Žan Serčič − Bela lilija
* najbolj predvajan videospot na televiziji (nova kategorija): Joker Out − Carpe diem
* predvajanje največ različnih slovenskih skladb (nova kategorija):
# Radio Sraka
# Prvi program Radia Slovenija
# Radio Prlek&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2025/nina-puslar-joker-out-in-zan-sercic-na-vrhu-lestvice-ipf-letos-prvic-priznanja-tudi-radijskim-programom/|title=Nina Pušlar, Joker Out in Žan Serčič na vrhu lestvice IPF – letos prvič priznanja tudi radijskim programom |accessdate=10. 10. 2026 |date=26. 3. 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Podatki po kategorijah==
{{col-begin}}
{{col-2}}
; Top 20 2024 – največkrat predvajane skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Stumblin' In || Cyril
|-
| 2. || Overdrive || Ofenbach feat. Norma Jean Martine
|-
| 3. || I Don't Wanna Wait || David Guetta &amp; One Republic
|-
| 4. || Beautiful Things || Benson Boone
|-
| 5. || Whatever || Kygo &amp; Ava Max
|-
| 6. || Lose Control || Teddy Swims
|-
| 7. || Too Sweet || Hozier
|-
| 8. || Houdini || Dua Lipa
|-
| 9. || Training Season || Dua Lipa
|-
| 10. || Italodisco || The Kolors
|-
| 11. || Head Down || Lost Frequencies &amp;  Bastille
|-
| 12. || Austin || Dasha
|-
| 13. || Houdini || Eminem
|-
| 14. || Texas Hold 'Em || Beyoncé
|-
| 15. || Belong Together || Mark Ambor
|-
| 16. || The Sound of Silence (Cyril Remix) || Disturbed
|-
| 17. || Feels Like I'm Falling in Love || Coldplay
|-
| 18. || Beat of Your Heart || Purple Disco Machine ft. Ásdís
|-
| 19. || Cynical || Twocolors, Safri Duo, Chris De Sarandy
|-
| 20. || When We Were Young (The Logical Song) || David Guetta &amp; Kim Petras
|-
| 31. || Ironija || Nina Pušlar
|}
{{col-break}}
;Top SLO 20 2024 – največkrat predvajane slovenske skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Ironija || Nina Pušlar
|-
| 2. || Skrito v raju || Luka Basi
|-
| 3. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 4. || Zavrtela sva svet || Nejc Lombardo
|-
| 5. || Malo, malo || Nina Pušlar
|-
| 6. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 7. || To je moj dan || Kataya (Tangels)
|-
| 8. || Pusti mi spomin || Žan Serčič
|-
| 9. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar
|-
| 10. || Muza || BQL
|-
| 11. || Bicikl || Leteči potepuhi
|-
| 12. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 13. || Silvia || Magnifico
|-
| 14. || Poljubljena || Tabu
|-
| 15. || Srce za srce || Alya
|-
| 16. || Čas || Dan D
|-
| 17. || Bit || Zmelkoow
|-
| 18. || Lubi || Maraaya
|-
| 19. || Soba 102 || Jan Plestenjak &amp; Lara Šiljevinac
|-
| 20. || To mi je všeč || Nina Pušlar
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajani slovenski izvajalec na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Izvajalec
|-
| 1. || Nina Pušlar
|-
| 2. || Kingston
|-
| 3. || Tabu
|-
| 4. || Alya
|-
| 5. || Maraaya
|-
| 6. || Žan Serčič
|-
| 7. || Jan Plestenjak
|-
| 8. || Čuki
|-
| 9. || Rok'n'band
|-
| 10. || Siddharta
|-
| 11. || Vlado Kreslin
|-
| 12. || Magnifico
|-
| 13. || Pop Design
|-
| 14. || Nika Zorjan
|-
| 15. || Neisha
|-
| 16. || Victory
|-
| 17. || Ansambel Lojzeta Slaka
|-
| 18. || Alenka Godec
|-
| 19. || Tanja Žagar
|-
| 20. || Joker Out
|}
{{col-break}}
;Novost leta 2024 – največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 2. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 3. || Ne manjka sanj || Cazzafura &amp; Batista Cadillac
|-
| 4. || V postelji || Nika Zorjan
|-
| 5. || Tu || Luka Basi &amp; Maraaya
|-
| 6. || Veronika || Raiven
|-
| 7. || Ostani za vedno || Flirrt
|-
| 8. || Kjer najbolj gori || Eva Boto
|-
| 9. || Stara lipa || Vili Resnik in Klapa Semikanta
|-
| 10. || Zlata ribica || Maraaya
|-
| 11. || A si a nisi || Jan Plestenjak &amp; Miran Rudan
|-
| 12. || Brez tebe ne znam || Žan Serčič
|-
| 13. || Zaklad || Maraaya
|-
| 14. || Amore mio || Natalija Verboten
|-
| 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus
|-
| 16. || Neznano || Žan Videc
|-
| 17. || Če verjameš v ljudi || Kvatropirci in Manca Špik
|-
| 18. || Brajde (SLO Version) || Firbci &amp; Lima Len
|-
| 19. || X sonca || Društvo mrtvih pesnikov
|-
| 20. || Moje zlato || Eva Boto
|}
{{col-end}}
;Največkrat predvajani slovenski videospot na televizijskih programih v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 2. || Spet zaljubljena || Alya &amp; Kvatropirci
|-
| 3. || Povej povej || Polkaholiki
|-
| 4. || 1minuta || Siddharta
|-
| 5. || Ti z mano znaš || Alya in Erosi
|-
| 6. || Sva || Maraaya
|-
| 7. || Veronika || Raiven
|-
| 8. || Delam se, delam se || Jan Plestenjak
|-
| 9. || Valček || Nuša Derenda
|-
| 10. || Glavno, da midva sma skup || Alo!stari X Naja
|-
| 11. || Kometa || Flirrt
|-
| 12. || Lubi || Maraaya
|-
| 13. || Ti z mano znaš || Alya
|-
| 14. || The Engine of Survival || Laibach feat Donna Marina Martensson
|-
| 15. || Raketa || BQL in Budale
|-
| 16. || Kako si kaj || Flirrt
|-
| 17. || Bela roža || Polkaholiki
|-
| 18. || Sekirca v med || Polkaholiki
|-
| 19. || Gola || Joker Out
|-
| 20. || Otroci cvetja || Masharik
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/media/111298/ipf_lestvica-2024-brosura-mediji.pdf |title=Lestvica IPF 2024 |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ste-ustvarjalec/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/?y=2024 |title=Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
{{SloTop50}}

[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]
[[Kategorija:2024 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2024 v glasbi]]</text>
      <sha1>km0yjaue2okhd8mojbxr0eonzip7hzx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762880</id>
      <parentid>6762877</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:14:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6762880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6463" sha1="nyq3pbtte064u3gg387u7tv34ejowaa" xml:space="preserve">'''Lestvica IPF 2024''' predstavlja uradne podatke o predvajanosti skladb na radijskih programih in videospotov na televizijskih programih v letu 2024, ki jih beleži in objavlja [[zavod IPF]].

==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj==
* najbolj predvajana slovenska skladba leta: [[Nina Pušlar]] − Ironija
** proizvajalec najbolj predvajanega fonograma: Nina Pušlar (samozaložba)
* največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (šesto leto zapored)
* novost leta (nova kategorija): [[Žan Serčič]] − Bela lilija
* najbolj predvajan videospot na televiziji (nova kategorija): [[Joker Out]] − [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe diem]]
* predvajanje največ različnih slovenskih skladb (nova kategorija):
# [[Radio Sraka]]
# [[Prvi program Radia Slovenija]]
# Radio Prlek&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2025/nina-puslar-joker-out-in-zan-sercic-na-vrhu-lestvice-ipf-letos-prvic-priznanja-tudi-radijskim-programom/|title=Nina Pušlar, Joker Out in Žan Serčič na vrhu lestvice IPF – letos prvič priznanja tudi radijskim programom |accessdate=10. 10. 2026 |date=26. 3. 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Podatki po kategorijah==
{{col-begin}}
{{col-2}}
; Top 20 2024 – največkrat predvajane skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Stumblin' In || Cyril
|-
| 2. || Overdrive || Ofenbach feat. Norma Jean Martine
|-
| 3. || I Don't Wanna Wait || David Guetta &amp; One Republic
|-
| 4. || Beautiful Things || Benson Boone
|-
| 5. || Whatever || Kygo &amp; Ava Max
|-
| 6. || Lose Control || Teddy Swims
|-
| 7. || Too Sweet || Hozier
|-
| 8. || Houdini || Dua Lipa
|-
| 9. || Training Season || Dua Lipa
|-
| 10. || Italodisco || The Kolors
|-
| 11. || Head Down || Lost Frequencies &amp;  Bastille
|-
| 12. || Austin || Dasha
|-
| 13. || Houdini || Eminem
|-
| 14. || Texas Hold 'Em || Beyoncé
|-
| 15. || Belong Together || Mark Ambor
|-
| 16. || The Sound of Silence (Cyril Remix) || Disturbed
|-
| 17. || Feels Like I'm Falling in Love || Coldplay
|-
| 18. || Beat of Your Heart || Purple Disco Machine ft. Ásdís
|-
| 19. || Cynical || Twocolors, Safri Duo, Chris De Sarandy
|-
| 20. || When We Were Young (The Logical Song) || David Guetta &amp; Kim Petras
|-
| 31. || Ironija || Nina Pušlar
|}
{{col-break}}
;Top SLO 20 2024 – največkrat predvajane slovenske skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Ironija || Nina Pušlar
|-
| 2. || Skrito v raju || Luka Basi
|-
| 3. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 4. || Zavrtela sva svet || Nejc Lombardo
|-
| 5. || Malo, malo || Nina Pušlar
|-
| 6. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 7. || To je moj dan || Kataya (Tangels)
|-
| 8. || Pusti mi spomin || Žan Serčič
|-
| 9. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar
|-
| 10. || Muza || BQL
|-
| 11. || Bicikl || Leteči potepuhi
|-
| 12. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 13. || Silvia || Magnifico
|-
| 14. || Poljubljena || Tabu
|-
| 15. || Srce za srce || Alya
|-
| 16. || Čas || Dan D
|-
| 17. || Bit || Zmelkoow
|-
| 18. || Lubi || Maraaya
|-
| 19. || Soba 102 || Jan Plestenjak &amp; Lara Šiljevinac
|-
| 20. || To mi je všeč || Nina Pušlar
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajani slovenski izvajalec na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Izvajalec
|-
| 1. || Nina Pušlar
|-
| 2. || Kingston
|-
| 3. || Tabu
|-
| 4. || Alya
|-
| 5. || Maraaya
|-
| 6. || Žan Serčič
|-
| 7. || Jan Plestenjak
|-
| 8. || Čuki
|-
| 9. || Rok'n'band
|-
| 10. || Siddharta
|-
| 11. || Vlado Kreslin
|-
| 12. || Magnifico
|-
| 13. || Pop Design
|-
| 14. || Nika Zorjan
|-
| 15. || Neisha
|-
| 16. || Victory
|-
| 17. || Ansambel Lojzeta Slaka
|-
| 18. || Alenka Godec
|-
| 19. || Tanja Žagar
|-
| 20. || Joker Out
|}
{{col-break}}
;Novost leta 2024 – največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Bela lilija || Žan Serčič
|-
| 2. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 3. || Ne manjka sanj || Cazzafura &amp; Batista Cadillac
|-
| 4. || V postelji || Nika Zorjan
|-
| 5. || Tu || Luka Basi &amp; Maraaya
|-
| 6. || Veronika || Raiven
|-
| 7. || Ostani za vedno || Flirrt
|-
| 8. || Kjer najbolj gori || Eva Boto
|-
| 9. || Stara lipa || Vili Resnik in Klapa Semikanta
|-
| 10. || Zlata ribica || Maraaya
|-
| 11. || A si a nisi || Jan Plestenjak &amp; Miran Rudan
|-
| 12. || Brez tebe ne znam || Žan Serčič
|-
| 13. || Zaklad || Maraaya
|-
| 14. || Amore mio || Natalija Verboten
|-
| 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus
|-
| 16. || Neznano || Žan Videc
|-
| 17. || Če verjameš v ljudi || Kvatropirci in Manca Špik
|-
| 18. || Brajde (SLO Version) || Firbci &amp; Lima Len
|-
| 19. || X sonca || Društvo mrtvih pesnikov
|-
| 20. || Moje zlato || Eva Boto
|}
{{col-end}}
;Največkrat predvajani slovenski videospot na televizijskih programih v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Carpe diem || Joker Out
|-
| 2. || Spet zaljubljena || Alya &amp; Kvatropirci
|-
| 3. || Povej povej || Polkaholiki
|-
| 4. || 1minuta || Siddharta
|-
| 5. || Ti z mano znaš || Alya in Erosi
|-
| 6. || Sva || Maraaya
|-
| 7. || Veronika || Raiven
|-
| 8. || Delam se, delam se || Jan Plestenjak
|-
| 9. || Valček || Nuša Derenda
|-
| 10. || Glavno, da midva sma skup || Alo!stari X Naja
|-
| 11. || Kometa || Flirrt
|-
| 12. || Lubi || Maraaya
|-
| 13. || Ti z mano znaš || Alya
|-
| 14. || The Engine of Survival || Laibach feat Donna Marina Martensson
|-
| 15. || Raketa || BQL in Budale
|-
| 16. || Kako si kaj || Flirrt
|-
| 17. || Bela roža || Polkaholiki
|-
| 18. || Sekirca v med || Polkaholiki
|-
| 19. || Gola || Joker Out
|-
| 20. || Otroci cvetja || Masharik
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/media/111298/ipf_lestvica-2024-brosura-mediji.pdf |title=Lestvica IPF 2024 |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ste-ustvarjalec/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/?y=2024 |title=Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
{{SloTop50}}

[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]
[[Kategorija:2024 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2024 v glasbi]]</text>
      <sha1>nyq3pbtte064u3gg387u7tv34ejowaa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6762881</id>
      <parentid>6762880</parentid>
      <timestamp>2026-10-10T10:40:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6762881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7021" sha1="d5nvhevewmxyy6qpwjph2o4adbxzlzv" xml:space="preserve">'''Lestvica IPF 2024''' predstavlja uradne podatke o predvajanosti skladb na radijskih programih in videospotov na televizijskih programih v letu 2024, ki jih beleži in objavlja [[zavod IPF]].

==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj==
* najbolj predvajana slovenska skladba leta: [[Nina Pušlar]] − Ironija
** proizvajalec najbolj predvajanega fonograma: Nina Pušlar (samozaložba)
* največkrat predvajana slovenska izvajalka: Nina Pušlar (šesto leto zapored)
* novost leta (nova kategorija): [[Žan Serčič]] − Bela lilija
* najbolj predvajan videospot na televiziji (nova kategorija): [[Joker Out]] − [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe diem]]
* predvajanje največ različnih slovenskih skladb (nova kategorija):
# [[Radio Sraka]]
# [[Prvi program Radia Slovenija]]
# Radio Prlek&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2025/nina-puslar-joker-out-in-zan-sercic-na-vrhu-lestvice-ipf-letos-prvic-priznanja-tudi-radijskim-programom/|title=Nina Pušlar, Joker Out in Žan Serčič na vrhu lestvice IPF – letos prvič priznanja tudi radijskim programom |accessdate=10. 10. 2026 |date=26. 3. 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

==Podatki po kategorijah==
{{col-begin}}
{{col-2}}
; Top 20 2024 – največkrat predvajane skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Stumblin' In || Cyril
|-
| 2. || Overdrive || Ofenbach feat. Norma Jean Martine
|-
| 3. || I Don't Wanna Wait || [[David Guetta]] &amp; [[One Republic]]
|-
| 4. || Beautiful Things || Benson Boone
|-
| 5. || Whatever || Kygo &amp; [[Ava Max]]
|-
| 6. || Lose Control || Teddy Swims
|-
| 7. || Too Sweet || Hozier
|-
| 8. || Houdini || [[Dua Lipa]]
|-
| 9. || Training Season || Dua Lipa
|-
| 10. || Italodisco || The Kolors
|-
| 11. || Head Down || Lost Frequencies &amp; Bastille
|-
| 12. || Austin || Dasha
|-
| 13. || Houdini || [[Eminem]]
|-
| 14. || Texas Hold 'Em || [[Beyoncé]]
|-
| 15. || Belong Together || Mark Ambor
|-
| 16. || The Sound of Silence (Cyril Remix) || [[Disturbed]]
|-
| 17. || Feels Like I'm Falling in Love || [[Coldplay]]
|-
| 18. || Beat of Your Heart || Purple Disco Machine ft. Ásdís
|-
| 19. || Cynical || Twocolors, Safri Duo, Chris De Sarandy
|-
| 20. || When We Were Young (The Logical Song) || David Guetta &amp; Kim Petras
|-
| 31. || Ironija || [[Nina Pušlar]]
|}
{{col-break}}
;Top SLO 20 2024 – največkrat predvajane slovenske skladbe na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Ironija || [[Nina Pušlar]]
|-
| 2. || Skrito v raju || [[Luka Basi]]
|-
| 3. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe diem]] || [[Joker Out]]
|-
| 4. || Zavrtela sva svet || [[Nejc Lombardo]]
|-
| 5. || Malo, malo || Nina Pušlar
|-
| 6. || Bela lilija || [[Žan Serčič]]
|-
| 7. || To je moj dan || [[Kataya]] ([[Tangels]])
|-
| 8. || Pusti mi spomin || Žan Serčič
|-
| 9. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar
|-
| 10. || [[Muza (skladba)|Muza]] || [[BQL]]
|-
| 11. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]]
|-
| 12. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 13. || Silvia || [[Magnifico]]
|-
| 14. || [[Poljubljena]] || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]
|-
| 15. || Srce za srce || [[Alya]]
|-
| 16. || Čas || [[Dan D]]
|-
| 17. || Bit || [[Zmelkoow]]
|-
| 18. || Lubi || [[Maraaya]]
|-
| 19. || Soba 102 || [[Jan Plestenjak]] &amp; Lara Šiljevinac
|-
| 20. || To mi je všeč || Nina Pušlar
|}
{{col-end}}

{{col-begin}}
{{col-2}}
;Največkrat predvajani slovenski izvajalec na radijskih programih v letu 2024
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Izvajalec
|-
| 1. || [[Nina Pušlar]]
|-
| 2. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]]
|-
| 3. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]
|-
| 4. || [[Alya]]
|-
| 5. || [[Maraaya]]
|-
| 6. || [[Žan Serčič]]
|-
| 7. || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 8. || [[Čuki]]
|-
| 9. || [[Rok 'n' Band|Rok'n'band]]
|-
| 10. || [[Siddharta]]
|-
| 11. || [[Vlado Kreslin]]
|-
| 12. || [[Magnifico]]
|-
| 13. || [[Pop Design]]
|-
| 14. || [[Nika Zorjan]]
|-
| 15. || [[Neisha]]
|-
| 16. || [[Victory]]
|-
| 17. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]]
|-
| 18. || [[Alenka Godec]]
|-
| 19. || [[Tanja Žagar]]
|-
| 20. || [[Joker Out]]
|}
{{col-break}}
;Novost leta 2024 – največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || Bela lilija || [[Žan Serčič]]
|-
| 2. || Amen || Miran Rudan inDesign
|-
| 3. || Ne manjka sanj || Cazzafura &amp; [[Batista Cadillac]]
|-
| 4. || V postelji || [[Nika Zorjan]]
|-
| 5. || Tu || [[Luka Basi]] &amp; [[Maraaya]]
|-
| 6. || [[Veronika (skladba, Raiven)|Veronika]] || [[Raiven]]
|-
| 7. || Ostani za vedno || [[Flirrt]]
|-
| 8. || Kjer najbolj gori || [[Eva Boto]]
|-
| 9. || Stara lipa || [[Vili Resnik]] in Klapa Semikanta
|-
| 10. || Zlata ribica || Maraaya
|-
| 11. || A si a nisi || [[Jan Plestenjak]] &amp; [[Miran Rudan]]
|-
| 12. || Brez tebe ne znam || Žan Serčič
|-
| 13. || Zaklad || Maraaya
|-
| 14. || Amore mio || [[Natalija Verboten]]
|-
| 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]]
|-
| 16. || Neznano || [[Žan Videc]]
|-
| 17. || Če verjameš v ljudi || [[Kvatropirci]] in [[Manca Špik]]
|-
| 18. || Brajde (SLO Version) || [[Firbci]] &amp; Lima Len
|-
| 19. || X sonca || [[Društvo mrtvih pesnikov]]
|-
| 20. || Moje zlato || Eva Boto
|}
{{col-end}}
;Največkrat predvajani slovenski videospot na televizijskih programih v letu 2024 (nova kategorija)
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%&quot;
! # !! Naslov !! Izvajalec
|-
| 1. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe diem]] || [[Joker Out]]
|-
| 2. || Spet zaljubljena || [[Alya]] &amp; [[Kvatropirci]]
|-
| 3. || Povej povej || Polkaholiki
|-
| 4. || 1minuta || [[Siddharta]]
|-
| 5. || Ti z mano znaš || Alya in Erosi
|-
| 6. || Sva || [[Maraaya]]
|-
| 7. || [[Veronika (skladba, Raiven)|Veronika]] || [[Raiven]]
|-
| 8. || Delam se, delam se || [[Jan Plestenjak]]
|-
| 9. || Valček || [[Nuša Derenda]]
|-
| 10. || Glavno, da midva sma skup || [[Alostari|Alo!stari]] X Naja
|-
| 11. || Kometa || [[Flirrt]]
|-
| 12. || Lubi || Maraaya
|-
| 13. || Ti z mano znaš || Alya
|-
| 14. || The Engine of Survival || [[Laibach]] feat [[Marina Martensson|Donna Marina Martensson]]
|-
| 15. || Raketa || [[BQL]] in Budale
|-
| 16. || Kako si kaj || Flirrt
|-
| 17. || Bela roža || Polkaholiki
|-
| 18. || Sekirca v med || Polkaholiki
|-
| 19. || Gola || Joker Out
|-
| 20. || Otroci cvetja || Masharik
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/media/111298/ipf_lestvica-2024-brosura-mediji.pdf |title=Lestvica IPF 2024 |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
* {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ste-ustvarjalec/statistika/najbolj-predvajani-izvajalci-in-izvedbe/?y=2024 |title=Najbolj predvajani izvajalci in izvedbe |accessdate=10. 10. 2026 |date= |format= |work= }}
{{SloTop50}}

[[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]]
[[Kategorija:2024 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2024 v glasbi]]</text>
      <sha1>d5nvhevewmxyy6qpwjph2o4adbxzlzv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Čepovan</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609683</id>
    <revision>
      <id>6762902</id>
      <timestamp>2026-10-10T11:35:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>N</comment>
      <origin>6762902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="2nbj8krvyh2kgdmq4yx1kkkgls7v5n3" xml:space="preserve">[[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]]</text>
      <sha1>2nbj8krvyh2kgdmq4yx1kkkgls7v5n3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Župnija Čepovan</title>
    <ns>14</ns>
    <id>609684</id>
    <revision>
      <id>6762903</id>
      <timestamp>2026-10-10T11:35:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat.</comment>
      <origin>6762903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="190" sha1="bdeu40rf48dr4jcbffm1a1mevk3yo9v" xml:space="preserve">{{catmore|Župnija Čepovan}}
Ta kategorija vsebuje članke o [[Župnija Čepovan|Župniji Čepovan]].

[[Kategorija:Čepovan]]
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Čepovan (Grgar)]]</text>
      <sha1>bdeu40rf48dr4jcbffm1a1mevk3yo9v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Seznam ruševinskih cerkva v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>609685</id>
    <revision>
      <id>6762904</id>
      <timestamp>2026-10-10T11:36:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>začetek</comment>
      <origin>6762904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21460" sha1="5x2txrrqhlo68c4e59mxeqkb103ei2c" xml:space="preserve">&lt;!--zemljevid naj bo vedno usklajen z glavnim člankom, če dodaš vnos semkaj, ga prosim popravi/dopolni/vnesi tudi v [[seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]]--&gt; 
{{location map+|Slovenija
|width=800
|caption=Zemljevid porušenih in ruševinskih cerkva v Sloveniji. Nelokalizirane cerkve niso vključene. {{image key|{{legend|#008000|Zgodnjekrščanske cerkve.}}
{{legend|#ff0000|Rimokatoliške cerkve v (delnih) ruševinah.}}{{legend|#000000|Izginule rimskokatoliške cerkve.}}
}} 
|alt=Zemljevid lokacij ruševinskih in porušenih cerkva v Sloveniji. Vsebuje zgodnjekrščanske, rimokatoliške, protestantske in pravoslavne cerkve. Rimokatoliške cerkve nato nadalje obravnava po njihovem trenutnem stanju – ruševinah ali popolnem izginotju.
&lt;!-- raba #invoke za manjšo velikost predloge pri polnem odprtju strani --&gt;
|places=
&lt;!--zgodnjekrščanske cerkve--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.42109|lon_deg=14.130352}}&lt;!--Ajdna--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613691|lon_deg=15.275835}}&lt;!--Podzemelj--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.613614|lon_deg=15.275913}}&lt;!--Podzemelj--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.794097|lon_deg=15.338347}}&lt;!--Mihovo--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.198278|lon_deg=15.407105}}&lt;!--Rifnik--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038917|lon_deg=15.350943}}&lt;!--Vranje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Green 008000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.038936|lon_deg=15.351025}}&lt;!--Vranje--&gt;

&lt;!--rimokatoliške cerkve, v ruševinah --&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.563229|lon_deg=14.277614}}&lt;!--Ahac, Ilirska Bistrica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5912609|lon_deg=14.9516855}}&lt;!--Kočarji--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.85352|lon_deg=13.689348}}&lt;!--Ambrož, Temnica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6615565|lon_deg=15.1349707}} &lt;!--Vimolj, Semič--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.537847|lon_deg=14.111165}}&lt;!--Anton P., Hrušica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5686343|lon_deg=14.9471782}}&lt;!--Angelov varuhov, Rajndol--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9072736|lon_deg=15.5918587}}&lt;!--Anton P., Brežice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5688499|lon_deg=14.8689881}}&lt;!--Anton P., Štalcerji--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.515443|lon_deg=13.57192}}&lt;!--Bernard, Portorož--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5376428|lon_deg=13.8899293}}&lt;!--Cecilija, Predloka--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6703199|lon_deg=15.082199}}&lt;!--Marija Kraljica, Komarna vas--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5586079|lon_deg=15.0465673}}&lt;!--Marija Tolažnica, Nemška Loka--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.54704|lon_deg=14.965762}}&lt;!--Devica Marija, Podlesje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.072475|lon_deg=13.691665}}&lt;!--Duh, Banjšice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.832577|lon_deg=14.249683}}&lt;!--Duh, Planina--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.410982|lon_deg=15.576763}}&lt;!--Egidij, Devina--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534056|lon_deg=15.017997}}&lt;!--Elija, Kozice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.638864|lon_deg=14.990319}}&lt;!--Elija, Rajhenav--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.654271|lon_deg=15.123052}}&lt;!--Florijan, Brezovica pri Črmošnjicah--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.615668|lon_deg=15.050864}}&lt;!--Florijan, Golobinjek--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6298133|lon_deg=15.1032421}}&lt;!--Frančišek Ksaverij, Planina--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5472783|lon_deg=15.0422215}}&lt;!--Frančišek Ksaverij, Zaderc--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.976192|lon_deg=13.677699}}&lt;!--Gabrijel, Škabrijel--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.487391|lon_deg=13.740621}}&lt;!--Helena, Koštabona--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.555238|lon_deg=14.774234}}&lt;!--Ime Jezusovo, Borovec--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.58726|lon_deg=14.986468}}&lt;!--Ime Jezusovo, Kumrova vas--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.872035|lon_deg=13.67388}}&lt;!--Izidor, Renče--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0409688|lon_deg=13.7178207}}&lt;!--Jakob, Banjšice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.601814|lon_deg=15.02849}}&lt;!--Jakob, Koprivnik--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.188788|lon_deg=13.680463}}&lt;!--Jakob, Volče--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830565|lon_deg=14.929437}}&lt;!--Jakob, Žužemberk--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.921287|lon_deg=13.784909}}&lt;!--Janez in Pavel, Ajdovščina--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.778149|lon_deg=13.882982}}&lt;!--Janez K., Sežana--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3247942|lon_deg=15.2571452}}&lt;!--Janez K., Nova Cerkev--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.310919|lon_deg=15.392735}}&lt;!--Janez K., Žička kartuzija--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.759857|lon_deg=15.31675}}&lt;!--Jera, Trdinov vrh--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539388|lon_deg=14.2692}}&lt;!--Jernej, Gornji Zemono--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5416997|lon_deg=14.8282152}}&lt;!--Jožef, Preža--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6567611|lon_deg=15.0526708}}&lt;!--Jožef, Ribnik--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8958927|lon_deg=13.7688087}}&lt;!--Jurij, Batuje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.653204|lon_deg=14.029646}}&lt;!--Jurij, Vremski Britof--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.747735|lon_deg=14.248008}}&lt;!--Jurij, Žeje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.616636|lon_deg=14.144265}}&lt;!--Kancijan, Ostrožno Brdo--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.796135|lon_deg=14.287638}}&lt;!--Kancijan, Rakov Škocjan--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.490933|lon_deg=13.689806}}&lt;!--Katarina, Padna--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843423|lon_deg=13.757746}}&lt;!--Katarina, Škrbina--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.64722|lon_deg=15.134336}}&lt;!--Križ, Blatnik pri Črmošnjicah--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.581867|lon_deg=15.12533}}&lt;!--Križ, Gradec pri Čr.--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.202195|lon_deg=14.572036}}&lt;!--Križ, Križ pri Komendi--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5954897|lon_deg=14.7609471}}&lt;!--Lenart, Gotenica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.036438|lon_deg=13.682663}}&lt;!--Lovrenc, Bate--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.610521|lon_deg=13.889523}}&lt;!--Lovrenc, Beka pri Ocizli--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.602598|lon_deg=14.671681}}&lt;!--Lovrenc, Trava--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.256456|lon_deg=14.1632161}}&lt;!--Lucija, Dražgoše--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.498371|lon_deg=13.608257}}&lt;!--Marija, Seča--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.879203|lon_deg=13.649148}}&lt;!--Marija Magdalena, Renče--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.605106|lon_deg=15.096112}}&lt;!--Marija Magdalena, Sredgora--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.116523|lon_deg=13.876539}}&lt;!--Marija Magdalena, Šentviška Gora--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.728599|lon_deg=14.839706}}&lt;!--Marija Magdalena, Vrbovec--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.596339|lon_deg=14.801369}}&lt;!--Marijino vnebovzetje, Koče--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6007582|lon_deg=14.9954882}}&lt;!--Marijino vnebovzetje, Staro Brezje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5759458|lon_deg=15.0054236}}&lt;!--Marijino vnebovzetje, Svetli Potok--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051393|lon_deg=15.70937}}&lt;!--Marjeta, Kunšperk--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.687586|lon_deg=14.270108}}&lt;!--Marjeta, Palčje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.501909|lon_deg=13.900821}}&lt;!--Marko, Dol pri Hrastovljah--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.60481|lon_deg=15.107401}}&lt;!--Martin, Topličice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0428116|lon_deg=14.1043308}}&lt;!--Martin, Žiri--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7610772|lon_deg=14.9751065}}&lt;!--Matija, Gornja Topla Reber--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8718029|lon_deg=15.3362894}}&lt;!--Mihael, Gutenwerth--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.755868|lon_deg=13.932164}}&lt;!--Mihael, Kazlje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7000701|lon_deg=15.0863592}}&lt;!--Mihael, Stare Žage--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.477736|lon_deg=13.651943}}&lt;!--Nedelja, Medoši--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.139539|lon_deg=13.997021}}&lt;!--Nikolaj, Labinje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.691499|lon_deg=14.8667758}}&lt;!--Nikolaj, Mala Gora--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.745251|lon_deg=14.160147}}&lt;!--Nikolaj, Orehek--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.527959|lon_deg=13.567201}}&lt;!--Peter v pristanišču, Piran--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.141557|lon_deg=13.818094}}&lt;!--Nikolaj, Ponikve--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.47076|lon_deg=13.642838}}&lt;!--Onofrij, Sečovlje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Red ff0000 pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.564623|lon_deg=14.083548}}&lt;!--Peter, Brezovo Brdo--&gt;


&lt;!--RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE Z ZNANO LOKACIJO, ODSTRANJENE--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.732141|lon_deg=14.89896}}&lt;!--Beli Kamen--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.617921|lon_deg=14.963462}}&lt;!--Mačkovec--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539168|lon_deg=13.657788}}&lt;!--Andrej pri Vratih, Izola--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539097|lon_deg=13.65674}}&lt;!--Andrej na Trgu, Izola--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539378|lon_deg=13.658107}}&lt;!--Anton v Pristanišču, Izola--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.707244|lon_deg=14.889378}}&lt;!--Kleč, Kočevje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.597623|lon_deg=14.892081}}&lt;!--Andrej in Valentin, Zajčje Polje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5569662|lon_deg=14.9963956}}&lt;!--Angelov varuhov, Knežja Lipa--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.746117|lon_deg=14.821782}}&lt;!--Anton P., Kukovo--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6317119|lon_deg=15.1310334}}&lt;!--Anton P., Kleč--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0009196|lon_deg=14.0221344}}&lt;!--Barbara, Idrija--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.4417692|lon_deg=14.0384159}}&lt;!--Barbara, Jesenice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.06112|lon_deg=14.507913}}&lt;!--Krištof/Ciril in Metod, LJ--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.677231|lon_deg=14.94801}}&lt;!--Devica Marija, Trnovec--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.9672853|lon_deg=13.7011199}}&lt;!--Danijel, NG--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.232919|lon_deg=15.267411}}&lt;!--Duh, CE--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.558688|lon_deg=15.64448}}&lt;!--Duh, MB--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.661538|lon_deg=14.852034}}&lt;!--Filip in Jakob, Mlaka--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.539670|lon_deg=13.661117}}&lt;!--Frančišek Assiški--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3919094|lon_deg=15.5726171}}&lt;!--Ignacij Lojolski, SB--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.620535|lon_deg=14.879776}}&lt;!--Ime Jezusovo, Dolga vas--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.05961|lon_deg=15.692182}}&lt;!--Jakob, Kunšperk--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6378669|lon_deg=14.9040769}}&lt;!--Janez K., Cvišlerji--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.574973|lon_deg=14.800646}}&lt;!--Janez K., Kočevska Reka--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5371555|lon_deg=14.9601232}}&lt;!--Janez K., Podlesje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.0186717|lon_deg=15.4762939}}&lt;!--Janez K., Senovo--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5391572|lon_deg=13.6576395}}&lt;!--Jernej, Izola--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.088399|lon_deg=15.073754}}&lt;!--Jošt, Kum--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6110013|lon_deg=14.9902869}}&lt;!--Jožef, Laze pri Oneku--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.2578753|lon_deg=13.6130136}}&lt;!--Jurij, Drežnica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.843217|lon_deg=15.430363}}&lt;!--Jurij, Globočice--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.159481|lon_deg=13.817273}}&lt;!--Jurij, Kneža--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5726126|lon_deg=14.8491432}}&lt;!--Jurij, Novi Lazi--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.8029040|lon_deg=15.1681842}}&lt;!--Jurij, NM--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.805234|lon_deg=15.166794}}&lt;!--Katarina, NM--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.59941|lon_deg=14.177645}}&lt;!--Katarina, Prem--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.969323|lon_deg=13.660461}}&lt;!--Katarina, Solkan--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.897573|lon_deg=13.783918}}&lt;!--Kozma, Gojače--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5396066|lon_deg=14.7868824}}&lt;!--Kozma, Inlauf--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6257235|lon_deg=14.9440465}}&lt;!--Kozma, Onek--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.002941|lon_deg=14.028789}}&lt;!--Križ, Idrija--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.534668|lon_deg=14.910341}}&lt;!--Križ, Škrilj--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.880551|lon_deg=14.001019}}&lt;!--Lenart, Col--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.331882|lon_deg=13.5472901}}&lt;!--Lovrenc, Brestovica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.530313|lon_deg=13.889197}}&lt;!--Marija Magdalena, Bezovica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.781003|lon_deg=14.388396}}&lt;!--Marija Magdalena, Cerknica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.637996|lon_deg=14.99487}}&lt;!--Marija Magdalena, Rajhenav--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.607489|lon_deg=14.753121}}&lt;!--Marjeta, Gotenica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.725188|lon_deg=14.919694}}&lt;!--Marjeta, Stari Log--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.57816|lon_deg=15.021436}}&lt;!--Marjeta, Tanči Vrh--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5878204|lon_deg=15.0381907}}&lt;!--Martin, Hrib pri Koprivniku--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051752|lon_deg=14.506044}}&lt;!--Martin, LJ--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.804867|lon_deg=15.166875}}&lt;!--Martin, NM--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.118216|lon_deg=14.183841}}&lt;!--Martin, Poljane nad Škofjo Loko--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.284556|lon_deg=13.550504}}&lt;!--Martin, Trnovo ob Soči--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.7960986|lon_deg=14.3620776}}&lt;!--Mati Božja, Cerknica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.560123|lon_deg=15.649903}}&lt;!--Mati Usmiljenja, MB--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.5468727|lon_deg=14.7838018}}&lt;!--Mihael, Borovec--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377809|lon_deg=15.056883}}&lt;!--Mihael, Družmirje--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.377234|lon_deg=15.098492}}&lt;!--Jurij, Škale--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.051971|lon_deg=14.502989}}&lt;!--Mihael, LJ--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.562555|lon_deg=15.640481}}&lt;!--Naša Ljuba Gospa, MB--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=46.3968956|lon_deg=14.1555488}}&lt;!--Nikolaj, Breznica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.830325|lon_deg=13.733685}}&lt;!--Nikolaj, Sveto--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.6116125|lon_deg=14.7455692}}&lt;!--Ožbolt, Gotenica--&gt;
{{#invoke:Location map|mark|Slovenija|mark=Black pog.svg|marksize=7|lat_deg=45.801563|lon_deg=15.361238}}&lt;!--Ožbolt, Javorovica--&gt;
}}</text>
      <sha1>5x2txrrqhlo68c4e59mxeqkb103ei2c</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>